ilt Sfasilo Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze za Vzhodno primorsko okrožje ^ 'A' Štev. 3, Ajdovščina, 30. marca 1946 Istrske žene so sprejele mednarodno komisijo njo bo prišla komisija? Kdaj? Kdaj bo- 'mele priliko, da postavimo svoje upravi-Cene zahteve?« Julijski ust do ust so romala ta vprašanja po v , Krajini. Naše vasi in mesta že na ki s . ak kažejo, da biva v njih ljudstvo, Sv Se ie borilo in krvavelo zato, da doseže ski*0 Pravico: Priključitev k Federativni Ijud-rePubliki Jugoslaviji. Morje zastav z rde-ljev2Vez^° priča o tem, neštete slike vodite-prejnaj°^ov Jugoslavije, maršala Tita in pod-govor' n*ka ^arclel)a’ nebroj napisnih tabel Pom * ° ^em' kolik« so vasi trpele zato, da b0d^° uničiti fašizem in si pribore svo-Vsak Ven(Jar ljudem to ne zadostuje. Sami, ^.Posamezno hočejo povedati komisiji, da |° Tita, da hočejo k Jugoslaviji. fa§; S ra’ ki je do dna okusila vse nakane ®a' prednjači. Velik napis: »Ne zahteva in še več iz trpljenja in neomajne noči -ran°v. Istrske žene, ki so nešteto °d Prebdele, ko so prale borcem, ki so si oSv , odtrgovale, da bodo pomagale naši mejitv tl1. n‘ vojski, hočejo to povedati raz-^eui komisiji in vsemu svetu. lele K0ač»o so Istranke dočakale, kar so že-nesla .0ltllslia- je v Istri! Kot blisk se je raz-p° a vest. Ogromne množice so se zbrale laSe Se” krajih. Predvsem žene! Stare sivo-bodon!amlce' ki so 25 let živele v nadi, da mate_se.enkrat videle tužno Istro svobodno, Tt ^ Podokl^6' ne8° Istra zahteva Tita!« Voli« ^ Ì® vzklilo iz trpljenja in ‘J «tra lere, ki so žrtvovale svoje sinove in hčere Za ',*uc Žena^,e Padli v borbi proti fašizmu, nešteto «c n^°^.°do, žene z majhnimi otročiči, katerim očetje l d° r rf2 doma. Vse se gnetejo, da bi prišle šiši Rusije, da bi iznesle svoje težnje. »Sli-PoveHVar'^' moram do komisije, moram jim zato j”' "J4 sem žrtvovala sina, moža in dom Vse^ r? komo priključeni k Jugoslaviji!» Po dr|e ■ 0Pru tvorijo žene kordon. Za roke se ko „,I.n čakajo na komisijo. Avto si je le tež- , ° '•Ural plaviti. Pot skozi nje. Končno se je moral 2ene so navalile na avto, vsaka je pt-jj f Prva objeti člana komisije, od katere rio t, j*0 Pravično razmejitev. Posebno burko |°ZcJravIjajo sovjetsko delegacijo. Medtem kotni ■ne Pr' avtomobilu vsevprek razlagajo itiej 1*1' bočejo Tita in Jugoslavijo, valovi Jugo ki neprestano vzklika Titu in stareS avi)i- Preko vseh klicev se čuje glas čnjte maniice iz Dekanov: »Mi smo Slovenci, *lavij'i!mi smo Slovenci! Zato hočemo k Jugo-rn0 n'-* J*1 vsa množica potrdi: »To niso sa-1° smo dokazali z dejanji!« Izgle-Vsep k boleli s temi vzkliki povedati *eUist ar *stra Pretrpela v dolgih letih su- Pred hišo, v kateri se je mudila komisija, se je prerila žena z otročičem v naročju. Na vsak način hoče sama govoriti s komisijo: »Moram jim povedati, koliko sem pretrpela in da hočem zato k Titovi Jugoslaviji!