Leto XIII ^ dne 11. decembra 1903. L «i Štev. 97. 1 krono temeljne oristoibine h orek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, m sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuj« r o vsa e petit-vrste po 20 v za vsakokrat; /za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu ,,Domovine" v Celju. V boj proti skupnemu sovražniku! Gradec 1 decembra 1903. Dan za dnevom se bridko pritožujejo nem ški časopisi o češkem in ogrskem narodnem ; fanatizmu. Količkaj razsodni človek pa mora takoj sprevideti, da se Nemcem v resnici nikaka ! krivica ne godi, Niti Ogri niti Čehi ne zahtevajo ' drugega, nego svoje svete narodne pravice, ki so jim po zakonu zajamčene. Da pri tem svojem boju s takimi sirovimi in brezobzirnimi nasprot niki, kot so Nemci ne bodo postopali preveč j rahlo, je jasno. Kar so avstrijski Nemci deset- j letja s pomočjo vlad sejali to sedaj žanjejo pri ! Čehih in Ogrih. Ne bo pa dolgo več trajalo, ko ' jim bodo začeli tudi drugi narodi povračevati j milo z dragim, pred vsem mi Slovenci. Naša j inteligenca ne stoji danes več osamljena v boju ! z Nemci, kakor pred leti, nego ima že velik del naroda za seboj. Č rn bolj bodo vlada in Nemci divjali zoper nas, tem bolj se nam bodo odpi¬ rale oči in naravna posledica mora biti ta, da bo postal celi naš narod sčasoma ravno tako j zaveden in odločen, kakor češki in ogrski. Taisti proces izvršil pa se bode v doglednem času tudi pri Hrvatih in Lahih in naenkrat se bo moral surovi germanski barbar, ki presega, kar se tiče brezobzirnosti in tlačenja drugih narodov, celo stare Rimljanje, vstaviti pred železno falango združenih nenemških sodržavljanov. Že se kažejo znamenja take alijance na političnem avstrijsko ogrskem nebu. Vedno več odličnih politikov čeških, ogrskih, hrvatskih in laških se oglaša, ki so edini v tem, da so Nemci največji sovraž¬ niki vseh nenemških narodov v naši monarhiji, | In res, kdor količkaj proučava politične razmere širje naše domovine, ne bode nikakor mogel utajiti, da so edino Nemci tisti faktor, ki ovira razvoj in napredek posameznih avstrij¬ skih nenemških narodov in s tem vesoljne države sploh. Nemcem je že od narave dan poseben nagdn, da z največjo brutalnostjo zatirajo naj svetejše pravice narodom, ki jim jih je izročila usoda v roke. Ako celo filozofi in taki učenjaki, kakor je bil pokojni Momsen, svojim rojakom svetujejo, naj Čehom sterejo buče potem res ni čuda, da sirovost in cinizem nemški ne poznata uobene meje. Vprašajmo Čeha, vprašajmo Ogra, Hrvata pa Italijana, kdo mu je faktično že največ škodoval v narodnih zadevah in vsak mora odgovoriti po pravici: Nemec. Koliko Ogrov so poslovanili Hrvati, ali pa Slovaki? Koliko Italijanov smo poslovenili mi Slovenci? In na¬ sprotno. Kako neznatne so siovanske zgube v boju proti Italijanom in Ogrom v primeri z onimi v boju proti Nemcem? Dragi bralec, potuj samo v prekrasni bratski Zagreb in čudil se bodeš, kako se povsod na prvem mestu šopiri nemščina. Potuj v Trst, Dalmacijo, ogrska jsesta, potuj v nekdaj popolnoma slovansko Bosno, povsod bodeš videl na odličnih mestih prvakovati nemščino. Jasno je da se morajo na vsak način enkrat odpreti oči vsem nenemškim avstrijsko ogrskim narodom, da bodo sprevideli, kako brezumno je njih početje, ko se bijejo in rujejo med seboj brez posebne potrebe, dočim ne opazijo skupnega sovražnika, ki jim prinaša polagoma, toda ne¬ izprosno gotovo pogubo. Prodirajočemu pangermauskemu navalu proti jugu in vzhodu naše mo¬ narhi j e s e m or e jo upreti le združeni Slovani, Ogri in Italijani. — Da bi bila j zveza vseh teh narodov res smrt vsenemškega I vpliva v Avstriji, dokazuje jasno dejstvo, da so bili Nemci grozno poparjeni, ko so izjavili Čehi in Hrvati, da nimajo povoda nastopiti proti Ogrom, ako zahtevajo le-ti svojo lastno, na¬ rodno armado. Kak strah je prevzel Nemce, ko je začelo na Hrvatskem dijaštvo agitirati za spravo med Hrvati in Srbi! V naravnost vidni zadregi pa so bili naši Nemci, ko so začeli odlični hrvatski politiki v Dalmaciji zagovarjati zvezo med Hrvati in Italijani spričo grozeče pangermanske nevarnosti. Vsaj pa je tudi naj¬ ugodnejši čas, da bi se ta zveza uresničila. Ta¬ isti Nemci, ki so nam odrekli pravico do slo¬ venskega vseučilišča z izgovorom, da nimamo tako razvitega jezika in take kulture, kot Ita¬ lijani, taisti Nemci so predkratkim s pravim vandalskim divjaštvom vzeli Lahom na vseuči¬ lišču v Inomostu še tistih par pravic, kar so jih dosedaj imeli. Profesorja, ki je hotel preda¬ vati laškim dijakom v materinskem jeziku, na¬ padli so „olikani“ »liberalni 8 nemški burši na ulici s pereat-klici, pljuvanjem in z gnilim sadjem. DS. na kolodvoru je vstreUl celo na njega neki fanatičen nemški dijak iz samo¬ kresa! Tako so postopali z Italijani v Inomostu taisti Nemci, ki so kakor iz uma rujoveli in besneli radi neznatnih ljubljanskih izgredov in ki se znajo tako sladko prikupovati tržaškim Lahom. Do primorskih Slovencev in Hrvatov bi bilo sedaj, da bi skušali doseči sporazumljenje vsaj z onimi Italijani, ki ne drže z židovsko- italijansko, ali bolje rečeno z židovsko-panger- mansko kliko v Trstu ki je zastopana posta¬ vimo v »IlPiccolo 8 . Po našem mnenju so namreč povzročili ves boj, ki se danes bije v Primorji in Dalmaciji med Italijani in Slovani edino le LISTEK. Bdeča roža. Ruski spisal V. G ar Sin. III. »Kako Vam je? B ga je vprašal drugo jutro zdravnik. Bolnik, ki se je šele vzbudil, je še ležal v postelji. »Izvrstno ! 8 je rekel in skočil po koncu in poiskal črevlje in suknjo — »Izvrstno! Samo: tole tu!“ Pokazal je na tilnik. „ Vratu ne morem brez bolečin gibati. Toda to ne stori ničesar Vse je dobro, če se razume. 8 »Vi veste, kje ste? 8 »Seveda, doktor! V blaznici sem. Toda če se razume, je to vseeno. Gotovo vseeno! 8 Zdravnik ga je gledal nepremično. Njegov lepi, rejeni obraz s čudovito, svetlo-zlato brado in mirnimi sivimi očmi, ki so gledale izza očal, je bil nepremičen in neprodiren. Opazoval je. »Zakaj me gledate tako predirljivo ? Saj ne bodete izvedeli, kaj se godi v moji duši, 8 je nadaljeval bolnik. — toda jaz čitam jasno v Vaši. Z kaj storite toliko hudega? Zakaj naberete toliko nesrečnežev in jih tu zaprete? Meni je to vseeno! jaz razumem vse in sem miren, ali oni ? Čemu jim je ta muka. Človeku, ki je tako daleč prišel, da živi v njegovi duši velika misel, splošna misel, je vseeno, kje živi in čuti. Da, celo živ- j ljenje in neživljenje.-Nili tako? 8 »Mogoče, 8 je odgovoril zdravnik in se vsedel na stol v kotu sobe, tako da je mogel bolnika opazovati, ki je hodil z naglimi koraki iz enega kota v drugi. Ranocelnik in paznik, ki sta zdrav¬ nika spremljala, sta obstala pri vratih. »In v meni živi! 8 je vzkliiknil bolnik, »in ko sem jo našel, sem bil kakor prerojen. Čutila so postala ostrejša, možgani so delovali, kakor še nikoli. Jaz živim v vseh stoletjih. Živim brez prostora, povsod in nikjer, kakor hočete. In zato mi je vseeno, če me imate tu zaprtega, ali me izpustite. Opazil sem. da je tu še več takih. Toda za ostalo množico je ta položaj strašen. Zakaj jih ne izpustite? Kaj Vam to koristi? 8 »Rekli ste, 8 ga je prekinil zdravnik, »da ne živite niti v času niti v prostoru. Toda ali mo¬ rete tajiti, da smo zdaj mi z Vami tu v sobi in da je zdaj pol štirih 6. rožnika leta 18 . . ? Kaj porečete temu? 8 »Nič. IMeni je vseeno, kje živim in kdaj živim. In če mi je to vseeno, ali se ne reče, da sem povsod in vedno? 8 Zdravnik se je smehljal. »Čudna logika, 8 je rekel in vstal. »Mogoče imate prav. Na svidenje. Hočete smodko? 8 »Hvala — 8 Nehal je, prijel smodko in ner¬ vozno odgriznil njen konec. — »To pomaga pri premišljevanju, 8 je rekel. Tako je ravnotežje na svetu, da se nasprotne moči uničujejo. Zdrav- j stvujte, doktor! 