13. štev.
V Kranju, dne 27. marca 1914.
XV. leto.
Cí O R EJ N «J IES
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši itev. 173. — Izdajatelj: T«skovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Rokopisi naj >e ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanil« se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znate« popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Boj proti katoliškim Ircem.
Na Angleškem stoje sedaj pred velikimi dogodki. Poslanska zbornica je sklenila zakon, imenovan „homerule", s katerim se podeli Irski samouprava. Irci bi potem imeli svoj državni zbor, kakor n. pr. pri nas Madjari. Toda na Irskem živi v pokrajini Ulster mnogo protestantov, ki silno sovražijo katoliške Irce. Do zadnjega časa so ti protestantski mogočnjaki postopali z ubogimi Irci skoro nekako tako, kakor turški begi na Balkanu s kristijani. Irci pa vendar niso hoteli zavreči svoje katoliške vere. Svoj čas je še obstojal zakon, po katerem se je moglo Irce, ki niso hoteli prestopiti v protestantizem, razlastiti. Na ta način so dobili protestantovski veljaki najlepša zemljišča v last.
Angleže, ki so jako izobražen narod, je pa začelo biti sram, da s svojimi podložniki delajo kakor z živino. Poslanska zbornica je tedaj sklenila zakon, ki podeljuje Ircem enakopravnost z Angleži in ustanavlja samostojen državni zbor. Najprej so se temu uprli lordi, ki imajo svojo zbornico, kakor je pri nas gosposka zbornica. Toda angleška ustava določa, da, če poslanska zbornica sklene eno in isto stvar trikrat zapored, postane veljavna brez ozira na zbornico lordov. Pred kratkem je bila v poslanski zbornici tretjič sprejeta postava o Irski.
"Protestantovski TJlsterčani, ki so s tem izgubili predpravice nad katoličani, so pa prišli v ogenj. Organizirali so ceie vstaške čete, ki hočejo z orožjem v roki zabraniti izvedbo tega zakona. Svobodomiselci, ki sicer vedno pridigujejo enakopravnost in svobodo, so začeli hujskati proti katoličanom.
Vlada se je sprva postavila na odločno stališče, da zakon izvede. Zakladni minister Lloyd Žorž je izjavil, da se gre za ustavo in da bi vladajoča stranka, ako bi sedaj odnehala, ne bila več sposobna, vladati veliko državo.
PODLISTEK.
Luterani v Kranju.
Spisal A. Koblar. (Dalje.)
Predikant Knaffel je tedaj odšel iz Kranja na Brdo in je v ondotni kapeli opravljal božjo službo. Luteranski Kranjci so tja hodili k njegovim pridigam, zlasti meščani: Jernej Banko, Ivan Ju-nauer, Štefan Piber, Boštjan Schlagen, Feliks Stockzahndt, Jurij Zemljak, Primož Rozman, Andrej Mernhardt in Mihael Krobat. S tem nad vojvoda ni bil zadovoljen, da bi kranjski meščani letali za Knafflom. Naznanil je 20. februvarja 1579 brdskemu gospodu, da naj to ustavi. Brdski baron Adam je pa pisal deželnemu glavarju Vaj kartu baronu Turjaškemu tole: .Moj oče je najel Knaifla, da je hodil, kadar je mogel, od svoje cerkve iz Kranja na Brdo pridigovat. Zdaj so ga izpodili iz mesta in ima v nedeljah in praznikih pridigo tukaj v gradu. Nadvojvoda je prepovedal ljudem sem hoditi. Jaz ne morem delati proti očetovi volji in ne ljudem gradu zapirati, pa tudi nadvojvodi se nočem zameriti Dajte mi svet, kaj naj storim.* Deželni glavar je odgovoril, da naj Knaffel na Brdu le naprej pridiguje, kakor doslej. Ko je nadvojvoda izvedel, da zgoraj našteti meščani še niso nehali hoditi na Brdo in da je Knaffel spet prišel v Kranj in tu v svoji hiši krščevai in mnogo ljudij obhajal, je pisal dne 2. maja 1579 vnovič K> anjcem: .Izgubili bo-
Uporni TJlsterčani so organizirali močno armado do 110.000 prostovoljcev. Na čelo jim je stopil general Richardson. Angleška vlada ima na Irskem 24.282 vojakov. Pripravila je pa tudi večje število bojnih ladij in ladij za prevoz vojaštva na Irsko. Irska je namreč velik otok.
Na Angleškem izgleda sedaj kakor pred revolucijo. Mnogo častnikov-protestantov je odložilo šarže in se noče boriti proti upornikom. Vojno ministrstvo jih bo postavilo pred vojno sodišče. Vojaki na Irskem pa baje izročajo upornikom patrcne. Ministrstva v Londonu so zastražena, kajti tudi na Angleškem konservativci niso zadovoljni s pravičnim zakonom.
Po zadnjih poročilih se je vlada pričela bati, da bi ne nastala v Angliji prava revolucija, kar bi ne bilo prijetno z ozirom na mednarodni položaj. Ponudila je najprej nekak kompromis, ki ga pa protestanti niso hoteli sprejeti. Vojni minister je hotel odstopiti, a ministrski predsednik odstopa ni hotel vzeti na znanje. Ni izključeno, da bodo protestanti s silo dosegli, da bo vlada umaknila zakon glede Irske. Upanje pa je, da se bo na Irce vlada vsaj toliko ozirala, da bo njihova p« sest in izvrševanje božje službe svobodno.
Novice iz Jeruzalema.
Jeruzalem, 12. marca 1914.
Nekaj veselega in tolažljivega za vsakega pravega kristijana imamo v Jeruzalemu, namreč vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa v kapeli francoskih redovnic, ki se imenujejo Sestre Marije Spravne (Reparatricis). Sestre imajo kapelo blizu samostana sv. Odrešenika nasproti francoskemu gostišču, kjer je bilo ob času prvega slovenskega potovanja 240 naših romarjev na stanovanju. Gotovo je kdo izmed njih stopil v to kapelo, kjer je videl redovnice, ki noč in dan časte najsv. Zakrament, ki je neprenehoma izpostavljen na
dete mestne svoboščine in mojo milost, ako predikant še kdaj stopi v mesto in ga ne bodete zaprli. Nikar tedaj ne hodite ne na Brdo, in ne k drugim predikantom 1"
Kranjski luterani, ki so bili popolni gospodarji v mestnem svetu, so pa že postali tako predrzni, da so se javno norčevali iz nadvojvo-dinih ponovljenih groženj, in so zbadali katoličane na razne načine*
Najhujše je bilo leta 1579. Predikant Knaffel je prišel s svojo družino večkrat v Kranj in je tu na župnem pokopališču pokopaval, krščevai in pridigoval v svoji hiši, na kateri je imel zapisano na kamnu: Hie Bartl Knaffl Pradikant, Mein Siargkh steht in Gottes Handt".
Vikar Marcina je naznanil nadvojvodi, kako mu luterani nagajajo. Ko je na praznik Kristusovega vnebohoda imel vikar po stari navadi s sv. Rešnjim Telesom po mestu in po polju procesijo, so luterani Jurij Žirovšek, Sebastijan Schlagen in Jurij Zemljak v neki ozki ulici pred hišo na klopi sedeli, se norčevali in naglas smejali ter z nogami bingljali, tako da bi bil vikar, ki je nesel sv. Rešnje Telo in se zavoljo velike množice ljudstva ni mogel ogniti, kmalu padel. Tudi na pokopališču so hoteli luterani gospodariti. Cerkovnika Matevža so po oboroženem sodnem slugi prisilili, da jim je dal ključe in orodje, ko so kopali za luterana grob, češ, saj cerkovnika mesto plačuje.
To je bilo nadvojvodi preveč. Ukazal je zapreti sodnika Ivana Junauerja, Štefana Pibra, Fe-
oltarju. Skrb imajo za vzgojo ženske mladine, poleg tega je pa glavno opravilo teh redovnic vedno češčenje sv. R. Telesa.
Prav primerno je zlasti za Jeruzalem to vedno češčenje. Tu je bil postavljen najsvetejši Zakrament, naj se torej tudi tu časti neprenehoma noč in dan.