« Ne more razumeti, zakaj ne sme povedati svoje zahteve, ki je obenem zahteva vse Istre. Šmarje! Na desettisoče ljudi se je zbralo, da razložijo pred razmejitveno komisijo' svoje upravičene zahteve. Stare mamice, ki že dolgo niso šle z doma, so se napotile na včasih več ur dolgo pot. Ure in ure so stale, da govore s komisijo. Bilo jim je pri srcu, kot da bi jim dal ta dan zadoščenje za vso dolgo dobo suženjstva, za vse žrtve zadnjih let. Kje bi dobile drugače moč za tako dolgo pot? Komisija se je mudila na posvetovanju. Množica je čakala, kot da se ji bo danes podala odločitev. Končno zakliče preprosta delovna žena: »Kaj bi se dolgo posvetovali! Naše pravice nam vrnite!« »Da, naše pravice nam vrnite! Tako je!« je završalo iz deset tisoč grl. Komisija je bila tudi v Opatiji. Tudi tu jo je pričakovala ogromna množica. Na stopnicah poslopja« v katero se je namenila komisija, je sedelo precej starejših ženic, katere je izčrpala dolga pot in čakanje. Ob prihodu komisije vstane sključena sivolasa mamica in se prerije med ostalimi do člana sovjetske delegacije. Pocuka ga za rokav in mu reče: »Počakaj malo, tovariš! Počakaj, da Ti povem, kaj vse smo pretrpele in žrtvovale za to, da bomo zdaj lahko dokončno priključene k materi Jugoslaviji!« Tovariš iz sovjetske delegacije ni razumel besed, izgovorjenih v preprostem istrskem narečju, pač pa je videl solzne oči sivolase Istranke in je vedel, da ima pred seboj eno izmed tisočih istrskih žena, ki so žrtvovale svoje najdražje, žrtvovale svoje domove, in ki so si pod najtežjimi življenjskimi pogoji odtrgovale hrano od ust, samo zato, da bo enkrat preko skalnatih hribov in poljan tužne Istre zavela svoboda, samo zato, da bo Istra dokončno združena z materjo Jugoslavijo. Podpiramo borbo naših bratov in sestra v Trstu z zbiranjem hrane zame »Nosile smo v gozd, zdaj bomo pa v Trst«, govore naše žene, ko prinašajo brano za boreče se tržašk« delavce. Z nami je Smo bili in smo tesno povezani z našo vojsko. Tekmujemo skupno z našo vojsko Ženski dan, 8, marec, je potekel tudi v kampanji pomoči za našo vojsko. Skoraj da ni bilo vasi na Vipavskem, ki se ne bi odzvala, Prišle so žene iz Kamenj, iz Črnič in iz Ozeljana, prišle so iz prizadetih Brj in Otlice, prišle so v Ajdovščino, da so obdarile naše vojake. Predale so jim srajce in hlače, predale so jim iz skromnih sredstev, ki so jim bila na razpolago. »Seveda, za našo vojsko damo!« so dejale žene iz Šempasa. »Kako, da jim ne bi pomagali danes, če smo jim pomagali še takrat, ko je bilo pri nas hudičevo vroče!« je pravila mati iz Predmeje. Ajdovke pa so se še posebej odločile, da bodo prav v zvezi z ženskim dnem in s prvomajskim tekmovanjem prevzele nase precejšen del skrbi za našo vojsko. Odločile so se, da jim bodo prale perilo, da bodo danes, ko so razmere že precej uravnane, pripomogle še s svoje strani, da se bodo še bolj uredile. Od takrat naprej ne mine dan, da ne bi Ajdovke izpolnjevale prostovoljne obveze za Naše delo mora Nevenljive so zasluge primorske žene za časa osvobodilne borbe. Veliko je bilo njeno delo na političnem polju in pri izgradnji narodne oblasti, še večja je bila njena pomoč na gospodarskem polju. Kot da se je primorska žena zbudila iz dolgega sna in šla takoj na delo, tako nenadno je stopila v sredo javnega življenja. In povsod je žela uspehe! Danes, ko je za nami ogromno storjenega dela in ko nas čaka še