8 Zdravnik je odšel. Velik del njegovih bol¬ nikov ga je pričakoval, stoječ pred posteljami. Nobenega predstojnika ne časte podložniki tako kakor tega zdravnika blazniki. Bolnik je korakal burno iz enega kota svoje celice v drugi, ko je ostal sam. Prinesli so mu čaja; izpil je, ne da bi se vsedel, velik vrč v dveh požirkih in pojedel v dveh minutah velik kos kruha. Potem je šel iz sobe in hodil brez prenehanja s svojimi hitrimi, težkimi koraki od enega konca poslopja na drugi. Dan je bil deževen in bolniki niso mogli v vrt. Ko je šel ranocelnik novega bolnika iskat, ga je našel na koncu hodnika. Tam je stal iu tiščal glavo na šipe v vratih in gledal nepre mično na celice. Njegovo pozornost je vzbudila posebno nenavadno živo-rdeča roža. »Prosim, pustite se stehtati, 8 je rekel rano¬ celnik in po ramah potrkal. Toda ko se je oni k njemu obrnil, se je prestrašeno odmaknil: taka divja hudobnost in sovraštvo je gorelo v njego¬ vih očeh. Ko je zagledal ranocelnika, se mu je izpremenil izraz na licu, in šel je ubogljivo, tiho, kakor v misli zagrebljen, za njim. Stopila sta v zdravnikovo sobico; bolnik je stopil na desetin- sko tehtnico; ranocelnik je zapisal, ko ga je stehtal, poleg njegovega imena 109 funtov v knjigo. Drugi dan jih je bilo samo 107, tretji 106 578 rabe slovenskega jezika po svojem s pooblastilom pod ./1. izkazanem zastopnika naslednjo pritožbo. Dne 4. novemba 1903 je vložila hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu pri c. kr. okrajnem sodišču v Pliberku predlog za vknjižbo zastavne pravice pri vi. št. 25 kat. obč. Leifling za varnost posojila 4000 K. Ta prošnja, kakor tudi dolžno pismo, je bilo pisano v slovenskem jeziku. Rešitev te prošnje in vknjižba v zem¬ ljiški knjigi se je pa izvršila ne v slovenskem jeziku, ampak v nemškem, glasom ./2. sklepa pod ./2. od 5. novembra 1903 št. 606/3. To postopanje tega sodišča je pa gola ne postavnost ter tudi neka novost, katera je zavladala pri koroških sodiščih zadnje mesece, — kakor se pravi na tajni ukaz njega eksce¬ lence grofa Gleispacha, predsednika graškega nadsodišča. To postopanje je v protivju z obstoječimi zakoni in naredbami. V kričečem protivju je to postopanje s določbo člena XIX. državnih temelj¬ nih zakonov od 21. decembra 1867 št. 142 drž. zak., kateri pravi, da se ravnopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v uradu in v javnem življenju od strani države priznava. Nedvomno je, da ta določba ustave velja in velja za vse narode enako, ter je samo sra¬ mota za Avstrijo, da svoje lastne postave tam ( kjer se ista dotika slovanskih narodov, ne izvr Suje in da ta postavna določba velja edino le za Nemce in Lahe in deloma Poljake. Vsak državni uradnik prisega v svoji služ- | beni prisegi, da se bode vestno ravnal po do- | ločbab državnih temeljnih postav; in vkljub tej prisegi se ta določba brezobzirno, kedar se gre zlasti za Slovence, prezira in tepta Zlasti se to godi na Koroškem. Menda ga ni človeka, ki ima kaj poštenja v sebi, kateri bi imel čelo, da bi se upal reči, da slovenski jezik na Koroškem ni v deželi na vaden jezik, kajti ena tretjina prebivalstva na Koroškem je slovenske narodnosti. Že leta 1850 se je proglasil slovenski jezik na Koroškem, kakor kaže deželni zakonik, po¬ glavje 22, stran 332, za v deželi navadni in sodnijski jezik. § 13 obč. sod. reda, nadalje §§ 163 in 189 kaz. postopka in § 4 neprepirnega postopka od leta 1854 določujejo rabo v deželi navadnih jezikov. V ministerijalni naredbi iz leta 1862 in zlasti 1882 je jasno predpisano, da se ima slo venski jezik v slovenskih krajih pri sodiščih rabiti. Vkljub vsem postavam in naredbam so se osmelila v zadnjem času sodišča na Koroškem slovenski jezik vreči iz sodišč ter vzeti sloven¬ skemu narodu v državnih temeljnih postavah zagotovljeno ravnopravnost. Da je celo postopanje novotarija in da to postopanje izvira samo iz narodnega sovraštva proti slovenskemu narodu, kaže najbolj okolnost, da so desetletja in desetletja sodišča na Ko¬ roškem korektno s slovenskimi strankami obče¬ vala slovensko, reševala slovenske vloge v slo¬ venskem jeziku. V dokaz tega navedemo samo nekoliko takih slučajev: 1. C. kr. okrajno sodišče v Velikovcu je sprejelo slovensko pisano tožbo Gašparja Mlač nika, posestnika v Raduhu po dr. Ivanu Dečkotu, odvetniku v Celju, zoper Frančiško Mlačnik v Velikovcu na razveljavljenje ženitne pogodbe, je to tožbo korektno v slovenskem jeziku rešilo s sklepom od 7. julija 1896 št. 373/1 ter je izdalo tudi korektno slovensko razsodbo dne 10. avgusta 1896 št. 4493 akt III 404/96 2 C kr. okrajno sodišče v Pliberku je spre¬ jelo v slovenskem jeziku pisano opominsko tožbo Franca Štahel, posestnika v Ločici po dr. Ivanu Dečkotu, odvetniku v Celju, zoper Jožeta Metar nika v Kotljah, ter je izdalo v slovenskem je ziku plačilno povelje od 9. septembra 1897 št. 3399. 3. C. kr. okrajno sodišče v Celovcu je spre jelo slovensko pisano tožbo Marije Plevčak v Gaberju po dr. Ivanu Dečkotu, odvetniku v Celju, zoper Antona Lebiča, krojača v Celovcu, je to tožbo rešilo v slovenskem jeziku ter izdalo slo¬ vensko sodbo C II 338/1 in izvršilni sklep od 2. oktobra 1901 E 1888/1 v slovenskem jeziku. 4. C. kr. okrajno sodišče v Pliberku je spre¬ jelo slovensko spisano opominsko tožbo Jurija Gorišeka, posestnika na Bezovniku, po dr. Ivanu Dečkotu, odvetniku v Celju, zoper Jakoba Cetina v Prevaljah ter izdalo v slovenskem jeziku pla¬ čilno povelje od 3 julija 1902 M 215 v/2/1 in iz¬ vršilni sklep od 3 oktobra 1902 E 471/2. 5. Isto c. kr. okrajno sodišče v Pliberku je izdalo na izvršilni predlog Franca Kosa v Are linu zoper Jožeta Miklavca v Pliberka izvršilna sklepa od 17. oktobra 1903 E 558/3/1 in E 558/3/2 v slovenskem jeziku. 6 Isto c. kr. okrajno sodišče v Pliberku je izdalo na tožbo hranilnice in posojilnice v Spod¬ njem Dravogradu zoper Franca Polca plačilno povelje od 23. julija 1903 M 216/3/1 v sloven¬ skem jeziku. 7. Končno še omenjam, da je c. kr. deželno sodišče v Celovcu do zadnjega časa istotako slovenske vloge slovensko reševalo — Slovenski rekurz posojilnice in hranilnice v Glinjah je re¬ šilo isto z odločbo od 15. maja 1902 R II 39/2/1 v slovenskem jeziku. Nemci s pomočjo kratkovidnih naših vlad. Nemec je že po naravi tak, da nikjer na svetu ne more v miru živeti. Koder je v večini, ne ve same oholosti in prevzetnosti, kako bi pokazal svojo moč, kjer pa je v manjšini, hujska in ščuje so¬ seda proti sosedu Vsaj mora biti vsakemu pa metnemu človeku jasno, kaj hočejo napraviti naši Pangermani iz naših primorskih krajev. Močne postojanke bodoči Vsenemčiji, ki se mora raztezati od Baltiškega tja do Jadranskega morja. Ker pa je sedaj na jugu nemški element v obče še preslab, mora najprvo Lah zatreti Slovana. Ko bo poslednji politično mrtev ali vsaj smrtno- ranjen, pride pa Italijan pod nemški meč. Že danes tvorijo Nemci v Tr3tu močan element. C. kr. uradaištvo je skoraj pc večini v nemško- nacijonalnem taboru. Nemški časopisi prinašajo dan na dan dolga, obširna poročila o društvenem nemškem .gibanju iz Trsta, Pulja — in tudi že iz drugih primorskih mest. Danes sicer tržaški Nemci Italijanom ca ljubo zasramujejo Slovane radi najmanjših prestopkov in se ne morejo dovolj prehvaliti italijanske kulture in olikanosti, toda kako vse drugače bodo pisarili čez deset, dvajset let! Primorskim Italijanom lahko garan- tujemo, da bodo okusili potem ravno tisto zna menito nemško kulturo, kakor njih bratci zadnje dni v Inomostu. „Mi avstrijski Nemci ne moremo že iz nemškonacijonalnega stališča nikdar več dopu¬ stiti, da bi se še kdaj ustanovilo v Avstriji kako nenemško vseučilišče". Te besede, ki jih je izustil veljaven nemški politik, morale bi pač popolnoma zadostovati, da bi zastopniki in vo¬ ditelji vseh nenemških narodov v Avstriji stopili v mogočno zvezo proti pangermanskemu navalu. Najskrajnejši čas je že, da steremo vnebovpijočo oholost in predrznost nemško, ki kar očitno tepta, nam nenemškim narodom po božjih in človeških postavah dane pravice. Treba bo dopovedati Nemcem, da ima vsak narod ne-le pravico, nego tudi najsve tejšo dolžnost, da napreduje in se raz¬ vija in da se radi tega nemški hege¬ moniji, ki tega neče priznati, nikdar ne bomo upognili. Slovenščina na Koroškem. (Pritožba hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravogradu na c. kr. pravo¬ sodno ministrstvo). Visokemu c. kr. pravosodnemu mini¬ strstvu! Podpisana hranilnica in posojilnica v