Ker so Judje zavrgli Zveličarja, ga obsodili v smrt in križali v Jeruzalemu, zato je primerno, da se ravno tukaj kaže živa vera vanj, da se mu tukaj zadostuje za nehvaležnost sveta. To zadoščenje opravljajo redovnice slovesno, zlasti v pustnem času z devetdnevnico, h kateri prihaja veliko ljudstva in pri kateri sodelujejo duhovniki in redovniki iz vsega Jeruzalema. Kako lepo je videti vsak dan te devetdnevnice druge redovnike in redovnice z gojenci tu navzoče, ki imajo službo božjo v tej kapeli, skupno sv. obhajilo, molitve in govore v različnih jezikih zjutraj in popoldne.
Čeravno je v Jeruzalemu toliko raznih redov in kongregacij, ni pa dosedaj še nobene avstrijske kongregacije. Edino, kar imamo Avstrijci v Jeruzalemu, je gostišče za romarje, in še v tem ima v rokah oskrbo kongregacija iz Prusije.
To je žalostna resnica, da so v naši lastni hiši, ki so jo avstrijski dobrotniki ustanovili za Avstrijce, nemške, in ne avstrijske redovnice, in to mora pač neprijetno dirniti vsakega vnetega Avstrijca. Ali naj to še nadalje traja? Ali res ni mogoče izročiti avstrijskega gostišča avstrijskim redovnicam?   Nič  ni  lažjega, nego to, kajti nemške redovnice so bile v gostišče sprejete le začasno, in sicer zato, ker ni bilo poprej avstrijskih redovnic v Orientu. Zdaj so avstrijske redovnice v Egiptu, in sicer slovenske Šolske sestre. Zakaj ne bi te prišle tudi v Palestino? Gotovo bi se rade žrtvovale tudi za Jeruzalem, ko delujejo tako blagodejno v Egiptu. S tem bi se nemškim redovnicam ne delala nobena krivica,
liksa Stockzahndta in Sebastijana Schlagena. Dne 29. avgusta 1579 jih je dal izpustiti iz zapora z naročilom, da naj njihovo vedenje preišče posebna komisija.
Pritožilo se je pri nadvojvodi tudi 80 katoliških hišnih posestnikov, da luteranski mestni svet že deset let ne skrbi za večno luč v cerkvi, pač pa z dohodki bratovčin podpira predikanta, da zapravlja premoženje kapelanij, ki niso zasedene, da mestni blagajnik pobira dohodke od beneficijev, da je nekaj beneficijev zastavil cerkljanskemu župniku Krištofu pl. Schwabu, ki je naklonjen novi veri, da predikant Knaffel z ženo in otroki zopet stanuje v mestu v Hermanovi hiši, da so katoličani izrinjeni iz mestnega sveta, tako da je v notranjem svetu en sam katoličan, v zunanjem jih je tudi prav malo, in da so vrgli iz mestnega sveta dobrega katoliškega moža špital-skega mojstra Jak. Snedica, namesto njega pa postavili luterana Jerneja Banko ter mu dali službo. Mestni svet se je glede porabe cerkvenega denarja opravičeval s tem, da potrebuje dohodke kapelanij, ker mora vzdrževati nekaj konjev in vozov za vojsko proti Turku. Prišli so v Kranj deželni komisarji zadevo preiskat, a so potegnili z lute-ranskimi meščani in se izrekli, da ni treba nobene preiskave. Mestni sodnik je pa potem pet glavnih pritožnikov zapodil iz mesta.
Dne 2. novembra 1579 to pa od nadvojvode poslani preiskovalni komisarji o Marcinovi pritožbi prišli v Kranj, namreč stolni prost Freudenschus, stolni dekan Textor in vlcedom
ker je balo tako pogojeno že v začetku, ko so bile sprejete v avstrijsko gostišče. Ali smo Avstrijci proti nemškim redovnicam? Nikakor ne, saj jako povoljno izpolnjujejo svoje dolžnosti v avstrijskem gostišču; ali mi smo za načelo: Svoji k svojim! V avstrijskem gostišču naj bodo kot oskrbnice tudi avstrijske redovnice. Ali bi n. pr. Nemci ali Italijani hoteli imeti avstrijske redovnice v svojih gostiščih? Kdo nam more torej v zlo šteti, ako hočemo Avstrijci v svojem gostišču imeti svoje redovnice?
Da bi torej avstrijske redovnice iz Egipta prišle kot oskrbnice v avstrijsko gostišče v Jeruzalem, na to se je že pričelo delati. Od ine-rodajne strani se je zagotovilo, da se tej pravični zahtevi tudi kmalu ugodi. Vendar pa utegnejo ravno oni krogi v Avstriji, ki so prvi poklicani, da bi to uredili lahkim in mirnim potom, pričeto akcijo zavleči in bo ostalo še nadalje vse pri starem. Skušnja uči, s kakšnimi težavami se morajo boriti avstrijske naprave v tujini.
DOPISI.
Iz Mavčič. V ponedeljek 23. t. m. je zapa-1 tla hudobna roka čebelnjak Jožda Jenka v Pra-šah. Škode je nad 300 K. — Deževje nam nagaja, da ne moremo orati in sejati. Do zdaj smo imeli že 12 krat snega v tej zimi. Pomlad je slabo začela. Ker se je vino zopet podražilo, bomo začeli sadjerejo bolj gojiti. Hribi so zapadeni z novim snegom. Temperatura je nizka.
Gorje-Bled. Dne 22. marca je imela občni zbor naša živinorejska zadruga. Ta mlada zadruga lepo procvita. Nabavila si je vzorne pašnike za živino zadružnikov: enega na Pokljuki je kupila (za konje), drugega (?a mlado govedo) je vzela v najem. Preskrbela je zadružnikom lepo plemensko živino itd. Lepo napreduje tu Ji na*a skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Po komaj enoletnem poslovanju ima 54 članov, navdušenih, odločnih, zavzetih za dobro stvar. Tako je prav. .Vsi za enega, eden za vse, hrbte skup in kaie proti tujcem I" pravi dr. Detela. Ta veja naše organizacije bo poslala — in je že — krepka protiutež sedalni demokraciji; pri nas v malem, v celi dežeU' v splošnem. Slovenci ne potrebujemo soc. demokratov, teh uničevalcev narodnosti, teh mrzlih, brezsrčnih prikazni). Nas kot Slovencev njihove organizacije načelno in dejansko niso tu ne bodo varovale in — mar naj zapustimo, za-vržemo svoj rod? Ne bomo ga. Omenim naj še nekaj sklepov iz zadnje odborske seje, ki so bili predlagani in sprejeti na občnem zboru Bralnega društva. Odbornik gosp. poslanec Piber je predlagal, naj se dajo vsi časniki, ki jih ima društvo naročene, koncem leta brošiiati. To bo res nekaj posebnega; čez leta bo za stare časopise gotovo veliko zanimanje; zlasti še, ako nas iznenadijo kaki nepričakovani dogodki. Odbornik Polda je predlagal piemembo pravil, ker je naše Bralno društvo že staro (ustanov, leta 1879) in so pravila že nekoliko zastarela. Odbornik gosp. Piber je nadalje predlagal izraz zalivale, bodrila in pozdrav koroškim Slovencem o priliki 500 letnice ustoličenja na vojvodskem prestolu gosposvetskem.
POLITIČNI PREGLED.
Trdnjava Malborget izdana. Zadnji čas slišimo v Avstriji vedno o špijonih, ki izdajajo tajnosti našega vojaštva. V Galicijo pošilja in najema tam vohune Rusija. Na jugu pa isto dela naša preljuba zaveznica Italija. V ponedeljek, 16. t. m., so zaprli v Malborgetu nadognjičarja (narednika) Franca Brzeskija, ki je izdajal Italiji načrte te naše močne trdnjave, ki zapira sovražniku pot na Koroško. Brzeski je živel jako potratno in je vzbudil sum, da ne živi pošteno. Zato so ga skrivaj nadzorovali. Vojaški avditor, ki je preiskoval stanovanje, je dejal, da še generali nimajo kaj takega. Vso opravo cenijo na 40.C06K. Vsled tega se sklepa, da so bile fotografije fortov in notranjih delov trdnjave za Italijo jako velike važnosli, ker je plačevala tako visoke vsote. Italija je že več let delala priprave ob svoji meji za slučaj vojne z Avstrijo. Nadognjičar Brzeski je izobražen mož. Bil je v kadetni šoli, a so ga izključili radi lahkomiselnost'. Čudno je, da je mogel podčastnik priti do takih tajnosti trdnjave. Brzeski je sedaj zaprt v garnizij3kih zaporih v Ljubljani.
