da mislijo 7 s i e n a k o , namreč tako, kakor jim zapo^eš T i. Neznansko duho^it je spisni sesta^ek, ki se glasi pri učencu A do pičiee tako kakor pri učeneu Ž. Po^em Ti, da prijadraš ob takem delu kmalu do boljše službe, ker bodo zado7oljni s Teboj predstojniki. A prosim Te, jeli tako delo umetnost ? Moreš li biti zado^oljen sam a seboj ? Eesno d7omira na tem. Ži7O se spominjam besed dr. Tumo^ih, ki jih je izrekel na letošnjem nZa^ezinem1- zboro^aiiju 7 Gorici: »Storite 7 šoli miniraum tega, kar 7am 7ele7ajo predpisi in maksimum onega, kar zahtevata duša in srce !** Eazumeš, dragi to^ariš, kaj bočem ? Vzgojuj mladino kot njen prijatelj in nekot korporal. Diseiplina naj ne izbaja iz Tebe, ampak naj se porodi 7 učencu. Otrok naj Te sluša, ker Te Ijubi in spoštuje, ker 7e, da mu hočeš dobro, ne pa iz strahu pred oaornimi besedami, grožnjami ali celo pretepaDJem. Deca naj spozna, da je družabni red potreben in da ni ustroja, ki bi obstal brez 7rho7nega 7odst7a. Predmeti, ki so napisani 7 urniku, naj Novim tovarišem na pot. Dragi to^ariš! Kaz7eaelilo me je T^oje pismo. Baz^eselilo me je tembolj, ker ae obračaš 7 tako resni st^ari name, nekdanjega s^ojega učitelja. Drage 7olje ti podajam ob 7stopu 7 živIjenje nekoliko na^odil s pripombo, da go7orim po 87ojem nazoru, ki se^eda ni 7ob5e merodajen. Ko ai zapuatil učiteljišče, izpremenilo ae Ti je zdajei življenje. Učenee je postal učitelj, gojenec je poklican, da 8am 7zgojuje; člo^ek, ki se ga 7saj deloma preživljali s^ojci, je primoran, da si sam s trdim delom služi 7sakdaojega kruha. Da, z delom! To^ariš pesimiat mi je nekdaj rekel, da bi tudi nad 7hodom 7 življenje morale stati Danteje^e besede : BVi, ki vstopite, pustite upauje zunaj !u Jaz bi si pa izbral 7 ta naraen domačega pesnika in bi na- piaal na ono meato : BNi praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti dela^en dan !" D el o je deviza, ki si jo 7zemi s aeboj na pot 7 življenje. TroJDO delo Te čaka, ko stopiš med S7et kot učitelj in 7zgoje7alec. Mislim namreč š o 1 o, delo med ljudst^om in Tebe samega. Ko zapusti no^ousposobljeLi učitelj pripra^nico, si domišljuje, da je bog^ekako dobro podko^an in pripra^ljen za šolski pouk. Kmalu pa ae prepriča, da je prinesel aicer 7 šolo mnogo nepotrebne šare, a le malo praktiškega duha in nič s rc a in d u š e. Pra7 lepo je in 7 lastno korist, če dobro poznaš dokončni šolski in učni red, lepo je, če iraaš 7se šolske spise kaligrafično spisane, nadzornik Te pra7 goto^o poh^ali, če se ozkosrčno dižiš učuega načrta in če imaš takoz^ano železno diseiplino, da Ti učenei 7stajajo in sedajo na povelje, kakor bi jih imel na 7r7ci, da Ti niti ne kihnejo brez po^elja. Kraano je, če Ti šolarčki citirajo formulirane stavke, ki se morajo glasiti natanko tako in nič drugače. Oj, kako velik umetnik si, če privadiš otroke, Ti bodo le podlaga in sredat^o, da z njiho^o pomočjo 7zgojiš ljudi. Pomni: ljudi, ki se bodo veselili življeuja, ki bodo ijubili prirodo s^ojega bližnjika, ki bodo vedeli, da se člo^ek razločuje od živali s tem, da m i s 1 i, misli samostojno in ne potrebuje