Spod¬ njem Dravogradu na Koroškem vlaga zoper po¬ stopanje c. kr. okrajnega sodišča v Pliberku glede ,Če bode šlo tako dalje, ne bode živel," je rekel zdravnik in zapovedal, mu boljšo hrano dajati. — Toda vkljub temu in vkljub nenavad¬ nemu bolnikovemu teku, je hujšal ta vsak dan bolj, in ranocelnik je zapisoval vedno manj funtov. Bolnik skoraj nikoli ni spal in po cel dan ni miroval. IV. Bil si je svest, da je v blaznici; bil si je tudi svest, da je bolan. Včasi, kakor prvo noč se je vzbudil sredi tišine, po dnevu polnem divjega nemira, čutil je, kakor bi mu bili udje razbiti, in strašno težo v glavi, toda bil je pri polni zavesti. Mogoče, da je odsotnost vseh vtisov v tišini in temi, mogoče, da so slabo de¬ lujoči možgani tako nanj vplivali, da si je bil svojega položaja svest in je bil kakor zdrav. Toda bližal se je dan, s svitlobo in z vzbuja¬ jočim se življenjem v blaznici so ga valovi vtisov zopet seboj vzeli. Njegovo stanje je bila nekaka mešanica pravih in nespametnih sklepov. Bil si je svest, da so okrog njega 'sami bolniki; toda obenem je videl v vsakem izmed njih skriv¬ nostno osebo, ki jo je poznal, ali o kateri je čital ali slišal. Videl se je v začaranem krogu, ki je vso moč zemlje v sebi združeval, in s ponosno blaznostjo se je imel za središče tega kroga Vsi njegovi tovariši so mu bili v blaznici samo za to, da bi z njimi uničil vse hudo na zemlji. Znal je čitati misli drugih; velika dre¬ vesa v vrtu so mu pripovedovala cele povesti iz preteklosti; poslopje, ki je že precej dolgo , stalo, je sezidal po njegovem mnenju Peter ' Veliki. | Med tem je postalo lepo vreme; bolniki so preživeli celi dan na prostem. Njihov oddelek v vrtu, ne velik, toda gosto z drevjem poraščen, je bil nasajen, kjerkoli mogoče, z rožami. Paznik je prisilil vse delati, ki so mogli; celi dan so kopali in sipali pesek na pota, pleli in polivali grede. V kotu je stala črešnja, in po sredi vrta je peljal drevored; v sredi, na umetnem griču je bila najlepša greda z rožami. Pisane cvetlice so cvetele ob robu, toda na sredi je stala mo gočna, rumena, rdečepikčasta georgina. Stala je v sredini celega vrta, in opazili so, da ji je pri pisovalo veliko bolnikov skriven pomen. Vse grede so obdelali blazniki. Tu so bile vse cvetlice, ki se dobe v vsakem maloruskem vrtu. In ne¬ daleč od balkona so rastli trije grmi nenavadne vrste maka; ni bil nič navadnemu podoben in imel je živordeče cvetje. To cvetlico opazil je tudi bolnik, ko je gledal prvi dan skozi steklena vrata v vrt. Ko je šel prvikrat v vrt, je pogledal naj¬ prvo one cvetlice. Bili ste dve; slučajno ste rastli posebej od drugih na prostem, ki ni bil oplet. Bolniki so prihajali drug za drugim skozi vrata, ob katerih je stal paznik in dal vsakemu belo, debelo, volnato kapo z rdečim križem na čelu. Te kape so rabili v vojski, in kupili so jih na dražbi. Toda bolniku se je zdelo, da ima ta rdeči križ poseben, skrivnosten pomen. Prijel je kapo, pogledal križ in potem makovo cvetje. Barva cvetja je bila še bolj kričeča. B Zmaguje!" je rekel bolnik, — „toda videli bodemo." In šel je v vrt. Previdno se ozirajoč in ne pazeč na paznika, ki je za njim stal, je stopil k gredi in iztegnil roko po roži, toda dotaknil se je ni. Čutil je vročino in pikanje po roki in pozneje po celem telesu. Stopil je bližje in zopet stegnil roko po roži, toda ta se je branila, di¬ hajoč svoj strupeni, smrtni duh. V glavi se mu je vrtelo; obupno se je mučil in že je prijel za stebelce, ko je naenkrat težka roka na njegovo ramo padla. Bil je paznik. „Trgati se ne sme," je rekel stari Malorus. Bolnik mu je pogledal v obraz, se oprostil molče njegove roke in je šel razburjen naprej. „0, vi nesrečniki!" je mislil, B vi ne vidite ničesar, vi ste tako zaslepljeni, da jo branite. Toda naj bode, kdor hoče, jaz bom že gotov z njim. Če danes ne, bodeva jutri najine moči merila. In če poginem, je to-“ Pohajal je do večera po vrtu, dobil nove znance in govoril čudne govore, iz katerih je vsak njegov tovariš slišal le odgovor na svoje zmešane misli. Bolnik je hodil zdaj s tem, zdaj z onim in zvečer je bil še bolj prepričan, da je s vse pripravljeno". Kmalu, kmalu se bodo po¬ rušile te železne mreže, bodo jetniki odšli in na 679 T °rej do konca julija 1903 je §i 0 na Ko ro en, popolnoma lepe> in postavno. P 0 preteku julija t. 1. je P a naenkrat vsa sodišča na Ko¬ roškem navdihnil neki nov, doslej neznan nemško- nacijonalni bistroum, kateri ji m je razsvetlU da ima od tega trenotka naprej slovensE ^ t n^dhah 8mU '° Slei P ° P08ta ’ ah - ministrskih naredbah m po dotedanji praksi pristoječe pra vicej m da mora na Koroškem vladati samo in edino le nemščina. Tako nam kaže, da je v izvršilni zadevi ravno te hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravogradu zoper Franca Polca, v kateri je izišIo povelje od 23. julija 1903 M 216/3/1 še v slovenskem jeziku, ravno isto sodišče izvršilni sklep od 4. septembra 1903 E 490/3/1 izdalo že v nemškem jeziku in tudi vse daljne izvršilne sklepe. Istotako je sodišče v Pliberku rešilo zem ljeknjižni predlog, s katerim se je imela terjatev podpisane posojilnice in hranilnice v Spodnjem Dravogradu po 4000 K vknjižiti, s sklepom od 5. novembra 1903 opr. št. 606/3 rešilo protipo stavno v nemškem jeziku. Proti takemu postopanju, katero krši ob¬ stoječe zakone, katero krši obstoječe ministrske naredbe, krši dozdaj obstoječo prakso, katero ima edino izvor v nemško nacijonalni strasti gotovih pravosodnih organov, mora vsak avstrij¬ ski državljan, zlasti pa vsak Slovan, vsak Slo¬ venec in zlasti pa mi, kateri smo s tem nepo- stavnim, v pravni državi naravnost nečuvenim postopanjem prizadeti, z vso odločnostjo pro¬ testirati. Ker je dolžnost visokega c. kr. pravosod¬ nega ministrstva, da proti takemu izbruhu nemško nacijonalnega sovraštva proti sloven¬ skemu narodu na Koroškem potrebno ukrene, vložimo to pritožbo ter prosimo: .Naj visoko c. kr. pravosodno ministrstvo to zadevo natanko preišče ter c. kr. okrajno so¬ dišče v Pliberku na Koroškem na obstoječe zakone in naredbe opozori in njih natančno iz vršitev z vso strogostjo zaukaže. 8 V Celju, dne 5. decembra 1903. Hranilnica in posojilnica v Spodnjem Dravogradu. Celjske in štajarske novice. (Naše gledališče.) Slavno občinstvo opo¬ zarjamo na predstavo, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. Kakor smo že omenili, se bo predstav stavljala veseloigra v štirih oddelkih „Valva zor jev trg, št. 15". Igra je našemu občinstvu popolnoma nova. Vsebine ne bomo objavili, ra čemo le toliko, da smo prepričani, da bo gotovo vsakemu ugajala, kajti pristni humor, ki veje iz nje, mora privabiti tudi najzagrizenejšemu filistru smeh na usta. Uloge so si razdelile naše priznano najboljše moči in torej smemo upati, da bo nspeh tudi takšen, kakor ga smemo pri¬ čakovati od njih Obenem naj tudi pripomnimo, da nam ugaja srečna misel vodstva našega do¬ mačega gledališča, da je pri izberi iger za naš oder seglo po slovanskem komadu, igra .Valva zorjev trg št. 15* je prevedena iz češčine. Čemu prirejevati one plitve proizvode nemških engrds- fabrikantov gledaliških iger. ko imamo v slo¬ vanskih književnostih dovolj domačih del, ki imajo poleg večje vrednosti tudi še dejstvo zase, da so domače. Kakor sedaj, tako naj bi se tudi nadalje prirejevale na naših pokrajinskih odrih le igre slovanskih avtorjev. — Za predstavo v nedeljo velja sledeče: Blagajnica se odpre ob pol 7. uri, začetek točno ob pol 8. Kakor lani, se bo tudi letos naznanil začetek vsakega de¬ janja z zvoncem v preddvorani, na kar se bodo vrata zaprla. Vstopnina: Sedeži v pritličju 1. in 2. vrste: 2 K, od 3. do 7. vrste 1 K 40 vin., od 9 vrste napre 1 K. — Sedeži na balkonu 1 K, stojišča 60 vin., dijaške in vojaške vstopnice in za ude .Del. podp. društva 8 40 vin. Pri pred stavi sodeluje pomnožen orkester celjske narodne godbe. (Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani.) Na večkratna vprašanja naznanjamo, da delničarji, ki hočejo svoje deln ce prodati, jih naj ponudijo pri Posojilnici v Celju ali pri delniški družbi v Ljubljani. (Nravna