Italija se oborožuje. Zvišalo se bo mirovno sianje armade na suhem na 291.958 mož in mornarice na 38.090 mož.
Novo ministrstvo so dobili v Italiji. Predsednik je Salandra, zunanje zadeve pa ima di San Giuliano.
Romunska bo zaveznica Rusije. Ker se
je Avstrija potegnila za Bolgare, so Romuni postali nasprotniki Avstrije in so se nagnili k Rusiji. Še bolj so postali Romuni vznemirjeni, ko je Berchtold zahteval, da naj se ne potrdi v Bukarešti sklenjeni dogovor balkanskih držav, od katerega je imela Romunija lep dobiček. Romuni so začeli tožiti, da so njihovi bratje na Sedmo-graškem od Madjarov stiskani. Rusija je izrabila to nevoljo in je Romune Še bolj na-se priklenila, ko je ruski car poslal kralju Karolu visoko odlikovanje. Zdaj je prišlo še nekaj hujšega Romunski kralj in kraljica sta odpotovala v Petrograd, kjer se bo njun sin, prestolonaslednik, oženil s carjevo hčerjo. Zveza med Rusijo in Romunijo se bo na ta način stalno utrdilo, kar bo Avstriji v škodo.
V Gorici bodo v kratkem občinske volitve. Združeni Slovenci bodo nastopili proti italijanskim liberalnim kamorašdm. Med Slovenci je veliko navdušenje. Upanja je sicer malo na zmago, ker bodo Italijanom pomagali Nemci, vendar je prav, da Slovenci pokažejo svojo moč. Ker imajo Nemci . z I ahjani zvezo, bodo nemški c. kr. uradniki glasovali za tiste Ijudf, ki bi Avstrijo najrajši takoj razkosali.
Liberalna narodnost. V hrvaški deželni zbor kandidirajo liberalci svojega bana Madjara Skerleza, ki niti hrvaški ne zna. Kandidirajo ga v glavnem mestu v Zagrebu.
NOVIČAR.
Ničesar od dežele! Pod tem naslovom je zadnja „Savau izbruhala nad .Gorenjcem'' kopico surovih psovk, ker smo danes teden dokazovali, da kranjski trgovci, ki so na shodu pri „Petrčku"  zabavljali čez  .deželo", žive od
Bonhomo. Preiskava v župnišču je trajaia tri dni. Sodnik in mestni svet sta se izvijala na razne načine in vse tajila. Na zadnje sta obe stranki podali pismeni izjavi, ki sta bili poslani nadvojvodi. Komisarji so pa v pride Jane m poročilu pripomnili: Luteranski meščani nimajo vzroka, da bi se pritoževali zoper župnika. Predikant naj se izpodi in njegova hiša proda.
L. 1579. je bila v Ljubljani kuga in je zato zboroval deželni zbor meseca novembra v Kranju. Na tem zboru so se stanovi pritožiti, da se nadvojvoda ne drži pacifikacije v Brucku, komisarji nadvojvode so pa izjavili, da se ne dela nikomur krivica. Sodnik Ivan Junautr je misli), da zdaj lahko stori, kar hoče, in je oblastno dovolil Knafflu, da je prišel stanovat v Kranj. Vsled tega je bil sodnik Junauer 21. jan. 1580 pozvan k vladi v Gradec, kjer so ga zaprli v stolp. Ko je kazen prestal, je bil odstavljen kot sodnik mesta Kranja.
Ljubljanski Škof Konrad Glusič (1571 — 1578) in njegov naslednik Boltežar Radlic, ki je bil za škofa le eno leto, se nista veliko brigala za to, da bi zatrla krivo vero. Pred Glusičem pa škofija par let sploh ni bila zasedena. Luteranstvo se je tedaj zelo razširilo. Jernej Knaffel je imel na Brdu 1800 obhajancev.
L. 1580. je pa zasedel škofovski sedež pogumni škof Ivan Tavčar, ki je začel luterancem čvrsto stopati na pete. Nadvojvoda Karol ga je podpiral. Že 1. 1580. je prišel škof Tavčar z vice-domom v Kranj in je v imenu nadvojvode na-
ročil vikarju Murcini, da naj v Gradec naznani tiste meščane, ki bodo še hodili na Brdo, da se izpode iz dežele. Katoličani so dobili pogum. V deželnem zboru je zastopnik katoliške duhovščine stanovom očital krivičnost, ker so 6000 gld. deželnega denarja izmetali za luteranske predikante, za katoliške duhovnike pa še nikdar niso dali ničesar. Za predikanta Jerneja Knaffla v Kranju so stanovi od I. 1569. dovoljevali letne plače po 50 goldinarjev.
Zgodovinsko važna je pritožba zoper lute-rane, katero so 1. 1580. katoliški kranjski meščani poslali škofu Ivanu Tavčarju. Imenovali so se: .odposlani pooblaščenci uboge katoliške srenje v Kranju." Pritožbo je podpisalo 92 katol. hišnih posestnikov. Ker ta pritožba še ni bila nikjer objavljena, naj podamo iz nje obširneje podatke. Glasi se: Ko je bila došla komisija v Kranj preiskovat prejšnjo pritožbo, odposlano na nadvojvodo, je prišlo pred komisijo od 80. podpisanih katoličanov le 20. To pa zaradi tega, ker se ni sodniku ukazalo, da naj jih skupaj skliče Jaz (Ivan Rainfall, ki sem pritožbo sestavil) sem bil sam poklican pred komisarje in sem potem šel druge klicat. Po sodnem slugi naj bi bili dali naše meščane pozvati pred komisarje in bi se bili prepričali, da so stanovitni katoličani. Sodni sluga je tudi naš služabnik, ne samo luteranov. Urh Sparrer, Štefan Bogat in Matej Omersa so sklicali onih 20 mož. Ali nekaj naših je odšlo na polje, nekaj pa po drugih opravkih in jih tedaj niso našli doma. Komisarji pa še nas niso
dežele ali od kmetov iz okolice, in da je nehva-ležnost, če gg. Sajovic in Pire stavita v resolucijo besede, da mesto Kranj od dežele nič ne dobi. Opravičeni smo bili to izjavo gg. Sajovica in Pirca zavračati zaradi tega, ker je bila njuna resolucija posneta po oni ljubljanskih liberalcev, katero smo mi že prej zavrnili in rekli, da tudi Ljubljana od dežele živi, opravičeni to trditi tembolj, ker je bila ona resoiucija posledica govora dr. Tavčarja, ki je rekel na shodu v Kranju: .Nikakor ne gre, da bi kmet živel izključno samo na stroške mestov (pravo: mest)." Sedaj pa piše .Sava", da se pod besedo .dežela" v resoluciji g. Sajovica razume .deželna uprava". Popolnoma vzdržujemo mnenje, da naj bodo kranjski trgovci hvaležni kmetom, ki pri njih kupujejo. Ce sta pa gg Sajovic in Pire mislila z resolucijo reči, da mesto Kranj ničesar ne dobi od deželne uprave, tedaj sta govorila neresnico. Kranj je dobil od deželne uprave zadnja leta precej lepe reči, ki so v korist meščanom. Omenimo naj samo cesto v Besnico, od koder dobivajo Kranjci iz svojih gozdov drva. Koliko je zdaj ta cesta bolj zložna, kakor je bila tačas, ko se je Pirčev konj ponesrečil! Potem pa vodovod! Brez okolice bi mesto Kranj vodovoda še danes ne imelo, ker je polje-deljsko ministrstvo le zaradi okolice dalo velik prispevek, namreč 248.C01 K. G. Pire je zaradi deželne podpore pritiskal kljuke še takrat, ko so v deželnem odboru vladali liberalci, a to vprašanje so spravili v tir šele odborniki S L. S Dežela oziroma deželna uprava je prispevala z zneskom 186.000 K. Ali ni to nič," g.'Pirc?! kje je hvaležnost? Prekličite resolucijo, ki ni resnična in je za tiste, ki so za Kranj kaj storili, žaljiva. Drugače Vam bodo gospodje pri deželni upravi prihodnjič zaprli vrata.