zadnja odločitev, pa izgleda na zunaj, kot da je primorska žena popustila v svojem požrtvovalnem delu. Ne najdeš več tistih velikih uspehov, katerim se je čudila vsa ostala Jugoslavija. In vendar delajo naše žene slej ko prej! Kje je torej napaka? Naše delo ni dobro organizirano! Vsaka vas dela to, kar se ji zdi trenutno potrebno. Zato se včasih dogaja, da žrtvujejo žene mnogo časa, materiala in denarja za kakšno ne-važno akcijo, medtem ko velikih skupnih potreb ne vidijo. Tako se je n. pr. zgodilo, da so žene iz neke vasi na Vipavskem žrtvovale precej časa in denarja, da so obdarile 8. III. borce z rdečimi svilenimi robčki, in to danes, ko je vojska potrebna perila, ko imamo na tisoče invalidov in vojnih sirot in vdov, ko nas kličejo na pomoč borci v Trstu. S tem načinom dela bomo prenehale in prešle na organizirano delo, kot smo ga vršile za časa osvobodilne borbe. Pred nami mora stati geslo: »Le združene, le z delom po enem načrtu bomo dosegle to, za kar smo žrtvovale štiri leta.« Ta načrt mora biti skupen za vso Julijsko Krajino, ker so skupne naše naloge. Zato bodo delali o.dslej naši krajevni odbori vse akcije le po dogovoru z okrajnimi odbori, ti pa spet v dogovoru z okrožnim odborom. Na ta način se ne bo več dogajalo, da bi se posvečale majhnim in ničevim nabiralnim akcijam, medtem ko gredo velike naloge mimo nas. Zaradi političnih nalog, ki se stavijo pred mas, pa mora biti naša organizacija najtesneje (povezana z odbori SIAU, ker so naloge S1AU Baše naloge. naša vojska prvomajsko tekmovanje. Od takrat naprej so žene Ajdovščine in Šturij v tesni povezavi z našo vojsko. Prav tako pa je tudi naša vojska pokazala ženam, da zna ceniti njihove napore, pokazala jim je, da je izšla iz naroda in da je iz dneva v dan vedno močneje povezana z ljudstvom, s kmeti in delavci. Zato je II. brigada poslala dijaškemu domu v Ajdovščini, kjer so dijaki iz vse Vipavske doline, za vzdrževanje revnih dijakov 10 centov koruze in pšenične moke, 230 kg testenin, 51 kg masti, 43 1 olja, 36 kg sladkorja in 1 kg kave. S tem je vprašanje prehrane dijaškega doma v veliki meri rešeno za letošnje šolsko leto. Prav to je prijateljstvo in povezanost med našo vojsko in ženami, kakor tudi z ljudskimi množicami še utrdilo. Danes so naše žene odločno pokazale, da smatrajo prav našo vojsko kot največjo za-ščitnico osnovnih narodnih pravic, zakaj vojska je glavni porok za dosego našega cilja, kakor tudi za dosego cilja ljudskih množic celotne Primorske: za priključitev Julijske Krajine k naši matični državi, k Jugoslaviji. bili organizirano V zadnjih mesecih smo zašle spet v to, da se žene posvečajo skoraj izključno inten-danci. OF nam je dala zaradi našega dela, katero smo opravile v najtežji borbi našega naroda, enakopravnost. To enakopravnost moramo znati uporabljati Naša organizacija je bila ustvarjena predvsem zato, da se žene aktivizirajo in vzgajajo, da bodo lahko vršile delo v političnem in oblastnem aparatu. To je naša pravica in dolžnost in od tega ne smemo odstopati! Če pa hočemo to doseči, se moramo z vso vnemo posvetiti naši izgradnji! Na naših sestankih se moramo skupno pogovoriti