vrednost celjskih Nemcev.) Če izmed Slovencev kdo kaj napačnega stori, hočejo naši ljubi nemški sodeželani ves naš narod za to odgovoren storiti, n. pr. slučaj Bratuša, Kosem itd., kakor da bi naša narodna stranka take stvari naročevala, dočim jih obžaluje. Nočemo Nemcem na tem potu obrekovanja slediti, v sledečem slučaju je pa stvar popolnoma dru¬ gačna, za moralično vrednost celjskih Nemcev mnogo bolj značilna. V odboru nemškonacijo- nalnega društva pomočnikov, ki uganja svoje orgije ne le v svojem prostorišču „Zum Engel 8 , ampak s svojo sirovostjo po celjskih ulicah, je bil zadnji čas tudi neki slovenski odpadnik, uslužbenec pri narodni tvrdki Strupi. Tu je ta deček pobral vse mogoče stvari, ostal tudi v društveni gostilnici .zum Engel 8 mnogo dolžan, za katera početja bi njegovi hajlovski tovariši pač lahko vedeli in jih popravili. Naenkrat je pa fantič popihal in zdaj se skriva pri tvrdki Wolf v Gradcu. Take so take odpadniške duše, odpad od naroda je zmiraj v zvezi s vsako¬ vrstno nepoštenostjo, kar vodje našega nemštva prav dobro vedo — a oni molčijo, poštenjaki. vse konce sveta hiteli, in cela zemlja se bode tresla, vrgla od sebe svojo gnilo odejo in se pokazala v novi, čudapolni lepoti. Skoraj je na cvetlico pozabil, ko pa je iz vrta šel, je videl v gosti, temni, že rosnati travi kakor dva rdeča oglja. Tu se je bolnik od ostalih ločil, ostal za paznikom in pazil na ugodno priliko. Nihče ni videl, kako je črez gredo skočil, cvetlico prijel in jo na prsih pod srajco skril. Ko so se sveži, rosnati listi njegove kože dotaknili, je obledel kakor smrt in odprl od strahu široko oči. Mrzel znoj mu je stopil na čelo. V blaznici so zažgali luči; velik del bol¬ nikov se je vlegel na postelje, pričakujoč večerje, razun nekaj nemirnežev, ki so hodili po dvorani in po hodniku semintja. Bolnik z rožo je bil med njimi. Hodil je gorindol in stiskal roke kri¬ žema ca prsih; zdelo se je, kakor bi hotel rožo na prsih zmleti. Od drugih se je oddaljil, ker se jih je bal z obleko se dotakniti. .Ne hodite mi blizu! Ne hodite mi blizu! 8 je vpil. Toda v blaznici ne pazi nihče na take besede. In hodil je vedno hitreje in hitreje, delal vedno večje in večje korake, letal je eno, dve uri kakor srdit semintja. .Bodem te vtrudil, bodem. Zadušil te bodem!“ je govoril votlo, zlobno. Črez eno uro je spalo vse v blaznici, razun enega, ki je ležal oblečen na postelji v kotu celice. Tresel se je, kakor mrzličen in stiskal krčevito prša, ki so bila, kakor se mu je zdelo, prepojena s smrtnim strupom. V. Spal ni celo noč. Rožo je utrgal, ker se mu je zdelo to junaštvo, ki ga je moral storiti. Pri prvem pogledu skozi steklena vrata so vzbu¬ dile živordeče cvetke njegovo pozornost, in bilo mu je, kakor bi bil v tej minuti popolnoma pojmil, kaj mora na zemlji storiti. V tej živo¬ rdeči cvetlici je cela hudobija sveta, ki se mora uničiti. Toda to ni bilo zadosti — ni se smelo pustiti, da bi s svojim zadnjim dihom ves svoj strup v svet dihnila. Zato jo je skril na prša. Upal je, da bo do jutra vso svojo moč izgubila. Njen strup bode prodrl v njegova prša, v nje¬ govo dušo, kjer bode zmagala ali podlegla — potem bode umrl, umrl kot pošten bojevnik in kot prvi bojevnik človeštva, ker do tega se ni še nihče upal boriti se z vso hudobijo sveta. .Vi niste videli. Jaz pa vidim. Jo-li smem živeti pustiti? Boljša smrt! 8 In tako je ležal in se mučil v namišljenem boju. Zjutraj ga je našel paznik skoro mrtvega. Vkljub temu je zmagala čez nekaj časa razbur¬ jenost, skočil je s postelje, letal kakor prej po blaznici, govoril z bolniki in sam s seboj, glas nejše in bolj nerazumljivo. V vrt ga niso pustili iti; ko je zdravnik videl, da je vedno bolj hiral, nič spal in neprestano hodil, mu je dal večji del morfija pod kožo brizgati. Ni se branil, k sreči so se strinjale zdaj njegove misli z opera- („ Skalna klet 8 ) je postala res to, kar smo pričakovali, zbirališče celjskih Slovencev. In res, daleč od mesta ni, pot je popravljena, in sedaj, ko se nam obeta lepo zimsko vreme, bo posebno ob nedeljah ravno najprijetnejše, nekoliko se iz- prehoditi do .Skalne kleti 8 . Komur je zato, da se v domači družbi nekoliko poveseli, bo vedno rad stori onih par sto korakov in v .Skalni kleti 8 mu je na razpolago vse, kar se zahteva od poštene slovenske gostilne, zabava in dobra postrežba, kakor jo je malokje dobiti. (Delnice združenih pivovarn — Žalec in Laski trg) se v zadnjem času kaj rade kupu¬ jejo. Vedno je čitati v našem časopisju, da jih želi kdo kupiti. Za podjetje je to gotovo najboljši dokaz, da stoji na trdnih nogah. In kako bi tudi ne, saj se je konsum delniškega piva tekom časa, kar je podjetje v rokah delniške družbe, tako ogromno povečal, da pivovarni ne morete izpolnjevati vseh naročil. Ogromni konsum je tudi kriv, da v sedanjih razmerah ne morete pivovarni navariti toliko piva, da bi se popol¬ noma vležalo. Toda v prihodnjem letu, ko se obe pivovarni razširite, bo delniška družba go¬ tovo v prijetnem položaju, postreči svojim od¬ jemalcem z najboljšim pivom, s katerim bo lahko tekmovala ne samo z izdelki naših krajev, temveč, z izdelki drugih renomiranih avstrijskih pivovarn. Z velikim veseljem smo pozdravili ustanovitev tega eminentno slovensko narod nega gospodarskega podjetja, z radostjo smo konstatovali njegov lepi razvoj in želimo mu tudi v naprej najboljšega napredka. Zato opo¬ zarjamo tudi naše slavno občinstvo, da bi se pri naročevanju oziralo na našo domačo tvrdko, ki bo gotovo vedno in vselej točno in najboljše postregla vsakemu Pripomnimo naj le še, da so se nam že večkrat izrekli neki pomisleki glede plačevanja naročenega piva, češ, da je naročnikom odpošiljanje denarja v Ljubljano ne¬ ugodno. Naše mnenje je pač, da pošiljanje de¬ narja s poštnohranilničnimi čeki, pri čemer od- pošiljalec nima nikakih stroškov, ni ravno tako zamudno in se da prav lahko izvesti. Vsekako pa smo prepričani, da bo delniška družba tudi v tem oziru storila vse, da bo ugodila želji svojih odjemalcev. (Avstrijskemu nemštvu gre za nohte.) Kakor vse kaže, postali bodo Nemci v naši monarhiji kmalu najbolj sovražen in nepriljubljen narod. Slovani jih imamo itak že zdavna v že¬ lodcu, sedaj pa je začela tudi že Ogrom in Italijanom presedati nemška .kultura 8 . Evo v nastopnem nekoliko trpke kritike o naših Nemcih iz ust ogrskega poslanca Barthe: .Povsod sovraži nas Ogre edino le Nemec. Ne pravi Nemec, ki ima mozeg, moč in narodno čast, temveč oni brezzobi avstrijski Nemec, ki že cijo. Kmalu je zaspal; divji nemir je nehal. Po zabil je na vse, nehal premišljevati, celo o drugi roži, ki jo je moral še odtrgati. Toda odtrgal jo je tretji dan v navzočnosti paznikovi, ki ni imel časa, mu zabraniti. Paznik je hitel za njim. Z glasnim, zmagovitim krikom je bežal bolnik v hišo, in v sobo prihitevši je skril cvetlico na prsih. .Zakaj trgaš rože?“ga je vprašal paznik. Toda bolnik, ki je ležal, kakor navadno, s prekrižanimi rokami na prsih, je začel take brezmiselnosti govoriti, da je paznik molče odšei. In namišljeni boj se je znova začel. Bolnik je čutil, kako se vije hudoba kakor kača iz cvetlice. Jokal in molil je k Bogu, in vmes je klel svoje sovražnike. Bolnik je raztrgal liste, ki so očrneli, pohodil ostanke na tleh in jih nesel v kopanico. Ko je vrgel zeleno kepo v gorečo peč, je dolgo gledal, kako je njegov sovražnik sikal, se vil in se spremenil nazadnje v kupček belega pepela. Pihnil je, in vse je izginilo. Drugi dan je bilo bolniku še slabše. Nena¬ vadno bled, z vdrtimi lici, vdrtimi očmi je hodil negotovo, dostikrat se spodtikajoč, in govoril brez konca. .Sile bi ne rabil rad, 8 je rekel stari zdrav¬ nik svojim asistentom. .Toda tega napora ne moremo trpeti. Danes ima samo 95 funtov, če gre to tako dalje, umrje v dveh dneh. 8 580 stoletja igra vlogo paraaita vladarske hiše habs¬ burške. Ti Nemci so politične smeti. Še svojo upravo dobili so po vrhu te nemške smeti, kakor dobi metresa svilene nogavice v dar. In te nemške smeti nas hočejo vgrizniti ? — Slovani so pošten narod. Vidi se jim, da čutijo,, da so narod. Imajo preteklost in imajo tudi svojo prihodnjost. Na celem civilizovanem svetu ne dobimo ljudstva, katerega bi, kar se tiče brezznačajnosti, le od daleč mogli primerjati z avstrijskimi Nemci! 