Liberalni učitelji, ki so sotrudniki .Save", delajo ta list tako surov in hžnjiv, da mu je podoben le še .Dan", ki ga tiska .Učiteljska". Zato se .Sava" poteguje za .Dan", saj je njen brat. Če liberalni učitelj v .Dnevu" kakšno bogokletno zabrusi, ga „Sava" brž zagovarja. Večkrat smo že rekli, da so liberalni učitelji največja nesreča. Lažje pa, kar pravi „Sava", da .Gorenjec" hoče ognjusiti šolo in ves učiteljski stan. Dobro šolo in dobre učitelje spoštujemo. Gnjusijo se pač učitelji .Save" najbolj sami, ker kažejo s surovim zmerjanjem v listu pomanjkanje omike, z razširjanjem svobodne misli pa pomanjkanje poklica za verskonravno vzgojo mladine.
«Dan» in slovenščina. „Dan" v 816. štev. zafrkuje .Slovenca", ker je rabil v nekem poročilu za neki kraj laško ime .Dignano". »Dan" hoče vedeti, da se tisti kraj imenuje slovenski Tirrjan. če ne bo .Dan" zameni, mu povemo, da se imenuje .D gnano" hrvaški Vodnjan, ker Slovencev tam sploh ni.
Brezobzirnost. Dne 29. t. m. bo volitev v odbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu Slovenci bi radi prišli v odbor, kar bi bilo pravično, ker pod ta urad spadajo Kranjska, Goriška in Dalmacija. Med 36. kandidati je pa pet šestink slovenskih liberalcev in sta samo dva pristaša S L. S. Kdor je to zakrivil, ni prav storil.
Podtaknjen baronček. V Gradcu se je te dni dogodil čuden slučaj. Baron Ivan Zois, potomec znanega Žige Zoisa, ki je tudi v bližnjem sorodstvu z baroni na Brdu pri Kranju, biva v
hoteli poslušati. Zato podajamo to pismeno pritožbo. — Predikanti so sicer izgnani, ali naš predikant še hodi z Brda nazaj v mesto. Ko je bila tu komisija, so ga komisarji, ki so stali tu na pokopališču, sami videli, ko je šel čez trg v svojo hišo. Dne !9. julija 1580 je Ivanu Hain-richerju krstil na Brdu otroka. Po krstu mu je biio naznanjeno, da ne sme v mesto, pa sta s sodnikom Ivanom Junauerjem prišla sem v sodnikovo hišo, kjer je bila gostija. Videla sta pa predikanta naša kapelana Matej in Valentin že večkrat, ko je prišel v svojo hišo, kjer ima ženo. To poletje je hiši en del prizidal. Pri mestnem pisarju je pa nagovarjal Blaža Pero, da naj postane luteran. Na nekem sestanku je Jakob Snedec govoril za to, da naj se izpolnijo ukazi nadvojvode. Mestni svet ga je zato odstavil od službe Špitalskega mojstra. Urh Sparrer je bil med štiriindvajsetimi. Ko je rekel, da naj bi se predikanta peljalo iz mesta, so ga vrgli iz občinskega sveta. Iz notranjega mestnega sveta so pognali poleg Jakoba Snedeca tudi katoličane Štefana Bogata in Mateja Hartla in iz sveta štiriindvajsetih Klemena Rašo, Jakoba Sollerja, Jurija Zajca in Urha Sparrerja. Pozcvejo naj se kot priče katoličani: Ivan Rainfall, Štefan Bogat, Leonard Smrkovec, Urh Sparrer, Klemen Raša. Matej Omersa, Matej Košorek, Andrej Ahačič, Jakob Snedec, Boltažar Hainricher, Jurij Nastran, Jurij Porenta, Valentin Per, Matej Šartel, Blaž Pero, Jakob Olben, Gregor Škrl, Peter Štempihar, Anton Oven, Tilen Marec, Benedikt Janežič, Martin Haffner, Leonard Mul-
priloga ..Gorenjcu" štev. 13 iz 1.1914.
Gradcu s soprogo Marijo. Oženjen je 10 let. Iz zakona je dobil samo dve hčeri, pa nobenega sina. Po neki stari oporoki bi pa smela on in njegova soproga vživaii obresti od naložene glavnice 50.000 kron, ako bi dobila sina. Baronka Zois je pa napravila načrt, da bi prišla z zvijačo do tega denarja Domenda se je s svojo nekdanjo služkinjo Elizabeto Hirt, ki je porodila nezakonskega sina, da ga ji odstopi. Pismeno se je zavezala plačati ji ža to 1000 K in babici, ki je pri tem poslu pomagala, 600 K. Otrok je pri krstu dobil ime Egon baron Zois. Ker je pa baronka preveč priganjala, da naj ji brž izplačajo denar, je začela policija sumiti, da je nekaj vmes. Preiskala je baronkino stanovanje in našla razne dokaze za krivdo in tudi zadolžnici. s katerima se je baronka zavezala plačati omenjeni vsoti. Zaprli so baronko Zois, babico in mater nepravega barončka, katerega so našli že na reji pri neki drugi ženski. Ko je baron Zois to izvedel, je bil tako vznemirjen, da je hotel skočiti skoz okno.
Poglavje o koritih. Znani .delavski prijatelj" socijaiist Anton Kristan je srečno prilezel do novega korita. Pri .Splošnem kredit, društvu" v Ljubljani so ga nastavili za ravnatelja. Tako ima A. Kristan sedaj že dve ravnateljski mesti. Kako opravlja svoje posle, nam ni znano; naj brže po dnevu v konsumu, po noči pa v banki. Pa to je stvar tistih, ki so ga nastavili. Uradnike je vse odpustil ter se baje o njih izrazil, da takih pobov ne bo tako drago plačeval. Kaj pravi organizacija bančnih uradnikov, ki je v liberalnih rokah, nam ni znano. Značilno pa je to, da ima Anton Kristan letnih dohodkov gotovo do 10.000 kron, dočim ljudem, ki so njemu podrejeni, niti dihati ne pusti. Zato so ga pa socijalni de-mokratje sami do grla siti.
Kdo plačuje za ubožne bolnike ? O tem
poroča zadnja .Občinska Uprava*: Bolniški oskrbni stroški nikakor ne zadenejo občin. Za revne deželjane plačuje za oskrbovanje v javnih bolnicah, pred vsem torej v deželni bolnici, deželni zaklad. Pač pa je občina dolžna plačati morebitne prevozne stroške (železnica, voznik), če jih ne more plačati bolnik sam, odnosno nje govi svojci. V boinici Usmiljenih bratov v Kan-diji se zdravijo revni bolniki na stroške zavoda samega, ki se vzdržuje s prostovoljnimi podpo rami. Iz pojasnila „Obč. Uprave" je razvidno, da nosi dežela za bolnišnice in norišnice ogromne stroške.
Aretacija. Zaprli so v Ljubljani g. V. Za-larja-sonrednika .Dneva", in dijaka Endlicherja. Policija bi rada izvedela, če sta bila ta dva kaj prizadeta pri zadnjem dijaškem štrajku in pri razširjanju neke prepovedane brošure o Gosposvetskem polju.
Nova šola v Kranju. Občinski odbor je sklenil zgraditi novo šolsko poslopje. Zgradba bo napravljena tako, da se bo v njej lahko nastanila 5 razredna deška in 8 razredna dekliška šola z vsemi potrebnimi prostori. Stali bo baje šola blizu Sch-ffrerjeve pristavr, ki se je kupila za 16.C00 kron, na vrtu g. K. Šavnika.
Na cvetno nedeljo zvečer se bo uprizorila v .Ljudskem domu" v Kranju krasna narodna igra .Revček Andrejček".
Telovadni odsek NOrelM v Kranju ima
svoj redni občni zbor na cvetno nedeljo, dne 5. aprila ob 1!. uri dopoldne v dvorani .Ljudskega doma" v Kranju. Vabijo se vsi člani in prijatelji .Orla" k obilni udeležbi! Odbor
•Kmečka zveza* za kranjski okraj naznanja, da je dobila vagon superfosfata za pomladansko gnojenje. Dobi se pri Jelenu v Kranju.
Amater-fotografi! Krajevna skupina amater fotografov v Ljubljani bo priredila v kratkem brezplačen tečaj za bromni oljetisk, ki bo trajal nekaj večerov. Kdor bi se za to zanimal, naj naznani imenovanemu društvu svoj naslov. Tam dobi natančnejše podatke.