nikogar, ki bi mu sugeriral s 7 o j e misli, nekakšne formuIirane sta^ke 7 življenjski šoli! Z ozirom na obče^anje 8 S7ojimi kolegi, Ti nečem dajati nikakršnih nauko7. Saj boš stoinstokrat slišal beaedo kolegialnost, ki jo nosijo na jeziku ljudje, ki 80 sami 7ae prej nego kolegialni. Pripomniti mi je pa sledeče : Mladi učitelji so mnenja, da 7isoko nadkriljujejo atarejše to^ariše 7 izobrazbi, aaj so pohajali moderne za^ode in so se učili st^ari, o katerib se ^starim1' niti ne aanja. To je čisto na^adna domišlja^ost, ki jo takoj pobije dejst^o, da 7esten u5itelj nikdar ne pozabi knjige in časopisa, 7rhutega pa razpolaga z 7ečjo ali manjšo prakao, ki si jo mora Bmladiu pridobiti šele po trudapolnem dekmnju 7 šoli in med narodom. Vobče pa deluje učitelJBtvo plodonosno le tedaj, če ae medsebojuo razume in spoštuje. Vaako nesporazumljenje otroci takoj zapazijo in s tem je niaboma strt velik del moraličnega 7pli7a učitelje^ega na učenca. Da je denunciantstvo in klečeplazenje najgrša lastnost, ki jo more imeti učitelj, mi ni treba posebe poudarjati. Ne misli, da Ti hočem podati natančno sliko učitelja idealista. Podajam le misli, ki mi prihajajo 7 neurejeni 7rsti. To 7elja tudi 0 sledečib mislih, ki jib imam z ozirom na učitelje^o delo7anje med narodomzanar 0 d. To delo smatram za 7ažnejše nego prvo, dasi je prvo po mneoju uašib oblasti plačano, drugo pane. Po7emTi,da seneda plačatinieno nidrugo. To pa, karnam plačujejo za naštrud, nezaslužiimenaplačilo. Ako 86 hočeš poučiti 0 učitelje^em delu med narodom, 7zemi 7 roko knjižico BN a d e 1 0 m e d 1 j u d s t 7 0", ki jo je napisal naš idealni to^ariš Pesek. Ta knjižica naj Ti bo nekako e^angelje 7 tem pogledu. D070H mi pa še nekoliko opazk. Poznam tovariše, ki pridejo iz mesta prepojeni z nezdra^o samoza^estjo, da ne re- čem nadutostjo. Tem Ijudem je na^aden člo^ek 7eliko prenizek, da bi obče^ali z njim, da bi mu S7eto7ali ali mu 7 zadregi pomagali. To so pristaši nekakšnega frakarst^a med učiteljst^om, in samoobaebi je umljivo, da taki Ijudje ne bodo premoatili prepada, ki zija med šolo in domom. Tem naspiotna, a jako majhna je vrsta to7ariše7, ki se neglede na 7Z7išeni S7oj poklic družijo z ljudmi najslabšega kalibra, ki pijančujejo in ponočujejo brez konca in kraja ter so kmetu prijatelji le 7 toliko, da sede z njim 7 gostilnici ali ae dado po^abiti 7 hram. Še dva tipa se nabajata 7 naših vrstah. Eeprezentant pr?ega tipa je učitelj, ki misli, da je od de^ete ure zjutraj do četrte ure popoldne opmil že 78e delo. Eedi si trebušček skupaj z gospodom župnikom in s tem — basta! To so pesimistični materialisti ali, če bočeš, materialistični pesimisti, ki jim je svet godlja. Drugi tip zaatopajo ponaj^eč mladi to7ariši, ki se takoj izpričetka z razpetimi jadri zakade 7 politiški vrtinec, pristaši te ali one stranke prodajajo in vsiljujejo 87oje prepričanje vsakomur in po^sod. Jaz sem mnenja, da naj mlad učitelj dela in dela, uživi naj se 7 šolsko delo7anje, počasi naj spozna^a potrebe dotičnega okoliša 7 gospodarskem in socialnem pogledu, pridobi naj si zaupanja in prijateljev