0 (Sokolski knjižnici) je daroval g. Janko Vavken, tajnik .Južnoštajerske hranilnice" 5 krasnih knjig. Srčna hvala! (Iz narodne SavinBke doline) smo prejeli sledeče vrstice: Šolske oblasti, dš, tudi okrajni šolski sveti, 'ki so v slovenskih rokah, podpirajo tiranje našega jezika iz uradov s svojo brezpri- merno molčečnostjo in mlačnostjo. Njihovi z nemškim duhom napojeni predsedniki, to so c. kr. okrajni glavarji, organi naše germanizujoče vlade, delajo z našim jezikom po svoje, uradu jejo s krajnimi šolskimi sveti, šolskimi vodstvi itd. le po nemški. Tako predira nemška pre drznost v naše narodne pravice vedno bolj in čaka, kdaj poskočimo v svojo brambo po orožje. Ker vidijo, da je malo bojevnikov, a še ti osam ljeni, postaja ta predrznost vedno večja. Ča pojde tako naprej, bodo v 50 letih delali znami prav po koroško, nosili bodo naše pravice k pogrebu! Po koncu naše občine in okrajni zastopi! Po koncu naši krajni in okrajni šolski sveti! Po koncu naši konzuli in tribuni, slovenski odvet¬ niki! Po koncu vi pijonirji naše kulture, duhov¬ niki in učitelji! Po koncu vsa naša politična društva, državni in deželni poslanci! Vi ste od lične naše narodne čete! Bodite V3ak v svojem delokrogu pogumni varuhi in zaščitniki našega jezika in naših pravic! V lep izgled, kako si naj varujemo svoje pravice, nam bodi kmet, za veden mož v Savinski dolini, ki nam je dopo- slal prepis svoje vloge na okrajni šolski svet gornjegrajski s sledečim besedilom: štev. 104 Slavni okrajni šolski svet Gornji grad v Celju! Na podpisani krajni šolski svet je dospel neki tamuradni dopis, kakor se mu zatrjuje z dne 10. septembra 1903 št. 616, baje v zadevi nad- zorniškega poročila z naročilom, kaj se naj za našo šolo stori in oskrbi. — Jaz podpisani na¬ čelnik tega dopisa ne razumem, zato prosim spoštljivo, naj se krajnemu šolskemu svetu na Gorici odslej dopošiljajo vsi uradni dopisi brez izjeme le v slovenskem jeziku ter podpiram svojo prošnjo s sledečimi razlogi. 1. Nisem vešč nem¬ ščine in ni niti moja niti krajnega šolskega sveta dolžnost iskati tolmača za dopise v nem škem jeziku. Jaz hočem kot načelnik krajnega šolskega sveta vsak akt sam prečitati in se na lastne oči prepričati o njegovi vsebini sicer ne prevzamem nobene' odgovornosti za njegovo' iz¬ vršitev. 2. Tudi če bi bil vešč nemščine, bi že zaradi tega prosil za slovenske dopise, ker imam kot Slovenec pravic© do rabe svojega' jezika in da zamorem dopise tudi drugim udom' krajnega šolskega sveta v upogled predložiti. Vsak ud krajnega šolskega sveta ima namreč pravno, pogledati v akte, da se na lastne oči prepriča o resničnosti njegove vsebine. Ta pravica se nam z nemškimi dopisi okrajnega šolskega sveta krši in jemlje, kar nasprotuje državni osnovni postavi. 31 V smisla člena XIX državne osnovne postave z dne 21. decembra 1867 je slovenskemu kot v naši deželi navadnemu jezika raba v okrajnem šolskem sveto gornjegrajskem od države pri poznana in se torej v tem uradu pravica im ravnopravnost slovenskega jezika ne sme prezi¬ rati. Ker je v smislu ravno naštetega člena* na¬ šemu jeziku ravnopravnost tudi v poštnih uradih od države priznana, prosim naj se o priporočenih pismih ne pošiljajo več semkaj samo nemški .Ruckschein 0 temuč slovenske .Povratnice", istotako prosim za naslov na uradnih pisemskih kovertih na krajni šolski »vet v slovenskem j jeziku. Ob enem si dovoljujem naznaniti, da | bodem vse vloge na okrajni šolski svet, na c..kr. deželni šolski svet, na e. kr. ministrstvo in sploh { na vsak urad dal pisati v slovenščini in da ae ;; morem rešiti, oziroma podpisati nobenega akta, ; nobene poštne povratnice itd, če ni pisan slo- jj venskole v tem slučaju sprejmem odgovornost za vse, ker podpišem. Sicer pa bodem rad in vestno izvrševal načelnikove postavne dolžnosti in skrbel za red v dolbkroga krajnega šolskega sveta, ob enem pa hočem kot zaveden načelnik in Slovenec zastopati odločno svoje pravice im ravnopravnost slovenskega jezika. Krajni šolski svet na Gorici, dne 15. vinotoka 1903. | Načelnik: Jože Dele ja. Taka moška in odločna beseda se mora. upošte¬ vati. Tudi predsedništvo okrajnega šolskega sveta jo je upoštevalo ter začelo dopošiljati slo venske dopise. Konštatnjemo pa, da se po ve¬ čini drugod vse nemško dopisuje, kar se bode godilo tako dolgo, dokler se načelniki ne poteg¬ nejo za pravice našega jezika. Na šolska vodstva pa ne pride niti eden dopis v slovenščini. In vendar se da to kaj lahko odpraviti. V sejah okrajnih šolskih svetov se naj sklene, da mora predsedništvo in nadzorništvo s krajnimi šol¬ skimi sveti in šolskimi vodstvi slovenskih šol po slovensko dopisovati. Priznavamo pa tndi nem¬ škemu jeziku njegovo ravnopravnost, naj se torej krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom nemških šol po nemško dopisuje. Vsak v svojem, delokrogu! Odvetniki pri sodiščih, krajni in okrajni šolski sveti ter učiteljstvo v področjn šol, duhovniki v cerkvenih zadevah, trgovci v trgovini, župani, občinski nr okrajni zastopi pri političnih oblastih itd, in naš jezik mora-priti do priznana- veljave. Dokler ne bodemo tako ravnali ne moremo imeti niti' mi, nitr naš jezik pred oblastmi in drugimi narodi kaj veljave. Po koncu toceji ve narodove čete, v boj za naše pravice ! Boginja pravice in zmaga je* na naši strani!' Ako bodemo molčali, nam bodo de vali naš jezik in naše pravice v grobe, zasuli jih s težkim kamenjem in va& naše sedaj še slovenske pokrajine bodo poznim našim potomcem pričale žalostno zgodovino, da je tu živel nekdaj slo¬ venski narod, ki ni znal varovati sebe in svo¬ jega jezika, ki torej ni bSt vreden, da bi ga bili sosedje spoštovali. (V' Gotovljah) je umrl nadučitelj g< Anton Šumljak. Bil je že davno bolehen in ker se je vkljub svarilom preselil prezgodaj v novo stav¬ ljeno vlažno poslopje, je po splošnem mnenju to njegovo smrt le pospešilo. Učiteljstvo se je v častnem številu udeležilo pogreba svojega dragega tovariša v petek dne 11. t. m. (Slovenski trgovci in obrtniki pozor!) V Št. liju, pol ure od trga Velenje odaljeui vasi, da se s 1 prosincem 1904 krčma in trgovina s trafiko v najem. Podjetni trgovci lahko na¬ pravijo s poljskimi pridelki najboljši dobiček, posebno- ker je železniška postaja v bližini. — Oziralo se bode le na značajne, mlade im oženjene reflektante, katerim ni treba, da bi razpolagali -z veliko glavnieo. — Natančnejše se pa poizve pri lastniku Ivanu Kranjeu, veleposestniku v ;Št. liju. (Iz Kozjega) Nemškutarska nestrpnost. Čuden je ta napis, a vendar je resničen. Evo samo eden dokaz. Pred nekaj tedni je dobila •dovoljenje tukajšnja tobakarica, da sme poštne tiskovine prodajati, kakor znamke, dopisnice itd. ‘To je sicer hvale vredno aa odjemalce poštnihi znamk in tiskovin, ker jim ni treba čakati, da, se pošta odpre. Na ta način si lahko pomagajo' odjemalci. Kmalu pa se je prikazal nad vrati napis. Pa kakšen je! Kakor med trdimi berolin- skimi trafikanti: „K. u. k. Poatstempelverschleiss". Ako se prosi za dopisnico, prodajalka niti ne ve, kaj je to, seveda ker ima same nemške tis kovine.. Slovenci, zahtevajte vedno slovenske dopisnice, poštne nakaznice in druge poštne tiskovine, ki se vam jih po postavi, mora dati Če ne, pustite jih, naj. jih kupujejo le Nemci, vi jih pa rajši kupite na c. kr. pošti, kjer se vam mora postreči s slovenskimi poštnimi tiskovi¬ nami. (Poakušeni umor in samomor.) Ko se je 4. t, m. popoldne vrnil mizarski mojster Martin Rečnik iz Ptuja na. svoj dom v Kračevinr, pričel se je s svojo soprogo prepirati in zaprl svojo hčer, da bi ne mogla braniti svoje matere, v neko čumnato. Nato je potegnil nabasan samo- Stari zdravnik je premišljeval. — „Moifij kloral? 0 je rekel dvomljivo. „Včeraj ni imel morfij nobenega učinka." .Dajte ga zvezati. Sploh pa dvomim, da bi si opomogel." VI. In zvezali so bolnika Ležal je v prisilnem jopiču na svojem ležišču, s širokimi platnenimi traki privezan na posteljo. Toda divji nemir ni izginil, temveč rastel. Nekaj ur se je trdovratno napenjal, oprostiti se vezi. Končno je strgal eno vez, oprostil si noge in začel z zvezanimi rokami po sobi letati in divje besede brez zveze kričati. „0, da bi te-!