V Tržiču je umrla mati pred leii v Črnomlju umrlega župnika č. g. Jartkota Peharca, gospa Marija Peharc. Bolehala je že dalj časa. V četrtek so jo pokopali ob veliki udeležbi vseh slojev prebivalstva. Naj počiva v miru!
Doktor prava je postal g. Ivan Gogala, policijski konceptni praktiksnt v Ljubljani.
Doktor bogoslovja je postal frančiškan v Kamniku p. Hugo Bren.
t Anton Burger, k) je bil 34 let župan občine smlejske in obče spoštovan, je umrl na svojem posestvu v Hrašah in bil danes pokopan v Smledniku. Pokojnik je bil samec, premožen mož, dober gospodar in zvest katoličan. Pokopal ga je tržaški škof dr. Karliju Naj počiva v miru !
Iz Preddvorske občine. Umrl je 26. t. m. tukaj, posestnik v Bašlju, .Janez Robljek, p. d. Mešan, star 75 let. Po svoji modri previdnosti, skušenosti in možati odločnosti, je bil obče znan in spoštovan. Bil je veliko časa odbornik in več let tudi župan preddvorske pbčine, v katere korist se je mnogo trudil Kot .skrben in zelo veren mož je bil pravi značaj poštenega in krščanskega Gorenjca.
Pozor babice! Za babice je pri nas zelo slabo skibljeno kar se tičfc starosti. Ko je babica onemogla, je popolnoma brez sredstev, ako nima svojega premoženja. PremOžne se pa tega težkega stanu ne lotijo. Po novem' bodo dobile bolniške strežnice pokojnino. Babice je nimajo, čeravno je v rokah babice mnogokrat blagor cele družine. Ako je babica za svoje odgovornosti polno delo tako slabo plačana, da dobi včasih na deželi za 10 do 14 dnevno skrb le bore tri do štiri krone, potem pač ne more imeti veselja. Saj dobi delavec za vsak dan tri krone plače. Babice bodite složne in zahtevajte, kar va,m gre. Pristopite torej k dunajski zvezi babic. Ako bodete složne, bodete dosegle primerno plačo za svoje neprijetno in odgovorno delo. v
Vlak je povozil pri Št. Vidu na Koroškem sprevodnika Ivana Pfeiferja, ki je ostal na mestu mrtev.
V Celovcu je umrl č. g. dekan Palle vsled zastrupljenja krvi.
Železniška nesreča v Trstu. Na sv. Jožefa dan je vozil poštni vjak državne železnice s preveliko hitrico v kolodvor, tu se je zaletel v mejnik, ki stoji na koncu tira. V vozovih so se razbile šipe in 40 potnikov je bilo ranjenih, med temi dva težko. Izmed osobja so bili težko ranjeni vlakovodja, strojevodja in kurjač. Škode je bilo 30.000 kron. Strojnika in kurjača so zaprli. Kurjač Božič je Kamničan.
Iner in Matej Hare. — Za luč pred sv. Rešnjim Telesom je  dajaia olje mesarska bratovščina, potem je skrbel mestni blagajnik; bo že cerkovnik povedal, kako je zdaj. — Kapelanije niso zasedene in se maše ne opravljajo, ker trije bene-ficijati dobivajo le po nekaj malega plače. Kapelanije se postavno ne podeljujejo;ona sv. Katarine že 14 let ni zasedena; vse njene dohodke si luterani med seboj porazdelijo. Z davki pa znajo nas katoličane dobro obkladati. Davki so za polovico večji, kot so bili. Kam vsi ti davki gredo, ne vemo. Nekaj kapelanskih podložnikov so zastavili Juriju Varlu in Antonu Križaju in nekaj cerkljanskemu župniku Krištofu Schwabu. — Silno se luterani norčujejo iz katoličanov. Posebnega pisarja bi morali imeti, ko bi hoteli mi vse to popisati. Dne 31. julija 1580 je davkar Mihael Harrer, ko so imeli pojedino pri krstu otroka Jakoba Olbena, čital neko katoličane zasramo-valno pesem (pasquill), Četudi je pod telesno kaznijo prepovedano skladati take pesmi. — Ko delajo cerkvene račune, nas ne kličejo k seji. — Mesto ima oddajati šest kapelanskih benef cijev. Dvema kapelanoma dajejo po 5 gld. in tretjemu 9 renskih gld. na leto, da opravljajo namesto beneficijatov božjo službo; dohodki benef :cijev so se dali v najem, a kako! — Večna luč ima še tri njive; dve ima Krenzer, tretjo pa davkar Mihael Harrer. — Ko je bil vsled knežjega ukaza odstavljen mestni pisar Andrej Solnce (Sonn), so ga napravili v zasmehovanje deželnega kneza za notranjega svetovalca, dali so mu stalno pokoj-
nino in ga rabijo kakor prej za mestnega pisarja. Jutij Zalokar je poslal, ko je bil bolan, po predikanta v Ljubljano In sodnik mu je dovolii, da ga je obhajal. — Cerkev vRožnem vencu, ki je bila prej jako krasna, so luterani tako oropali in opustošili, da ni dopovedat,!. Lepi altar so podrli, ga naložili na voz in peljali k zlatarju Josipu in so mu rekli: .Tvoj i oče je ta altar cerkvi podaril, tu ga imaš in deni ga, kamor hočeš, pri nas ga ni treba." Josip je podaril altar cerkvi v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Podobo Matere božje so prodali v Pod brez je, podobo Križanega so pa zažgali. Lep kelih te cerkve so dali svojemu predikantu in ga nosi seboj, kadar hodi luterane obhajat. Masno obleko in lepotičje cerkve so zapravili."
Dodamo naj temu poročilu še ono, kar je pisal dne 18. marca 1624 kranjski župnik Blaž Kušman škofu Tomažu Hrenu: .Prišla je k nam kuga, ki drugod hudo razsaja. Ljudje imajo veliko zaupanje do Matere božje v Rožnem vencu. Prižnico, katero so bili luterani v rožnivenški cerkvi postavili na altar, smo zdaj prestavili na drug bolj primeren kraj, ker so bile v altarju svetinje. Te svetinje sem prenesel v tabernakelj velike cerkve za toliko časa, da se oni altar popravi in zopet posveti."
(Dalje prih.)
Tatovi so se oglasili v gostilni g. K. Finka v Kranju. Odnesli so nekaj v gotovini in cigaret. Razbili so okno in pri tem se je en lopov pošteno porezaK
Proti ljubljanskim dijakom, ki so štraj-
kali zaradi 500 letnice, teče disciplinarna preiskava. Šolnino naj plačajo tisti, ki so dijake huj-skali, da je mladi ogenj segel čez postavne meje in vse izkvanl.
V Ljubljani se je včeraj ubil g. Pavel Pe-terca, posestnik in trgovec pri Sv. Krištofu. Konj se je ustrašil električne železnice. G. Peterca je padel na tla in obležal mrtev.
Iz Novega Mesta v Belo Krajino je
zadnji torek odpihal prvi vlak.
Jugoslovansko dijaštvo na Dunaju pozivi je k prirejanjem proiestnih shodov zaradi dogodkov na Revoltelli in laikega vseučilišča v Trstu.
Za reškega župana je bil izvoljen 24. t. m. Rikardo Zanelia, najhujši svobodomiselc v Reki.
Velika nesreča v Benetkah.  Na sv. Jo
žefa dan se je zgodila v Benetkah velika nesreča. Neki parni čoln je trčil skupaj s torpedovko in se je razbil in potop 1. Utonilo je do 50 oseb. Pravijo, da se je nesreča zgodila vsled tega, ker je poveljnik čolna gledal polet nekega hidroplana in je vsled L-ga prezrl, da se bliža torpedovka. Poveljnik slednje pa tudi ni dal nič signala.
Nesreča na morju. Parnik .Kaiser Wilhelm" je trčil v neko jadernico, ki se je kmalu potopila. Parnik je iskal ponesrečene mornarje, a ni nikogar našel.
Lep uradnik! V Bujah v Istri so zaprli davčnega uradnika Sbisa zaradi vohunstva za Italijo.
