D © p i e iB Iz Štajarske. Tovariši dragi! Srčne naše čestitke za Ieto 1889! Narednemu šolstvu in razvitku Vaše učiteljske individualnosti otvorili so na najvišem mestu vrafa na stežaj. Dobili ste cvet učiteljstva za svoje okrajne nadzoniike. Imeua: Levec, Tomšič, Gabršek, Žumer i. t. d., zaslužna za razvoj literature naše, nam svedočijo, da si bodo pridobila zaslug i za napredek učiteljstva in šolstva na Kranjskem. Srečni Vi! Vam se je uresničilo geslo Stanko Vrazovo: «Iz naroda za narod!» Med svojimi ste svoji! Na Vas je torej sedaj vrsta, da se ogledate v zrcalu teh odlikovanih imen, da se oklenete z vsem zaupanjem svojih novih nadzornikov. Pedagogiško naše polje bode treba marljivo orati. Slava, slava dičnemu »Pedagogiškemu društvu», katero nam je za svojega obstanka pomnožilo pedagogiško literaturo. Skrbeti bode tieba za «knjižnico za mladino*, za duševno hrano nežnej mladini. Ustanoviti nam je v vsakem okraji posebno učiteljsko društvo; kajti le tem načinom se bode učiteljstvo tudi v ožjem krogu izobraževalo, zastopalo svoje koristi, pestovalo kolegijalnost ter v obče delovalo na razvoj šolstva. Hvala Bogu in «srieči junačkoj*, da se je ustanovila «Zaveza slovenskih učiteljskih društev«! V slogi je moč! Složni bodimo torej, na*'daja naj nas vzvišeni namen, ustvariti sebi in svojemu narodu lepšo prihodnost. «Daj narodu dobro šolo, dal si mu boljšo prihodnostU Ko bi si pač tudi mi, Vaši bratje na Štajarskem, mogli čestitati v tem oziru! Mi se sicer trudimo razširiti svojo slovensko pedagogiško obzorje, tekmovati s sosednimi brati Hrvati in Čehi, gojiti svojo stanovsko individualnost ter združiti svoj stan v organizovano korporacijo. A do marsikoga ni zaupanja v naših prsih, in to nas, če tudi ne mnogo, vsaj nekoliko ovira v delavnosti. Zato Vam želimo vso srečo! Kjer gg. nadzorniki delujejo soglasno z učiteljstvora, kjer se trudijo vkupno na razvoj narodnega šolstva, onde sme šola in učiteljstvo pričakovati lepe prihodnosti. Delovanje takovo mora roditi stoteri sad! Leto 1889. prinese naj Vam še izboljšanje plač, potem si ga smete pisati z zlatimi črkami v svojo zgodovino, in mi se bodemo veselili z Vami! Vaš narod, naš narod! Vaša sreča, naša sreča! Leto 1889. nas veže prvokrat v organizovano celoto. 0 veliki noči torej si bodemo segli po bratovsko v roke ter prisegli zvestobo šolstvu in narodu svojemu! Dotlej pa, tovariši dragi, pripravljajmo se! Okraji, ki še nimate svojih društev, ustanovite si jih! Pristopite k «Zavezi» in «iz orličev bodo ob letu orli!» R. K. Iz Dobrepolja. V 4. dan t. m. zvečer došel je ukaz c. kr. okrajncga glavarstva, da druzega dne ni pouka, in da naj se učiteljstvo z učenci udeleži maše zadušne po umrlem Nj. ces. visokosti cesarjeviču Eudolfu. Čeravno je prišel ukaz tako pozno in so bile poti radi snega slabe, bila je udeležba mnogobrojna. Pred sv. mašo kazala se je učencem s primernim govorom, slika visocega pokojnika. Otroci gledali so ganjeni premili obraz ljubljenega cesarjeviča. Ob 9. uri korakala je šolska mladina se zastavo (ki se je kupila o pviliki 401etnice) v cerkev. Zastavi priredili so se črni trakovi. Učiteljsko osobje izrazilo je veleblg. g. c. kr. okrajnemu glavarju svoje najglobokeje sožalje na nenadomestljivi izgubi. Zc. Iz Podzemelja. (Zahvala.) Društvo «Narodna Šola» je naši šoli poslalo za majheno vplačilo mnogo šolskega blaga. Za ta lepi dar se najtopleje zahvaljuje tukajšnji krajni šolski svet. Jan. Barlč, prrosednik. Iz Ljubljane. Prežalostni dnevi. V 5. dan t. m. kot v dan pogreba umrlega cesarjeviča Rudolfa so bile po višjem ukazu zatvorjene vse javne in zasebne šole. Učenci in učiteljstvo so bili zjutraj pri sv. maši, kjer so se v pobožni molitvi ganjeni spominjali Visokega pokojnika in Najvišje cesarske rodovine. Popoludne ta dan od 4. do ^l^h. ure je zvonilo po vseh cerkvah Ljubljanskih in tu pa tam tudi v okolici. Vse prodajalnice so bile zaprte in črne, žalne zastave so bile razobešene po vsch šolskih, cesarskih, mestnih in po mnogobrojnih drugih hišah. V 8. dan t. m. je bila ob 10. uri dopoludne v stolni ceikvi slovesna žalna sv. maša, katero je služil mil. g. knezoškof s polno asistenco. Vsa velika, prostorna cerkev je bila polna dostojanstvenikov, uradniških in vojaških, deželskih in mestnih, mnogih društev, učilišč ter obilo raznega, odličnega, pobožnega ljudstva. Zraven drugih višjih in raznih drugih sožaljencev je tudi mestno učiteljstvo in predsedništvo «Slovenskega učiteljskega društva* na primernem mestu izražalo svoje najudaneje sožaljenje do presvetlega cesarja in cesarske hiše. — Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v 17. dan preteč. m. Ukrene se, da se bode ustanovila enorazredna ljudska šola v Stranjah (v Kameniškem okraji) ter so za to šolo odloči šolski okraj. Za več krajev v Mekinjski občini se bode ustanovila ekskurendna šola. — 0 ustanovitvi ljudske šole v Spodnjem Skrilu se okrajnemu šolskeinu svetu potrebno naroča. — Pritožba župnijskega predstojništva (v Eudniku), da bi se pri šolskem poslopju ne smelo prizidati cerkvenikovo stanovanje, se reši. — Učiteljski službi v Veliki Dolini se zdaj še ne umestite in začasni voditelj tej šoli imenuje se g. Florijan Eozman. — Za tem se umesti več učiteljskih služeb. (Glej «Premene pri učiteljstvu» v zadnjem listu!) —• Eeši se več prošenj za nagrade in denarne podpore ter pritožeb o kaznih ža šolske zamude. — Častna kanonika. Po Najvišjem sklepu presvetlega cesarja z dne 26. preteč. m. sta za častna kanonika stolnega kapiteljna Ljubljanskega imenovana preč. g. dr. Janez Semen, profesor bogoslovja, in gimnazijski profesor, prečastiti gospod Josip Marn, naš slavni, neutrudljivi, najzvestejši, stari sotrudnik. čestitamo prav prisrčno in radostno k zasluženi odliki. — «Odbor Slovenskega učiteljskega društva» naznanja svojim p. n. društvenikom, da bode od marca meseca počensi v »Učiteljškem Tovarišu», priobčeval imena društvenikov, kateri so za leto 1889. uže društvenino vplačali. Starim udom, kateri so z društvenino za jedno ali več let zaostali, se ta zaostanek odpiše in se jim bode poslani goldinar vpisal za leto 1889. Odbor torej prosi, da bi se ta društvenina kmalu dopcfelala.