° je kričal paznik. .Kateri vrag ti pomaga? Gricko, Ivan! Hitro, razvezal se je! Tretjič so se vrgli na bolnika, in začel sa je dolg boj, utrudljiv za napadalce in mučen za blaznika, ki je porabil vso moč, kolikor mu je je OBtalo. Končno so ga vrgli na posteljo in ga zve¬ zali še močneje kakor prej. .Vi ne veste, kaj delate! 0 je kričal brez sape. — .Vi bodete poginili! Videl sem tretjo, ki se je ravnokar odprla. Zdaj je že priprav¬ ljena. Pustite me dokončati! Mora se uničiti, uničiti! Potem bo vse pri koncu, vse rešeno. Jaz bi vas poslal, pa jaz sam moram to storiti. Vi bi že pri prvem dotikljaju umrli! 0 .Molčite, gospod, molčite! 0 je rekel stari paznik, ki je pri postelji bedel. Bolnik je naenkrat utihnil. Sklenil je, paz¬ nika goljufati. Bil je celi dan zvezan in tudi po noči je tako ostal. Ko ga je paznik nasitil, si je pripravil ležišče poleg njega in se vlegel. Črez eno minuto je globoko spal, in bolnik se je spravil na delo. Obrnil se je s celim telesom, da bi mogel do železne postelje priti, in začel je hitro in močne rokave ob železo drgniti. Črez nekaj časa se je zbrusilo platno in oprostil si je kazalce. Zdaj je že hitreje delal. S hitrostjo, neumljivo zdravemu, se je oprostil prisilnega jopiča, in dolgo je potem poslušal hreščanje paznikovo. Toda starec je trdo spal. Bolnik se je bližal vratom, toda ta so bila zaklenjena, zato je sklenil skozi okno uiti. Bila je tiha, topla in temna noč. Okno je bilo odprto, zvezde so se bliščale na nebu. Po¬ gledal jih je in se veselil, da so ga razumele in z njim čutile, kakor je mislil. Z očmi mežikajoč je gledal brezkončne žarke, ko so jih nanj po šiljale. Moral je debele palice v oknu skriviti in skozi odprtino na dvorišče, v gosto grmovje se splaziti in preko visokega zida iti. Tam bode 1 zadnji boj in — oziroma smrt. Skušal je s samimi rokami palice skriviti, toda ni šlo. Potem si je spletel iz prisilnega jopiča vrv, ki jo je privezal na vrhu in obesil z vso težo na njo. Po obupnem upiranju se je umak¬ nilo železo: pot je bila prosta. Splazil se je skozi, se plazil skozi grmovje in obstal ob zidu. Vse je bilo tiho, svit ponočnih svetilk je le slabo razsvetljeval okna: nihče ni gledal iz njih. Starec, ki je pri- njem bedel, je gotova spal. Zrezde so se prijazno bliščale, ia njihovi žarki so mu prodirali do srca. .Pridem k vam! 0 - je šepetal in pogledal k nebu. Ko je pri prvem poskusu s krvavimi rokami in nogami padel, je začel po pripravnejšem kraju gledati. Tam, kjer se je dotikal zid mrtvašnice, je padlo nekaj opek iz njega. Tam je splezal bolnik preko zida, zgrabil veje drevesa onstran zida, in zdrčal tibo z drevesa na tla. Hitel je na znani prostor. Videl je temno glavo rože. .Zadnja 0 , je šepetal,— .zadnja! 0 .Jutri je zmaga ali smrti Toda to mi je vseeno! Čakajte,* je rekel iu pogledal k nebu, — .kmalu bodem pri vas 0 . Odtrgal je zadnjo cvetlico, raztrgal jo in pohodil. Potem je šel po istem potu nazaj v celico. Starec je spal. Bolnik je padel, ko je prišel do postelje, brezavesten na njo. Zjutraj so ga našli mrtvega. Njegov obraz je bil miren in jasen; zmučene poteze so imele izraz ponosne sreče. Ko so ga hoteli v krsto devati, so mu hoteli roko odpreti in rožo iz nje vzeti. Toda roka je bila že mrzla, in nesel je svoje znamenje zmage seboj v grob. 681 kres ter dvakrat vstrelil na ženo katero i« ru» varno poškodoval. Nato je tudi hfier izpustil iz čumnate In tudi nanjo streljal. Hči j e težko Z njena na glav, Ko je njegova soproga priči khcati na pomoč, se je oddaljil. Proti večeru ie ^ k W 0 da dr.°Metzlec ju r ujm na njegovo izpraševanje priznal, daje stre Ijal na hčer m na soprogo in končno hotel še samega sebe usmrtiti. To pa se mu je po¬ nesrečilo, ker je kroglja obtičala v spodnji če liust, Vse tri ranjence so pripeljali v bolnico. Društveno gibanje. (Gospodarsko bralno društvo v Kozjem) bo imelo svoje letno občno zborovanje in shod v nedeljo, dne 13. grudna t. ). v čitalničnih pro¬ storih takoj po večernicah, ali ob 3. uri popol¬ dne. Spored se je sestavil takole: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika 3 Poročilo knjiž ničarja. 4. Volitev novega odbora. 5. Posveto vanje o pristopu društva k ljubljanski »Zvezi" 6. Razni nagovori, nasveti in vprašanja. Ob tej priliki kličemo in vabimo slovenske kmete in vse rodoljube, prijatelje in ude bralnega društva, udeležite se v obilnem številu občnega zboro vanja, pri katerem se bomo pogovorili o marsi¬ čem o društvenem gibanju Rodoljubi kozjanski, na, veselo svidenje v nedeljo 13 grudna. Druge slovenske novice. (Deželni poslanec dr Janko Brejc), od¬ vetnik v Celovcu, zastopnik kranjsko-škof,eloških kmetskih občin v dež. zboru kranjskem, je od ložil svoj mandat (Imenovanje) Naučno ministrstvo je ime¬ novalo predsednika trgovske in obrtne zbornice kranjske g. Josipa Lenarčiča za člana centralne komisije za obrtno naučne zadeve. (Promocija.) Doktorjem prava je bil promo¬ viran dne 11. t. m. na graškem vseučilišču gosp. Jože Globevmk, pravni praktikant v Novem mestu (V Ljubljani prepovedano — v Trstu do¬ voljeno) V Ljubljani je vlada prepovedala pre davanje gg. P. Orlovca in L Stojančeva o Mače doniji. V Trstu pa je ravno to predavanje dovolila. To je gotovo jako interesantno, da je v Ljub ljani, v naši slovenski Ljubljani, nekaj nevarno, kar v Trstu ni nevarno. Radovedni smo, kako nam to pojasni dr. pl. Korber. V državnem zboru se je že podala interpelacija v tej zadevi. (Cesarjev spomenik v Ljubljani.) Prvo darilo 800 K za osnutek cesarjevega spomenika v Ljubljani je dobil gosp. Svitoslav Peruzzi, akad. kipar na Dunajn, drugo (600 K) g. Fran Berneker, akad. kipar na Dunaju, tretje darilo (400 K) gop. Ivan Meštrovič, akad. kipar na Dunaju. (Družba sv. Cirila in Metoda) je izdala koledar za leto 1904. Koledar je obenem »Vestnik" za družbino XVI. in XVII. leto. Cena koledarju je 1 K 20 v. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da imej vsaka slovenska knjigotržnica, trgovina s papir¬ jem in vsaka trafika ta koledar naprodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, ki ga ima družbino vodstvo. Bratje Cehi toliko žrtvujejo za obrambo svojega naroda. — Slovenci, manji na¬ rod, bi moral torej primeroma več žrtvovati od Čehov. — Trgovci naj se zglašajo direktno pri vodstvu. Za trgovce stane koledar 1 K 20 v z dvajset-odstotnim popustom ob naprej vpla čani vsoti. (Odkritje spominskih ploc v Krškem.) V Krškem so dne 1. decembra odkrili spominski plošči na meščanski šoli plemeniti šolski do¬ brotnici gospe Josipini Hotschevarjevi in njenemu pokojnemu soprogu. Spominski ploči je dal na praviti okrajni svet krški. Slavnosti so se ude¬ ležili uradniki z okrajnim glavarjem gosp. Jos. Oreškom, zastopniki občin in krajnih šolskih svetov in učiteljstvo s šolsko mladino. (Nova hiša se je zrušila) Na Ljubljanski cesti v Celovcu se je zrušilo v neki hiši gornje nadstropje vsled teže snega, ki se je nakupičil na strehi. K sreči še v hiši nihče ni stanoval. Podrtine so zasule cesto, da je promet po njej ustavljen. Ranjen je samo mizar Dobrovsky. (V Celovcu) je umrl v 74. letu svoje sta¬ rosti upokojeni davkar, g. Ferd. Kordin. (Nesreča na Savi.) Dne 8. t. m. je Sava grozno narastla, prestopila je bregove. Kljub temu so še pri Lazih prevažali s čolnom. A zgodila se je popoldne nesreča Čoln, v katerem se je vozilo (sem oseb, se je prevrnil. Sreča je še bila, da čoln ni bil več v sredi deroče vode, sicer bi se vsi potopili. Utonila je neka kuharica ki je prišla gledat svojega otroka, katerega ima v Dolskem v reji. Drugi so se s težavo rešili. (Protestni škod) proti dogodkom v Ino mostu so sklicali v nedeljo goriški Lahi v gle¬ dališče. Govorili so podžupan Bombig kot skli¬ catelj, župan Venuti, poslanec conte Valentinis iz Tržiča in visokošolec Prinzhcler. Vsi so pro testirali proti barbarstvu od strani Nemcev, storjenemu laškim dijakom v Inomostu, ter proti postopanju vlade, in vsi so zahtevali ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter sprejeli tudi so glasno v tem smislu stavljeni predlog. Poslali so Gubernatisu brzojavno pozdrav. (Nekaj za Kneippovce) Naš rojak gospod Ok:č, ki vodi sedaj Kneippovo zdravilišče v Krapini, namerava z novim letom izdajati list »Kneippovec" v šestih jezikih, v slovenščini, hrvaščini, češčini, poljščini, nemščini in ma- djarščini. (Demonstracije proti Nemcem) V pone deljek zvečer so dijaki v Trstu priredili de¬ monstracijo proti koncertu »Siidmarke". Udrli so v dvorano. 