med Ijudat^om. Po nekoliko letih, ko se čuti s^ojca med s^ojci, labko zahte^a, da ga upošte^ajo. Ob tem nikakor ni potreba zataje^ati S70jega prepričanja, a prepričanje vsiljevati drugemu in ga prodajati tam, kjer ga ae zabte7ajo, to je druga st7ar. To store lahko mladi kaplani, ki se skri^ajo za 7ero, 87ojo molzno kra^ico. Mi pa napišimo na S70J prapor d e 10, delo 7 prid narodu! Ne trdim, da bi moral biti užitelj pohle^en in ponižen, oj ne! Pošteno 7rni klofuto, ki Ti jo kdo ponudi, a braniti se ali napadati ni ena in ista stvar. Veliko škoduje šoli in učiteljstvu 7edno preseljevanje iz kraja 7 kraj. Ees je, da iroa vsakdo pravico in tudi dolžnost, da si napravi življenje kolikormoči udobno in prijetno, a prosim Te, ali naj ostanejo gorske 7asi brez žole, ali ni ono Ijudst^o tudi potrebno izobrazbe ? In če dobi taka šola 7sako leto drugega učitelja, kdo se je imel čas vživeti 7 razmere med narodom in kdo ae je 7Ži7el 7 intenzi^no delo^anje 7 šoli ? čepra7 ni 7zor vestnega učitelja, če si prepričan, da odbajaš koncem leta drugam, boš nehote deloval 7 šoli mlačno, med narodom pa 7 enem letu ne dosežeš nieesar. Veliko imamo 7 naših 7rstah ljudi — 7 drugib stano^ib jih je še razmeroma 7e6 — ki za boljše mesto zataje prepričanje in so mnenja, da je zadoati, če 7 srcu mislijo nasprotno. BV sreu sem drugačen, a moram molcati, ker gre za kruh.1- Lepa morala to! Vraga, aaj bo tvoj nasledoik tudi živel na Tvojem mestu, zakaj ne bi živel Ti! Seveda je 7 slučaju, da razpolagaš s kopico otrok, težko oatati značajen in resnica je, da je u6itelj 7obče precej oblagodarjen z ži^im drobižem. Nekoliko 7zroka tiči pač 7 tem, da mladi užitelji nimajo drugega opra^ka, kakor oženiti se z dvajsetim ali dvaindvajselim letom. Mogoče je, da Te na^zlic naj^ztrajnejšemu delu potiplje palec šolske oblasti, č a s i 8 0 p a 5 t a k i! V takem slučaju je za^est, da s\ ra^nal kakor Ti je 7elelo arce, tudi nekaj 7redna, in 7si itak ne morpmo biti nadučitelji ali učitelji 7 Ljubljani. Tudi železniškib postaj, ki si jih žele posebno naše to^arišice, je premalo. Omenil sem tudi delo, ki se tiče T^oje oeebe. To pač 7eš3 da je člo^ek le toliko 7reden, JJkolikor zna in plača. Učitelj bi pa moral biti pra7zapra7 7seobči ženij, da bi ustrezal veem zahte^am. Clo^ek, ki ne živi s časom ter se krče^ito drži starih nazorov in 7edno sanja 0 starih, Bdobrih1* Sasih, ne more biti učitelj. Zato pa, dragi to^ariš, knjigo 7 roko in Časopis ! Ne drži se pa samo ,,laibblatau, ampak čitaj 7se, potem boš sodil pra7 in ae boš obvaro^al enostranske zagrizenosti. Ne misli, da 8e boš 7 ži^ljenju ognil 78em bojem in zaprekam. Niai študiral za Botsehilda in še njemu menda ne gre 7se gladko. Bodi pa u?erjeii, da 86 z 7ztrajnim delom doseže mnogo in da Te bo 7 bridkih urah tešila za^est: trpim nedolžno, in greh pade na moje preganjalce ! Ce si pa za take slnčaje ohraniš nekoliko zdra^ega humorja, tembolje zate! Želeč Ti obilo uspeha in 7eselja med otročaji in kolikormoči malo neljubih preaenečenj, pred^sem pa mnogo 7ztrajnosti in neizfirpljivo zalogo potrpljenja, ostajam T70J K—1.