o vseh člankih iz dnevnega časopisja in vseh brošurah, ki pospešujejo naš politični razvoj. Trenutno mora biti predmet razgovorov na naših sestankih Stalinov govor, v katerem razkrinkava fašistične težnje Churchillove, ekspoze podpredsednika vlade tLKJ in načrt o petletki v ZSSR. Skupno se bomo pogovorile o nalogah, katere se stavljajo trenutno pred nas. Razglabljale bomo, kako jih bomo najlaže rešile, in kako bomo aktivizi-rale vse žene v vasi, da nam bodo pri tej nalogi pomagale. To že uspešno izvajajo žene v Črničah, ki se pogovore o vsaki nalogi z vsemi ženami in z vsemi ostalimi organizacijami v vasi. Izvedle so to tudi žene v Zakrižu, ki so na vsakem sestanku razglabljale, kako bi pritegnile vse žene v vasi, dokler niso vse do zadnje aktivizirale za politično delo,! pomoč ljudski oblasti, za delo v prosveto*! društvu itd. Na naših sestankih moramo H pripraviti predloge, katere bomo iznesle zboru volivcev, govorile bomo o naših svetnih društvih in vseh točkah našega PrV' majskega tekmovanja. Pred nami stojijo zadnji odločilni treitoj’ za pravično rešitev naše priključitve k f*1 kličeta nas Trst in Gorica v vsej svoji v*' častni borbi in terjata od nas moralne h> terialne pomoči. Pred nami stoji invali**5 teden, ko moramo žene pokazati hvalež|ll,i, do borcev, ki so za našo svovodo žrtve’ svoje zdravje. Naj ne bo kraja, kjer o« žene v okviru prosvetnega društva pril**? kulturno-prosvetne prireditve v prid dom, kjer ne bi pokazale tesne povezan0;' z našo vojsko, kaieri smo stale v letih he* tako tesno ob strani. Naša naloga je Pr Tudi te žene so se vključile v prv° J sko tekmovanje. Posebno očitno se vidi u\ movanje v tovarni Marzari, kjer je Pot^k produkcija napram mesecu januarju za V borbi proti fašizmu Danes, ko bijemo zadnji oster boj za na-pravice, ko nam hočejo fašisti kratiti pralce, katere so zapisane s krvjo, se nehote spominjamo naših žena, ki so toliko dopri-nesle v borbi za svobodo. Na tisoče jih je. . mogoče, da bi se vseh spomnili naenkrat. . ó* še nam silijo v spomin one, ki so danes še žive in se še danes bore, in tiste, ki so ale življenje v borbi za našo svobodo. Njih žrtve nas danes bodre, da se moramo do zad-^Ža boriti za svoje pravice. Maslova mama iz Ostrožnega brda je med Prvimi primorskimi ženami stopila v borbo Pr°ti fašizmu. Spomladi 1942 je imela v borbi dva sina in hčer. Zato so se fašisti maševali s tem, da so dom najprej požgali, nato S® še razstrelili, da ne bi ostalo nobenega sledu več. Mater so vozili v gnojnem košu P° vaseh do Št. Petra. Vso pot in še bolj po-2neje v zaporu so jo zbadali z iglami, da bi Povedala, kje so njeni otroci. Niso je mogli praviti do tega, kolikor so jo tudi mučili, oterairana je bila v Italiji. Ko se je vrnila v omačo vas, je našla le malo svojih doma. Seoi sinov in hčera je šlo medtem v parti-?at>e. Samo 14 dni je bila mama doma, ko so !° Ponovno zaprli in odpeljali v Dachau, od °der se ni več vrnila. Fašistični krvniki, ki *° j* razbili dom, ki so ji ubili dva sina, so udi njej končali življenje. Valerija 2igon, doma iz Lokavca na Vi-Pavskem, je delala že spomladi leta 1942. s Prvimi primorskimi partizani. Bila je prva te-pnka. Neustrašena kot je bila, je fašistom psikatero zagodla. V Ajdovščini je bila na-! a slika junaka Vojka, Janka Premrla, pod Pa nagrada za tistega, ki ga ujame živega v'.jptvega. Pod to sliko je Valerija pritrdila r6,. 