•Zgodbe sv. pisma*, katere je izdala družba sv. Mohorja, se bodo med ljudmi poizgubile, ako se ne bodo dale vezati. Škoda bi bilo lepe knjige, ki ima trajno vrednost. Neki č. g. župnik je nabral pri Mohorjanih svoje župnije veliko izvodov zgodb* in jih je poslal naši knjigoveznici, ki jih je trdno in lepo vezala. Za oba zvezka z zlatimi napisi in rdečo obrezo se računa le deset kron vez-nine. Knjigoveznica Tiskovnega društva se naj-topleje priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v lično izvrševanje vseh knjigo veških del.
Rojstvo, življenje, trpljenje in smrt Jezusa Kristusa se bode predvajalo v soboto 18., nedeljo 19. in ponedeljek 20. aprila t. 1. v kinematografu I. Nadiša;-, hotel .Nova Pošta" v Kranju.
— Ta najnovejši ter najlepši, popolnoma barvasti umotvor, katerega je izdelala svetovno znana tvrdka Pathe Freres, se nikakor ne da primerjati z dosedanjimi izdelki te vrste. Dolgost tega filma obsega 2090 m in traja vsaka predstava poldrugo uro. Predstave se bodo vršile pri tem sporedu v soboto od pol 2. ure pop. v nedeljo in pondeijek pa že od 9 ure dopoldne, vsako poldrugo uro, neprenehoma do 9. ure zvečer. Nihče naj ne zamudi te redke prilike in naj si ogleda ta do sedaj največji in najkrasnejši film te vrste.
Na tedenski semen) v Kranju dne 23. marca je bilo prignanih:
domače govedi 81 za pitane vole .... 86 v bosenske . . — *J za srednje pitane vole 78—80 . hrvaške     .    .  —       za nepitane vole .  .   74—76 „
teiet.....3   « za teleta......96 — K
domačih prašičev 23 »3 za pitane prašiče . . . 1*18 . hrvaških . . — jj? za prašiče za rejo . . . 0'— . domačih koz — ^ za bosensko goved . . 0.— . domačih ovac . — za domače ovce . . . 0"— . Za 100 kg:
pšenice.....24-— K detelja.....1*60 K
rži......21.— . seno......10'— ,
ječmen.....19*— . pšenična moka .  kg 0-41 ,
oves......18-— . kaša...... 032 .
koruza.....17— . ješprenj   ...    . 030 ,
ajda......24— , maslo.....3— .
proso.....21'— . jajce......0.6 .
krompir .... 4 — . drva (trda) (klaftra) 20*— . fižol (rdeč) . . . 30'— . drva (mehka) , . 10— . koks......32*— .
Godovi prih tedna. Nedelja (29.) sv. Ciril; ponedeljek (30 ) sv. Angela; torek (31.) sv. Gvidon ; sreda (1.) sv. Teodora; četrtek (2.) sv. Frančišek; petek (3.) Dev. Mar. 7 žal ; sobota (4) sv. Izidor, sv. Rozalija.
Steckenpferd lilijtKMnlečno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbl
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z ozirom na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu Izrecno na znamko ..Steckenpferd** in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. lstotako priporočila vredno je tudi Bergmanovo lilijno mazilo .Manera" za ohranitev lepih in nežnih ženskih rok. Cena 70 v za tubo.
RAZNOTEROSTI.
Neko posebno darilo za rojstni dan
jc napovedal brezverski profesor Dörfler ustanovitelju monistične vere, znanemu bogotajcu Ha-cklju. Ta je obhajal nedavno svojo 80 letnico. Za to priliko je dobil razna denarna darila. Le profesor Dörfler mu je obljubil kot darilo po svoji smrti to-le: .Nimam drugega, nego svoje bolno telo, in tudi to ne več celo. Moje svobodomiselno rojstno mesto Iglava je podarilo častni grob za spravo pepela mojega sežganega trupla. En del svojega telesa, namreč eno oko, bolno srce in možgane naj oddado muzeju profesorja Häckla." Lepo darilo to! Ne vemo, če je bil stari Häckel tega posebno vesel. Vidimo pa iz tega, kako daleč je zavozilo brezverstvo.
Francoski bogotajci padajo v svojem sovraštvu do katoliške vere vedno globlje. V Cor-neillsu je občinski odbor, ki obstoji iz samih svobodomiselcev, za katerimi koracajo naši kranjski liberalci, na steno občinske šole dal pritrditi križ kot tarčo, na katero so merili dečki pri strelnih vajah.
Božič na Francoskem. Sveti večer Francozom ni več svet. Gledališke in kinematografske predstave so prenapolnjene. Potem gredo ljudje v gostilne in žro in pijo do jutra. Le malo jih gre k polnočnici. Francoska propada moralno in v tej svoji propalosti izrabljalo poži-vinjeni ljudje najrajši katoliške praznike, da strežejo svojim strastem.
Preganjanje katoliške cerkve na Ruskem. Ruska vlada je zadnji čas zatrla v Petro-gradu dobrodelna katoliška društva. Prepovedala je sv. mašo v grško-katoliškem obredu, ki je podoben ptavoslavnemu. Novi odlok prepoveduje Katoliškim misijonarjem iz Kitajske in Mongolske potovati po sibirski železnici, če nimajo posebnega dovoljenja ruske vlade. Kljub temu zatiranju pa vendar vsako leto nekaj tisočev pravoslavnih pristopi v katoliško cerkev.
Delo katoliških misijonov. V Kongu, afriški državi, kt je last Belgije, so ustanovili jezuitje že veliko občekoristnih zavodov, in sicer: Bolnic 7, lazareie 4, ljudskih šol 7, šol za zamorce 61, vseučilišče 1, nadaljevalne šole 3, strokovnih šol 6. Liberalci vpijejo proti redovom, pa so vendarle zelo koristni za človeštvo.
Nove Marijine družbe. V letu 1913 je bilo vstanovljenih po vsem svetu 1260 novih Marijinih družb, med njimi 35 moških, 241 mlade-nlških mi 765 dekliških.
Treznost angleške armade, ki jo krepko podpirata feldmarsata lord Meihuen in lord Roberts, narašča vsak dan. Po statistiki generalnega zdravnika Evatta šteje angleška armada danes 64.000 popolnih abstinentov. Zdravstveno stanje armade je ugodno. Lord Methuen potrjuje, da ima najboljše vojake pri polkih, ki izkazujejo največ abstinentov.
Norveška državna vlada za treznost. Norveška država že\ečlet krepko podpira proti-alkoholni boj. V ta namen je dala od leta 1900 do 1910 K 12.000, od leta 1910-1912 K 16.200. Poleg tth podpor je podpirala gmotno tudi prireditev prolialkoholuega kongresa in zidavo zdra-višča za alkoholike. In pri nas?.. .
Viharji* Na Azovskem morju na Ruskem je bil strahovit vihar, ki je pognal visoke morske valove s tako silo na breg, da je voda preplula vso okolico in podrla več hiš in žitnih skladišč. — Pri Skopiju in Biiulju v Novi Srbiji je bil pa tudi tako hud vihar, da je odkrival strehe, podiral zidove in ljudi metal ob tla.
Lepa dota! V Ameriki umrli Vanderbilt je zapustil hčeri vse premoženje, ki znaša 2000 mi lijonov kron.
Stoletnica smodk. L. 1814. je ustanovil na Francoskem Carveno. poznejši finančni minister, tovarno za izdelovanje smodk, ki so se s Francoskega kmalu razširile po svetu. Letos je torej stoletnica.
Uvoz surovega masla v Avstrijo. L 9(9. se je uvozilo k nam 84;.IK0 kg surovega masla, 1. 1912. že 3,783.400 kg in 1. 1913. (do vštetega 30. septembra) pa 5,253.000 kg. Ta uvoz zelo škoduje trgovini našega domačega pridelka.
Srečen dedič. Delavec Icikovski v Sosno-vicah v Rusiji je podedoval od bratranca, ki je umrl v Ameriki. 2,250.000 kron.
Večkratni morilec usmrčen. V Frankfurtu ob Meni so k3. t. m usmrtili morilca 11 >\ t;i, ki je umoril več žensk.
Učenjak zgorel Ravnatelj opazovališča na ognjeniku Vezuvu v Italiji prof Mercalli je zvečer pustil goreti svetilko, ki jo je potem v spanju prevrnil. Vžgala se je postelj in učenjak je zgorel.