67 dijakov je policija aretirala, Demonstranti so med drugim vzklikali tudi: »Abasso 1’ Austria"! in »Viva 1’Italia"! (Tržažki »Narodni dom") je že pod streho! »Tržaška posojilnica in hranilnica", katere last je »Narodni dom", je preskrbela tržaškim Slo¬ vencem skupno ognjišče, kakoršnega so krvavo potrebovali. Ljudstvo se kar ne more nagledati te divne stavbe! — Staro in mlado, bogato in revno pričakuje nestrpno onega dne, ko se sni¬ dejo Slovenci na odpretje vsem že sedaj omilje¬ nega »Narodnega doma. Vrla posojilnica in hra¬ nilnica si je s to palačo postavila trajen spomenik in še pozni slovenski rodovi v Trstu se bodo s hvaležnostjo spominjali onih mož, ki so s pomočjo posojilnice tržaškim Slovencem preskrbeli toli potrebno narodno ognjišče. (Gradnja nove luke) pod Skednjem pri Trstu, kjer se bodo nahajala tndi nova lesna skladišča, je bila te dni oddana od vlade doma¬ čim podjetnikom gg. Korneliju Gorupu in Ivanu Martelancu in drugom. (V Pulju) so dne 8. grudna spustili v morje med grmenjem topov in sviranjem mornarske in vojaške godbe še nedodelano največjo avstrij¬ sko vojno ladijo »St. Georg" (Sv. Jurij). Dolga je 139 metrov. (Novice iz Amerike.) Zaprte papirnice. V državah Nove Anglije in New-Yorku so zaprli vse polno papirnic. International Paper Mili Co. zaprla je 28 svojih tovarn v državi Ntw York za teden dni. 15.000 delavcev je brez dela. — Ponesrečil se je na Mohavku Jan. Mole, doma iz Kota. — Ponesrečeni Slovani. V Ferguson- premogokopu v Dunbaiu, Pa., je vsled eksplozije usmrčenih 12 premogarjev in mnogo težko ali lahko ranjenih. Med mrtvimi so sledeči Slovani: Andrija Košir, Peter Sikora, Mihael Haverščak, Mihael S kora, Josip Oklan, Ivan Dravič. Težko raDjeni so: Mihael Kovačič, M hael Barčič, Ivan Petrič, Josip Dovčak. Politični pregled. (Državni zbor.) Začetkom seje dne 9. t. m. sta ministrski predsednik in železniški minister do 2 ure odgovarjala na razne interpelacije. Samo dr. pl. Korber je odgovoril na več nego 50 interpelacij. Zbornica je bila skoro prazna. Ob ■ 2. uri je dr. Fcžb začel utemeljevati svoj nujni ! predlog glede premembe ustave ker soc, demo- kratje, vsenemški in češko - radikalni poslanci 1 niso hoteli umakniti svojih nujnih predlogov, da ] bi prišla na vrsto razprava o premembi poslov¬ nika. Dr. Fort je govoril nad tri ure. Pravijo, da v kratkem odstopi dr. pl. Korber. — Ko so v • seji dne 10 t. m. bile prečitane došle vloge, kar je trajalo okoln eno uro, je zbornica nadaljevala razpravo o nujnih predlogih glede spremembe ustave. — »Slovanska zveza" je sklenila, da bo glasovala za nujnost dr. Fortovega predloga za premembo ustave, da tabo da duška svojemu prepričanju, da se bodo sedanje nezdrave poli¬ tične razmere ozdravile le, ako se uvede splošna in enaka volilna pravica in ako se ob enem va¬ ruje narodna avtonomija. (Glede trgovinske pogodbe z Italijo) na¬ meravajo v današnji seji poslanske zbornice vse stranke predlagati, naj vlada pod nikakimi po¬ goji ne popusti carine 48 K na italijanska vina. Dosedaj so se uvažala italijanska vina proti ca¬ rini 7 68 K. (Zboljšanje plač avskultantom.) Ministrski predsednik dr. Kčrber je sprejel včeraj deputa- cijo avskultantov ter ji izjavil, da- upi avskul- tantov niso preslabi; on je v principu za zvi Sanje adjuta po triletnem službovanju na 1600 K, po petletnem pa na 2000 K. Pred vsem pa se mora delovati na to, da se sprejme zakon, ki bo uredil adjute vsem konceptnim praktikantom. (Češki klub) je sklenil, da predlogi o plačah avskultantov ne bo delal ovir. Včerajšnja seja državnega zbora je trajala do tri četrt na 6. uro. (Avstrija na Balkanu.) List »R^ichswehr“ naznanja, da ima 30 bataljonov avstrijske vojske biti pripravljenih do 7. aprila 1904 za mogoči odhod na Balkan. 17 jih bo šlo v okupirani de- ; želi, kjer bo vseh skupaj 53 bataljonov. (Ogrska.) Odsek drž, zbora je sprejel načrt zakona za provizorično uravnavo trgovinske po- ! godbe z Italijo. Tekom debate je izjavil trgovinski minister, da bo vlada sklenila le tako pogodbo, ki bo varovala interese produkcije. Vlada želi provizorično pogodbo skleniti na kolikor mogoče kratek čas in odstraniti vinsko klavzulo, ostale točke pa obdržati. (Italijanski kralj za macedonske begunce) Kralj je ministru za vnanje stvari izročil 10000 frankov v to, da jih isti potom italijan¬ skega diplomatičnega zastopnika v Sredcu raz¬ deli med družine macedonskih beguncev. V Ljubljani se pa prepovedujejo predavanja o ma- cedonski bedi. (Vrhovni poveljnik angleške armade) lord Roberts, je kralju predložil svojo demisijo. Kot vzrok se navaja, da so med vlado in Robertsom nastala huda nasprotstva. (Spor med Rusijo in Korejo.) Močna ruska eskadra, sestavljena iz 8 vojnih ladij, med ka¬ terimi ste dve prvega reda, priplula je v Kemulpo. Sodi se, da hoče Rusija na ta način podpreti svoj odpor proti otvoritvi pristanišča Jougamfo. Trdi se, da je Rusija zapretila Koreji, da izkrca 3000 mož, ako ista ne bo hotela poslušati njene opominov. Narodno-gospodarske novice. Našim vinogradnikom. (Napisal Ivan Vuk). (Dalje.) 7 Rndeči trami nec je doma iz kraja Tramin na Tirolskem, kjer se še tudi nahaja beli traminec. Trta je majhna in srednje rasti. Tudi rodovitnosti je srednje. Reže se na šparone, najboljše po renski metodi. Sadi se v dobro in krepko zemljo, ker drugače pre¬ hitro opeša. Nahaja se tudi neka vrsta rde¬ čega traminca (Gewiirztraminer). Vino je močno in ognjeno ter ima malo kisline. Jagode so drobne in podolgovate. 8. Klevner ali Ruiander imenovan tudi gospinčica, po nekod rdeči bur¬ gundec Doma je na Francoskem, ker ga ime nujejo Pinot gris, Od tod je bil v 17. stoletju od trgovca. Rulanda prenešen k nam. Trta je srednje rasti in tudi srednje rodovitosti. Ker ima isto slabo lastnost, kakor pošip, da neka¬ tere trte rode redko grozdje in še jagode teh nimajo pešk, se mora pri sajenju paziti, kakor tudi pri cepljenju, da se od teh vrst ne vzame sadika ali cepika. Najbolj ljubi ne presuha tla in lego v vznožju hriba. Reže se po renski me todi na šparone. Vino je močno in dobro za bu¬ teljke, vendar ni tako obstoječe kakor od šipona, rilčeka in belega burgundca. Jagode se pcdol- gaste in drobne. (Dalje prihodnjič.) 582 Lep cesarski Preklicujem žrebec 11 let star, kostanjeve barve, kateri se sme spuščati ter zna dobro, težko voziti in delati — je pod ugodnimi pogoji rxa.prod_a.j- Vpraša naj se pod šifro: „Baptist u , poste restante, Celje. (476) 2-1 Zelo okusna pijača je u in okoliških ® farah pozor! Patentirana in od ministrstva konce- sijonirana živinska redilna moka za svinje, govedo itd. hitro zrediti, dobiva se edino le pri G. Fran Vuga (466) 2—2 na Grobelnem. [50 vinarjev. Cena zavoju 10 gramov. Varnostna]® krasta^ polnih Kathreinerjevetovame i Monakovo Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo >sladne kave«, ampak izrečno vselej — Kathreinerjevo — Kneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. i i i pomaga izborno kot nedo sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Traun m Stiger Viktor Wogg Alojzij Walland Milan Hočevar Josip Matič Anton Ferjen Fran Zangger Ferd. Jakovitsch Frid. Jakowitcsh Anton Kolenc Franc Pečnik. M. Rauscher lekarna Celje: Ivan Ravnikar ,, Oto Schvvarzl lekarna » Josip Srimz • Anton Topolak ,, W. Wratschko Dobrna: Jos. Sikok še Braslovče: Ant. Plaskan Josip Pauer Fran Cukala Hrastnik: Alojzija Bauerheim Laško: Andrej Elsbacher Pristova: Marija Suppanz ,, And. Suppanz Brežice: Fran MatWis » Franc Varlec ,, Janez Pinterič - »» Uršič dk Lipej Žalec: Albert Geiss _ >> Jakob & Marija Janič St. Jurij: Fran Kartin Velenje: Karl Tischler i* Josef Wutti Trbovlje: Konsumno društvo Anton Krammer Jos. Mahkovec Janez Mtiller sen. Jos. Sporn Franc Dežman Ivan Novak Anton Jaklin Ulrih Lager Fr. Zottl , Konsumno društvo , Josip Wouk Ljubno: Fr. X. Petek .. Janez Filipič Sevnica: Anton Verbič , S. F. Schalk , Ludovik Smole Trg Lemberg: Franc Zupančič Konjice: Fr. Kupnik 145 ,, Karl Hermann Planina :Lud. Sch scherko » F. Wamb rechtsammer Gornjigrad: Jakob Božič Franc Scharb PoUčane Ferd. Ivanuš A. P. Krautsdorfer Anton Schwelz Karol Sima Leopold Vukič Videm: Vitanje: Velenje Vojnik: Gomilsko I Mozirje: 583 Z šolskimi sp^evaH, . primemo izobrazbo, se sprejme ta¬ koj V trgovino mešanega blaga J~- LOSCHNIGG (479) 3-3 jŠm&rje pri CT^lšali- SLUGA vešč vseh poslov zunaj in v ,sobah v večji hiši, ki je zanesljiv in pošten ter se ne boji dela, dobi dobro službo v paromlinu gosp. PETRA JVIAJDIČ-A, Celje. (482) 3-3 (484) 2-2 |\lova trgovina! Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim dne 7. decembra 1903 v Celju, Graška cesta št. 43 (pri gostilni «Stadt Graz ) trgovino z raznovrstnim žganjem in likerji na debelo in drobno. Vsakega odjemalca zagotavljam, da se bodem potrudil postreči najboljše, točno in po jako nizki ceni. — Za obilna naročila se priporoča ROBERT DIEHL, trgovec. Vizitnice priporoča tiskarna D. Hribarja v Celju. spretnega Zastopnika 1 r 0 0 ( 478 ) 3-3 proti visoki proviziji. Sčasom tudi stalna plača. — Ponudbe: Glavno-poštni predal št. 110, TRST. RAZGLAS. Ker je izvoz svinj iz okraja Novo mesto do preklica prepovedan in je torej pač uvoz ne pa izvoz svinj iz Novega mesta dovoljen, raz¬ glaša upravni odbor premoženja mesta krškega, da se vršč v Krškem vsako sredo svinjski sejmi. Podpisani upravni odbor vabi prodajaLein in kupovalce, da pridejo na sejm in pripeljajo blago, ter pristavlja, da se od blaga ne bo po¬ bralo štantnine in da se nakladanje zamore vršiti na postaji VIDEM, ki je komaj 10 minut oddaljena od sejmišča. (487) 2-2 Na razpolago je tudi svinjak. Upravni odbor premoženja mesta krškega. V najem (471)3 2 se odda za nizko najemnino majhna trgovina v zvezi s krčmo in trafiko. Kje, pove upravništvo „Domovine “* Tomaževo žlindro najboljše gnojilo za trav¬ nike in vinograde bogato zalogo slamoreznic in drugih poljedelskih strojev prodaja jj priporoča Trgovina z železnino JVIerkur’ dPeter ZMZa.jd.ic 5 , Celje. Kdor drsat se hoče naj pride na led poprej pa vsak mora imet in take po ceni naj nižji Salvator-balzam (Liquor - aromatic) Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih m črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, če se denar naprej pošlje na spodnji naslov. - KAŠELJ - ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj znano domače zdravilo ^ trpotcev sok_ == Cena stekleničici z navodilom in pošt¬ nino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev. Naslov za naročbe: (400) 24-8 Fr. Riedl-na lekarna pri Salvatorju v Varaždinu štev. 104. !! POZOR !! Vsem, kateri bolehajo na želodcu daje gotovo pomoč in pov.ača izgubljeno zdravje in težki prebavi jPP** edino prava Germanova zdravilna življenska esenca katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vseh želodčnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklina, napihovanje, podrigovanje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. Germanova življenska esenca pomaga proti jetrnim in sleznim boleznim, proti hemeroidom, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi Germanova življenska esenca odganja zaostale vetrove in neznosne gliste, a s tem, da povrača izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo k okrepljenju telesa! Germanova življenska esenca je pomagala že več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadejali niso. Germanova življenska esenca se pripravlja iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlin¬ skih sokov, je jako prijetnega, nekoliko grenkega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci, kateri drugih zdravil ne morejo jemati. Cena steklenici 1 K 40 v, s pošto se ne pošilja manj nego 2 steklenici, za spremnico in odpravo 40 v več, in to samo po povzetju ali če se znesek pošlje naprej. Glavna zaloga, kamor naj se vse naročbe naslovljajo K, GERMANA lekarna ,pri črnem orlu‘ v Belovaru, Hrvatsko. IV V znak pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljekarna te „ornom orlu cc EC. Germana u Belovaru. Zato zahtevaj izrecno pristno Germanovo življensko esenco; ako pa ti se ponudi d.uga, za katero bi se trdilo, da je boljša ali pa ravno .ako dobra, je ne vzami, temveč jo naroči po pošti, ako je tamkaj ne dobiš. (263) 2 h E* E* E* E* E* E* E* &► E* m E** E** &*► E* E* E* E* E*** E* E** E* E* V. SVOJI K SVOJIM! Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu slovensko obrtno društvo v Celju:__ Tosm Hočevar Rafael Salmič IVAN REBEK JUOip nUtCVai. I _ stavbni in umetni ključalnicar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za jesensko in zimsko sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- == nižjih cenah. — - — Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. v Gaborjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem. Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom. Izborna kakovost! Postrežba točna! Gene nizke! Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in ceno. Velika izber Rafael <>almič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatičre, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd., v pristnem in novem srebru. — Zaloga optičnih predmetov. -— Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših jn najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ Narodni dom' v Ppliu , Pri dobrem pastirju* saria ložefa trg ^ J Graška cesta. Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. S. Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. CELJE, Poljske ulice štev. 14. j £ izvršuje vsa. v njegovo stro- £ ko spadajoča £ dela, kakor železne ograje 0 in vrata, - - £ - - štedilnike, ^ vodovode- ^ vodnjake itd. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOŠEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Cerkveni trg št. 4 ★ CELJE * Cerkveni trg št. 4. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa stavbena in pohištvena pleskarska dela *^p| katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje¬ nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! dežnikov in galoš najboljše kakovosti za gospe gospode in otroke. Dalje zimske copate, čevlje dokolenice (kamašne), rokavice, nogavice, Jager-srajce, hlače kot vse druge drobnarije priporoča, po najnižjih cenah v Celju Glavni trg št. 2. P. Postiš Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE if? Graška cesta št. 4 ^ CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. SI. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna in solidna.! Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. Tki 0 0 “ Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in ceno! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Josip Koštomai Anton Topoiak * trgovec s špecerijskim blaeom gostilničar ,pri jelenu 1 priporoča svojo dobro -vpeljsucLO gostilno. . jVlrzla in topla kuhinja $ <5 & @ © © © © © vedno na razpolago! trgovec s špecerijskim blagom -V Celju, (nasproti Narodnemu domu) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc -JS*" trgovec 5 špecerijski^ blagom, deželnimi pridelki, sadjenr\ in perutnino = = V CELJU = = \/ ,J\farodnem domu' in ,pri kroni'. Kupuje po naj višjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEON krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬ vrstnih izgotovljenih oblek. - Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba! Cene nizke! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno v ,Narodnem domu 4 v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. J J ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. { I , I ^ ...........m .■■Ulil.....i m.M,—..... Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.