0 slovensko zastavo z zvezdo v posmeh tjpstom, ki so hoteli dobiti Vojka. Ob kapi-■ ^ aciji Italije, ko so prihrumeli namesto ita-^lanskih fašistov nemški fašisti, je šla tudi •j?01® aktivno v borbo. Po končanih borbah v ^novskem gozdu je odšla kot bolničarka v spačijo. Pod strmim Stolom je stala baraka, g pteri je stregla Valerija ranjenim borcem. , °uica je bila izdana in ranjence je bilo tre-,a.praviti na varno. Pri reševanju se je Va-k rila najbolj odlikovala. Ranjence je nosila ^ar na hrbtu in ni mislila ne na utrujenost, ^ na nevarnost. Vsi so bili na varnem razen s*^; Nobeden si ni upal več po njega, ker “'H Nemci že preblizu. Valerija pa je izja-a- »Ne, ne bom ga pustila umreti! Po njega 0?p!« Ni poslušala svarila ostalih tovarišev. s*a je v barako, da reši še zadnjega ra-gaenca- Komaj ga je naložila na ramena, da ^ Ponese na varno, je bila obkoljena od sto j^mcev. Zadeta v nogo ni mogla več uteči. 2aklaj'‘ 80 *0 naÌPrcÌ zvcrinsk° mučili in potem j ^rank — Pecmanova mama iz Kilovč, je niej s*nov v borbi. Njeni sinovi so bili lii .Prvinii primorskimi partizani Ko so Ita-^.,ani zajeli leta 1942. na Nanosu prvih 18 par- la?lQ°V’ *c me<^ n)imi ^ut^' nicn s‘n' aPr*" ki i . so ìi zazéah hom in jo z ostalimi prede 1 Cl odpeljali v internacijo, od ko- njer ,Se je vrnila šele po razpadu Italije Trije vine' S^nov‘ 80 hali življenje na oltar domo- te: Frančiška iz Tominj 12 je izgubila v da ork’ štiri sinove in moža. Najstrašnejši “lenega življenja je bil zanjo 19. maj 1944. Takrat so prihrumeli v vas Nemci in domobranci in požigali vas. Zažgali so tudi njeno hišo in ona je morala gledati, ko so vrgli žive v ogenj njenega moža in dva sinova, katerih mlajši je imel komaj 13 let. Komaj je našla zase in za tri majhne otroke, ki so ji še ostali, zavetje v Harijah, pa so ji fašisti v borbi zažgali še drugi dom. Neskončna je vrsta onih žena, ki so v tej borbi ogromno žrtvovale. Med njimi je na stotine žena, ki so hotele pokazati svojo predanost osvobodilni borbi s tem, da so darovale rovale primorske žene. Na konferenci aktivistk februarja 1945 so izjavile: »Vemo, da naši prstani ne predstavljajo take vrednosti, da bi jih žrtvovale zato, pač pa hočemo s tem, da darujemo svoje najdražje spomine, pokazati, da nam je OF nad vse draga.« Iste žene danes čakajo na komisijo, da ji povedo, da hočejo biti priključene k Titovi Jugoslaviji, ker so si to zaslužile s svojim delom in svojimi žrtvami. Iste žene danes zbirajo hrano v pomoč Trstu in prirejajo demonstrativna zborovanja zaradi zločinov, ki se dogajajo nad našim narodom. Kot smo stale primorske žene v prvih vrstah, ko smo se bo- rili za to, da preženemo okupatorja z naših svoje najdražje spomine, svoje poročne prsta- j tal, tako bomo stale v prvih vrstah tudi dane; preko dva kg poročnih prstanov so da- I nes, ko zahtevamo pravično razmejitev. IVase delo v prosveti Če se