Obsojeni špijoni. 20. t. m. so bili na Dunaju obsojeni galicijsfti vohuni: Dyrez na 5 let, KCnig na 3'/a leta, Leontiewicz na 2 leti in tri mesece, Kovarski nt j| leta, Paviovicz na 3 leta in 9 mesecev, Kulikav na 2 V2 leta, Sadicz na 8 mesecev, Hofmahn na 21/i leta, skupaj na 25 let.
Ponesrečen zrakoplovec. 19 let stari francoski zrakoplovec Borrer je padel z aparatom in se ubil. Med gledalci se je nahajal tudi njegov oče.
Ali je rdeče morje res rdeče? Ob bregovih in v zalivih je voda res rdečkasta. To delajo alge, katerih je v vodi neizmerno veliko.
Umor misijonarjev. Na otoku Mallikolo pri Avstraliji so domačini - divjaki umorili šest učiteljev misijonske postaje in jih pojedli.
Sluga podedoval milijon. V Starem Gradu na Madjarskem je umrla vdova Mayer zapustila svojemu slugi Pecku en milijon kron.
Admiral umrl. V Rimu je umrl 22. t. m. admiral Faravelli, ki je 1. 1911. in 1912. poveljeval laškemu I rodov ju, ko je obstreljevalo turške luke v Tripolisu in Mali Aziji.
Letni dohodek Rockefellerja znaša okrog 500 miljonov kron.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 26. marca. Advokati dr. Brejc, dr. Triller in dr. Hrašovec so pri justičnem ministru Hochenburgerju vložili spomenico, s katero se zahteva, da naj se pri sodnijah na slovenskih tleh izdajajo Slovencem na Štajerskem in Koroškem slovenske razsodbe.
Drač, 26 marca. V mestu je največji nered. Novi knez in soproga ne smeta iz palače. Proglašeno je vojno s'anje. Sprla sta se ministrski predsednik in vojni minister.
London, 26. marca. Radikalni poslanci zahtevajo nove volitve za zbornico. Obeta se hud boj. Atquilh se še poteguje za pravice Ircev.
Bukarešt, 26. marca. Grški prestolonaslednik se bo oženil z romunsko princezinjo Elizabeto.
Dr. Mandič je i imenovan za namestnika bosenskega deželnega' šefa. Mandič je liberalen narodnjak, sicer pa avstrijski patrijot.
Nemški cesar je prišel v Benetke, kamor je prišel tudi italijanski kralj z zunanjim ministrom. «*'
Obrtna razstava v Radovljica
Meseca avgusta t. 1. se priredi obrtna razstava v Radovljici. Razstavni odbor je že poslal pretekli mesec oglasnice vsem obrtnikom radovljiškega okraja. *
Razstava obeta biti nekaj posebnega; kajti oglasilo se je že lepo Število obrtnikov k razstavi.
Poleg obrtnikov pa kažejo tudi naša županstva mnogo zanimanja. Dokaz temu je, da sta se takoj, ko je lokalni odbor, kateremu načeluje radovljiški župan g. A. Roblek, poslal na vse občine prošnje za podporo, odzvali takoj 2 županstvi, in sicer Bela Peč z zneskom 50 kron, mestno županstvo v Radovljici pa z zneskom 200 K. Upamo, da bodo tudi druga županstva sledila tema dvema in tako pripomogla, do lepega uspeha razstave.
Razstava bode v tukajšnjem šolskem poslopju. Obrtniki radovljiškega okraja dobijo razstavni prostor brezplačno, drugi pa proti primerni odškodnini.
Razstavni odbor v Radovljici poživlja tem potom vse obrtnike radovljiškega okraja, ki se še niso priglasili, da to čimpreje store.
Ako kdo izmed obrtnikov pomotoma ni prejel oglaševalnih pol, naj se javi pismeno na razstavni odbor v Radovljici.
--o--
Poučni del.
Kako nastanejo požari? Na Koroškem imajo deželno zavarovalnico zoper ogenj. Ta je imela v 1. 1913 opraviti s 300 požari. Od teh je nastalo 40 zavoljo slabih dimnikov, 22 po strehi, 54 po neprevidnosti, pri 69. požarih je bil vzrok neznan, 17 požarov po otrocih, in 63 zavoljo hudobnega zažiga. Zadnja številka je vebkanska, ker se lahko misli, da je poleg teh zažigov bilo še mnogo drugih, ki so šli na račun ostalih zavarovalnicah v deželi.
Rodovitnost sadnega drevja. Posamezna drevesa rode: Oreh 75 let, črešnja 60 let, češplje in slive 40 let. Največjo rodovitost imajo drevesa: Jablana in hruška med 40. in 50. letom, Črešnja med 30. in 40. ietom, sliva med 20. in 24. letom, oreh med 40. in 50. letom starosti. Največ se pridela sadja: Na jablani 350 do 400 kg, hruški 600 do 700 kg, črešnji 209 do 250 kg, slivi 180 do 200 kg, orehu do 330 litrov. Rodovitost nastopi pri koščičastem drevju v 5. letu, peškastem v 8. letu in pri orehu v 15. lefu starosti.
Glavo-bol odpraviš, ako vsak drugi dan deneš zvečer preden greš spat obe nogi v gorko vodo, v katero si djal eno do dve pesti domače soli in pšeničnih otrobov.
Čiščenje krvi. Posebno dobro sredstvo za čiščenje krvi (osobito matere) sta hren in pesa.
Kašelj. Kako ga najceneje odpravimo? 8 do 10 dni ne vž:j nič kislega in nič mrzlega, pij in jej vse bolj gorko in varuj noge mraza. Kašelj bo izginil kot kafra. — Za nadležni otročji kašelj je najboljši čaj iz lipovega cvetu, ajbiša in medu. Vmes naj se dajo tudi karamelle-bon-boni za otroke, ki se dobe po vseh lekarnah.
Pazi na želodec! Želodčne bolezni, glavobol, bledica, omotica, nadlegujejo nekatere otroke le radi tega, ker otroci prevroče jedi jedo, želodec zaparijo, potem pa takoj z mrzlo vodo hlade. Takih bolezni so največ stariši krivi, ki se ne brigajo za otroke.
Za smeh in kratek čas.
Pravi vzrok. Lekarnar: „No, kaj bo zopet novega, Jurče?" — Jurče: »Vaš strup ni za nič. Podgane so še vse žive." — Lekarnar: »Gotovo niste prav nastavili. Ali ste namazali strup na sveže meso?" — Jurček: .Sem." — Lekarnar: »In ste ga položili pred luknje?" Jurček: »Sem"
— Lekarnar: „Jn podgane ga niso žrle?" — Jurček: ,Ne". — Lekarnar: „Na, tristo kosmatih!" Potem pa vaše podgane niso za nič!*
Ni čudno. Špela: »Ali si že slišala, Urša, da je zidarski mojster Opeka padel tako nesrečna z odra, da je umrl?" Urša; »Sem dejala I Zato je bil nekaj časa že tako bled."
Učenjak. Profesor: »No, gospod kandidat medicine, povejte, kaj spada k pojmu »bolezen" ?
— Kandidat medicine: »Zdravnik in pacijent."
V lekarni. Lekarnar: „No dečko, kaj bi rad?" Tonček: »Prašek za stenice." — Lekarnar: »Za koliko?" Tonček: »Ne vem, jih nismo prešteli."
Velika škoda. Zdravnik: »Če hočete, da se pozdravite na očeh. morate pijačo popolnoma pustiti." — Miha: »Pojdite no I Tega pa že ne, da bi zaradi dveh zanikrnih oken cela hiša morala trpeti!"
Pomota. Tinko pride pošteno natrkan domov. Rad bi videl, kakšen je, zato se hoče pogledati v ogledalo, a pomotoma vzame v roke krtačo: „No, Tinko I Skrajni čas je že, da se obriješ!"
Izdal se je. Jože: »Ti, kdaj je človek prav močno pijan?" — Tone: „Poglej! Tamle stojita dva vojaka. Ako bi videl mesto dveh štiri, takrat bi bil zares pijan." Jože: »He, saj stoji samo eden tamle."