spomnimo vseh neštetih mitingov in prireditev, ki smo jih imeli za časa najtrše borbe, sredi hajk, sredi pokov pušk in mitraljezov, moramo reči, da je naše ljudstvo na Primorskem prvič po kulturnem molku desetletij spregovorilo jasno in odločno besedo kulture. Ta doba partizanskih mitingov pomenja in bo vedno pomenila velik kulturni vzpon najširših ljudskih množic in prav tako naših žena. Danes, ko stojimo v prvih korakih načrtne gospodarske obnove in s tem tudi v obnovi ljudske prosvete, je dolžnost tudi nas žena, da pri kulturnem dvigu našega naroda sodelujemo in prispevamo po svojih močeh. Do zdaj smo se prevečkrat prepuščali drobnim skrbem naše AFŽ organizacije, pogostokrat pa smo izgubili izpred oči potrebo, da usmerimo naše najboljše moči prav na kulturno polje. Potrebno je, da z vsemi močmi pomagamo razvoju naših prosvetnih društev po vaseh. V prosvetnih društvih morajo strniti svoje napore vse množične organizacije, tako SIAU kakor AFŽ in mladina. Dolžnost žena, ki so organizirane v vasi v AFŽ organizaciji, je, da vedno govore o prosvetnem društvu, da ugotovijo pomanjkljivosti in da žene v celoti pristopijo k delu, da se te pomanjkljivosti izboljšajo. Zavedati se moramo, da so oči vseh nas, kakor tudi naših nasprotnikov, uprte v našo kulturo in prosveto. Zavedati se moramo, da moramo prav tako tudi iz tega področja, kakor iz področja gospodarske obnove, polagati pred vasjo, pred narodom obračun. Skrbeti moramo, da se bo določil program prireditev, ki bo v čast našim velikim naporom iz osvobodilne borbe, kakor tudi, da bo odgovarjal velikim naporom naših ljudskih množic danes, ko stojimo v delu do srede komolcev. Potrebno je, da bi pričele me žene v večji meri pisati na sten-čase po naših vaseh, zakaj prav žena je vedno sredi dogodkov, ki vas v živo zadevajo. Prav od žene v veliki meri zavisi, če se bo v vasi izvršila samopomoč v setvi in obdelavi polj, če bo kmečki dom plačal v redu davke novi ljudski oblasti, če bo kmečka domačija oddajala mleko za delavce v Ilirski Bistrici, če bo oddajala za delavce v Postojni in Ajdovščini, če bo kmet oddal vsaj v enaki meri maslo, da bo tako razbremenil državo, ki stoji pred velikimi nalogami zagotoviti prehrano vsem potrebnim. Žena je sredi dogodkov, ki se tičejo prav njihove domačije, kakor tudi sredi dogodkov, ki se tičejo celotne vasi. Prav kako se zadrži večina kmetov do teh vprašanj, in spet, kako se zadržijo posamezniki, prav iz tega zrelišča bi moral biti sten-čas vasi najvidnejši izraz. Ni potrebno, da bi imele žene po vaseh svoj časopis, potrebno pa je, da vsaka izmed nas piše v sten-čas na vasi, da vsaka s svoje strani pripomore k utrjevanju skupnosti večine kmetov, ki dajejo vse za napore gospodarske obnove naše zemlje, kakor tudi, da vsaka s svoje strani pripomore, da se razkrinkajo posamezniki, ki v teh velikih časih skupnih naporov vseh ljudskih množic ne vidijo preko svojih ozkih osebnih koristi. Žene v Novokračinah pri Ilirski Bistrici že sodelujejo pri čitalnici, ki si jo je vas ustanovila. Zberejo se žene z možmi in z mladino pod noč po opravljenem delu, da se pogovore o vsem, kar je v vasi uspelo storiti in kar bo treba v bližnjih dneh storiti. Prav tako morajo žene dati prosvetnemu društvu iniciativo, vzpodbudo za uprizarjanje gledaliških iger po vaseh, morajo dati vzpodbudo za prosvetne večere in gledati, da se bo izvršil program na umetniški višini, ki bo lahko nam samo v ponos. Gledati moramo na to, da nas vsaka prireditev, ki jo damo na oder, tudi notranje obogati. Prav tako moramo gledati, da bomo tudi z našimi pevskimi zbori izpričali, da smo Slovenci upravičeno na glasu kot narod pevcev, kot narod, ki je izpel v trpljenju pretekle vojne nešteto partizanskih pesmi, kot narod, ki danes s pesmijo na ustih obnavlja delo po tovarnah in obdeluje polja. Naše žene so dosegle tudi v tem oziru že velike uspehe. Vendar je potrebno, da vsakikrat polagamo obračun pred seboj, na kakšni stopnji je razvoj ljudsko prosvetnega dela na vasi. 2Ve ponarejene številhe statistih stoletnih zatiralcev naših narodov, ampah volja in izjava živih ljudi mora hiti merilo pri določanju meje v Julijski Krajini. Kardelj Tekmujmo tudi v pomoči Trstu! »Novi zločini v Trstu! Novi zločini v Gorici, po Krasu in po Brdih!« je završalo te dni znova po vsej coni B, završalo je po Grgarskem in Tolminskem, završalo je po Pivki in po Postojnskem. Spet se je pričakovanje v ljudskih srcih napelo kot struna, spet so se vzburkale vse vasi naše B cone, vzbur-kala se je sleherna kmečka hiša, vzburkale so se delavske množice Idrije, Ilirske Bistrice in Postojne. »Gre za naš Trst, za našo Gorico, gre za naše antifašistične množice A cone.« »Tovarišice, gre za nedeljivost Primorske, tovariši, gre za priključitev celotne Julijske Krajine k materi Jugoslaviji!« Tovariši, gre za življenje, gre za svobodo, gre za kruh. Val protesta je zajel B cono, ki se pod našo vojno upravo svobodno razvija in ne more razumeti, kako da danes Zavezniška vojna uprava še vedno vztraja pri fašistični civilni policiji. Boj za Trst je boj celotne Julijske Krajine! Žene so bile prve, ki so organizirale protestna zborovanja, žene Grgarske in spodnje Vipavske doline so bile prve, ki so pristopile k ponovni pomoči Trstu. Zapori A cone so prenatrpani najodloč-nejših antifašističnih borcev, iz dneva v dan se veča število zapuščenih družin borcev, ki so padli v zapor, ker so se borili tudi za našo svobodo, iz dneva v dan narašča število žrtev fašističnega nasilja; iz dneva v dan vedno bolj terjajo žrtve A cone pomoči od nas, ki imamo možnost, da v celoti posvetimo vse sile obnovi naše zemlje, da se posvetimo izgradnji naše ljudske oblasti. Že takoj so se organizirala v Št. Petru na Krasu velika protestna zborovanja. Prišle so žene in dekleta, mladina in možje iz Radohove vasi, iz Petelinj in Hrastja. Kljub pozni uri so se žene takoj po protestnem zborovanju lotile zbiranja živeža in denarja za naše najboljše iz A cone. »Za Trst, za Trst!« so klicale matere in starke od vrat do vrat, »Za Trst damo, pa četudi bomo morali dati za to krvno žrtev!« »Za Trst!