Po bolezni
sledi navadno čas, v katerem se okrevajoči počuti medlega ter se pri najmanjšem naporu takoj utrudi. Tako stanje zahteva bodisi pri otrocih ali odraslih posebno pozornost. Veliko uslugo stori okrevajočemu Scottova ribja emulzija posebno s tem, da mu da poleg prepotrebne hrane tudi dober tek. Ribje olje v Scottovi emulziji je edino sredstvo, katero odstrani medlost, okrepi telo in vrne veselje do življenja. c> Scottova ribja emulzija je poleti ravno tako izdatna kot v mrzlejših letnih časih.
Cena originalni steklenici je i! K 50 v.  Dobi s. v vseh lekarnah. Kdor poSlje 60 v v znamkah na 3COTT & BOWNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena posiljatev potom lekarne za poizkuSnjo.
Vse obolelosfi sopilnlh organov
pljučne bolezni
oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje.tnfluencaiu ää1!!"1, SIROLIN "ROCHE"
Dobi am a K.*t.— \t vseth lekarnah.
m
m
Izprememba. A: »Nekdanjemu konjskemu barantaču Slugi baje slaba prede?" — »Je res, pred je živel od konj, — sedaj pa od konjskega mesa."
Hladna kri. A: »Ali moreš spati, ki imaš toliko dolgov?" — B: »Pa še prav dobro! Še sanja se mi o njih."
V šoli. Profesor: »Zamorke imajo posebno ljubezen in skrb za za svoje otročiče, nikdar jih ne izpustč izpred oči in zato jih nosijo vedno na hrbtu v košu."
Narodni pregovori. Človeka spomlad pride le enkrat. — Kakor pride, spet preide. — Veselje in žalost si podajata roko. — Kadar ima žena perilo v čebru in kruh v peči, jej ni treba veliko reči. — Ako hočeš veliko let šteti, moraš z mladega zmerno živet'. — Stare vrane ne pobirajo Črvov blizo brane. — Več je vredna domača gruda, kot na tujem zlata ruda. — V kupi se jih je že več vtopilo, kot v morju potonilo. — Kdor v Bogu živi, v Bogu umrje. — Sršeni, bodo vedno šum imeli. — Kdor dobroto skaže, svoji sreči kola maže. — Otrokom se po zimi češnje obetajo. — Kjer bogastvo hira, prijatelj stvo umira. — Nedolžna sraga se ne posuši, v nebesa spuhti. — V coklah se ne gre zajcev iovit. — Enemu Bog v roke da veslo, drugemu teslo. — Noč ima svojo moč. — Kar je črno, ne bo belo. — Lisica dobro ve, kje kure spe. — O pustu so zrele neveste, v postu pa preste. — Bratje in sestre se daleč narazen najbolj ljubijo. — Je pridna žena, je stava dobljena. — Kdor se z žensko vlači, se kmalu popači. — Med/ pravico in krivico ni srede. — Trši ko je oreh, manjše jedro ima — Kdor veliko ve, malo verjame. — Vsaka pesem ima en konec. — Kar si Človek sam prisluži, najbolje obrne. — Če se ciganu trd bob da, prosi še za drva. — Jezik ni iz jekla, ne iz kosti, pa vendar, ko zbode, v srce zaboli.
PISARNA
za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
I. Denarni promet: izposiovanje po-
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupitarilovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—26
Išče se
Jernel Kregar,
star okrog 40 let, majhne postave, doma pri Kamniku. Lansko leto je "delal pri gosp. županu v Podnartu. Kdor ve, kje dela sedaj, naj to takoj naznani ,
Franceta Kregarln,
trgovcu v Zalogu, pošta Komenda pri Kamniku.
__*j_
Knjigoveznica »Tiskovnega društva" v Kranju (v škofiji)
se priporoča v vezavo vsakovrstnih šolskih knjig v trpežni vezavi. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za Šolske, ljudske In zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih In drugih knjižic ter Izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigo veško stroko.
To m a ž e v o ŽLINDRO
in druga umetna
lil II JiLn
priporoča po najnižjih cenah
veletrgovina »MERKUR" Peter Majdič, Kranj,
Gangllotial
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravi en čaj, kateri se rabi z vspeliom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, .;ploh vpliva kar n?jbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Ganglional se dobi pristen edino le pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNEHJU, lekarnarju
Reichenau, Nižje Avstrijsko.
Cena eni Škatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošiljatvi 3 krone poštnine prosto.
Za pokrivanje kozolcev se dobijo že narezane deshe
M0 in 1*20 m dolge. Po naročilu tudi daljše. Dalje se dobijo late za kozolce in rimelnl za streho po 3/4 cm, 4/4 cm in 4/5 cm močne. Na razpolago vsaka množina.
Zabret A Homp.f
Britof pri Kranju
Dobro, naravno, zdrave istrijansko
vino
od 34 vinarjev liter naprej se, dobi pri
U. Sandali
164 10-8       Lispeglana, Istra.
Vzorci na zahtevo brezplačno in poštnine prosta.
		
j Prodaja olja šivan k in nadomestnih j \ delov i. t. d. Prejemanje popravil. |	i i i i i i ( i        • ( j        ^^^^^^ j	> i > O  V) l ! a i : O | !    < ! 1   ■  9 i Í 2 M   O. ! !  K* E i H ¡   B -a ! i'ti ! S f j
KRA	NJ, Glavni trg štei	1.119
		
Razširjajte,, Gorenjca"!
Vinska w trgovina
Josip ŠiišterSiC
T SENIČICR IflEDUODE w
« Priporoča slavnemu občinstvu in JL preč. duhovščini pristno naravna y      izborna namizna in masna vina.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Šušteršič.
tf?▼▼?▼?▼¥▼▼▼???
od 14—16 let za trafiko v Kranju. Vstop takoj.
Natančneje pri upravi »Oorenjca".
W^6
PH6
3879
9934
87
I9X
J. Zmet, Kranj
oblastv. izprašani zidarski : mojster — strokovnjak. :
PraktflCna Izvršitev oseh stavbnih naCrtoo, :: statičnih In stavbnih proraCnnoD.
Zgradba noolh In poprava starih poslopl). — TehnlCna pisarna.
Strokovna mnenja d oseh staobnlh zadevah.
I  " i  ■  i  ■  I " I
Kak lepo diši.
To je pa tudi popolnoma res! Krasen duh, fin okus, krasno ::: barvo, vse to ima moja :::
žitna kava.
Ni je bolje in ne bode je bolje. Samo K 3*50 stane 5 kg v lepi vrečici vsake poštnine prosto vrhu toga dobite še lepa koristna darila. Ne čakajte, ampak naročite si takoj a samo pri
Karlu TISler-Jii,
Schllnfeld pri BnCoon (CeSko).
Usojam si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem
otvoril stavbeno podjetje
v Tržiču na Gorenjskem
ter se riajuljudneje priporočam za blagohotna naročila vseh v to stroko spadajočih del. — Potrudil se bodem vsa naklonjena mi dela izvršiti temu primerno ceno ter solidno.
MATKO CURK v Tržiču, Gorenjsko
Dr ki
Zahvala.
Svojim prijateljem in znancem javljam, da mi je po večletnem bolebanju 20. t m. v Kranju umrla teta
Lucija Markuta
v 76. leiu svojega življenja, prcvidena s sv. zakramenti.
K zadnjemu počitku smo jo spremili v nedeljo 22. t. m. na mestno pokopališče. .
Drago pokojnico priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 26. marca 1914.
Dr. Fr. Pernš,
c. kr. gimn. profesor
Mnogoštevilnim ljubim znancem in prijateljem, ki so se 22. t. m. v Kranju udeležili pogreba moje iete
Lucije Markuta
izrekam v imenu sorodnikov in v svojem imenu iskreno zahvalo.
Ljubljana, dne 26. marca 1914.
Dr. Fr. Pernš,
c. kr. gimn. profesor.
S5: •
t
potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni blagi brat, stric, gospod
HNTON BURGER
veleposestnik in gostilničar v Hrašah, imejifelj srebrnega zaslužnega križca s krono, župan
in častni občan orJčfoe Smlednik itd. itd.
J
danes, dne 25. marca, ob pol 9. uri dopoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče v 76. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnkega bo v petek, dne 27. marca, ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Hrašah št. 20 na župno pokopališče v Smledniku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Dragega rajnkega priporočamo v molitev in blag spomin.
V HRAŠAH, dne 25. marca 1914.
Žalujoči ostali.