« Tako je šlo od ust do ust od Št. Petra na Krasu pa do Postojne, od Vipave do Črnič. V Črničah so se takoj, čim so zvedeli za zločine, ki jih je počela civilna policija, zbrale kmetice in kmetje, da ponovno podpro nadčloveško borbo naših ljudskih množic A cone. Takoj potem, ko so sprejeli ponovno protestne resolucije, so pričele žene z nabiralnimi akcijami. Janezovo brdo je darovalo: 210 kg krompirja, 100 kg moke in 315 kg masti. Žene postojnskega okraja so poleg splošnih akcij šle še same na delo, da bi tako čimbolj močno podkrepile borbo italijanskih in slovenskih antifašistov v A coni. Žene Pre« stranka so zbrale 161 kg krompirja, 41 kg fižola, 28 kg moke, 192 jajc. Žene Plačja so zbrale 100 kg krompirja, 16 kg fižola, 2 kg masti in 77 jajc, dočim so žene Gorenj nabrale 828 Lir, prav tako za preganjance A cone. Žene postojnskega okraja so še vedno po vseh vaseh, kakor tudi po Postojni na delu, da bodo v čim večji meri pomagale Trstu. Zdaj nabirajo, da bodo lahko čimprej poslale poseben kamion hrane v Trst. Prav tako so se izkazale žene iz Prelož iz okraja Ilirska Bistrica. Čeprav so Prelože ena izmed najbolj prizadetih vasi, ker so po večini vse hiše požgane, so žene kljub temu zbrale 250 jajc in 2 stota krompirja za Trst. Tudi žene Srednje in Gorenje Kanomlje pri Idriji so si zadale v prvomajski načrt tekmovanje za pomoč Trstu. V Spodnji Idriji, čeprav vas ni velika, so si zadale žene kot cilj, da bodo zbrale za Trst do 25. aprila 6000 Lir. Tako tekmujejo vasi v B coni v pomoči, ki jo nudijo junaškim ženam antifašistkam A cone, ki jo nudijo italijanskim in slovenskim antifašističnim borcem. Vse za Trst, vse za srce naše Primorske! Prav to geslo veže danes žene B cone z ženami A cone v tesno povezavo, v neločljivo borbeno zvezo žena Julijske Krajine z edinim ciljem, doseči čim prejšnjo priključitev k Jugoslaviji! Prav tako se je na Dolu, okraj Ilirska Bistrica, kakor v Predmeji na Vipavskem vršil izkop partizanov iz A cone, ki so dali kriza nedeljivost Primorske in za brezpogojno Pf‘‘ ključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. Žene Dola in Predmeje so spletle vence in so skupno z možmi in mladino spre®|k padle partizane na zadnji poti do Trsta, ki®r se je vršil svečan pokop naših najzveste) borcev. Kakor je bila vsa Primorska zdruze na v borbi, tako je združena tudi danes zJ dosego naših dokončnih pravic. Z vso vnemo so se žene oprijele Porn^ Trstu, katero so vnesle v svoj tekmovalni1,3 črt. Tako vidimo, da prevzemajo žene v liki meri naloge, ki si jih je zadala s ^ v zvezi vas. Žene iz Radohove vasi so si zadale n3 logo, da organizirajo gospodinjski tečaj in z je tečaj že v polnem teku. Udeležujejo se § kmečka dekleta, ki jim je potrebna izobra^ v našem jeziku, kakor tudi izobrazba v vS strokah gospodinjstva. Žene Ilirske Bistrice pa so okviru AFŽ organizacije zadale za bodo ob nedeljah šle na udarniško delo, bodo s tem pripomogle k obnovi vasi, ki za časa borbe najbolj trpele. Vse naše žene se zavedajo, da mora^I’(, k delu obnove pristopati načrtno, vse si praV cilj, Ai i> že»6 izpolnjujejo dolžnosti, ki jih prostovoljno Pre vzemajo. Nad vsemi drugimi dolžnost®* P stoji danes potreba po pomoči Trstu, pob6'33 pomoči našim najzvestejšim borcem, bore®1'1' ki se bore tako za celotno Julijsko Kraj>n kakor tudi za Trst.