Kniižnica Velenie De lenje Sp Do 35 LIST 1998 e 352(497.4 Šoštanj) 3000625.3 VABILO M MIHAELOV SEJEM Pridite, tla sejem Inxle živ! I etos bo sejem znova oživel na dan sv. Mihaela, farnega zavetnika. In če je bil to v prejšnjih časih praznični dan, naj bo tudi letos. Turistična društva, združena v Turistični zvezi občine Šoštanj, bodo v torek, 29. septembra, na Prešernovem trgu, med blagovnico in Treplovo hišo, organizirala pester Mihaelov sejem po starih običajih. Kako se je na šoštanjskih sejmih godilo včasih, v svojih Spominih hudomušno opisuje dr. Josip Vošnjak. Trg je torej imel vse tiste pravice kakor drugi enakega naslova, posebno pa to, da je smel na sejmih pobirati štantnino od vseh štantov in od vsake prignane živine. Kmetje pa so si mislili, ako graščaki ne bodo več imeli pravice do tlake in desetine, zakaj bi jo imeli tržani do štantnine. Prišel je dan sv. Akacija, ko je sejem v Šoštanju. Kmetje so se dogovorili, da ne plačajo štantnine. Tržani so o tem slišali in so pri vseh vhodih v trg preko ceste napeli verige in povsod posta vili po več mož oboroženih z gorjačami, helebardami in celo s puškami in sabljami. Najhujše so pritiskali kmetje od sv. Mihaela sem. Voli in krave so stali v nepregledni vrsti na cesti, kmetje pa so se pričkali s tržani, ki jim niso hoteli odpreti ceste, dokler ne plačajo štantnine. To je bil šunder in vpitje, mi štiulentje pa smo gledah zanimivi prizor in dopadalo bi nam bilo, ko bi se resno bili spopadli. Kadar pa se je bati bilo, da kmetje zmagajo, letel je eden od nas v trg po pomoč. In tržani so pustih svoje štante, pograbili, kar so dobili v roke in hiteli pomagat, nam so pa v žepe natlačili sol in poper, da bi to metali kmetom v oči. Kmetje so se vendar končno vdali, plačali, veriga je bila odstranjena in kmetje z živino so hiteli v trg, kjer se je potem razvila prav živahna kupčija. Ne bom popisoval takšnega sejma, saj so si povsod enaki in malone še zdaj takšni, kakršni so bili pred 50 leti. Le eden razloček sem zapazil, ko sem leta 1900 slučajno bil na semanji dan v Šoštanju. Tam kjer je poprej deset do dvanajt usnjarjev imelo svoje štante, sta stala le dva in še ta dva nista dosti blaga speč ala. Obljubljamo, da se letos spopadli ne bomo, kakšno novo znanstvo ali srečanje zaljubljenega parčka pa se zna zgoditi. Predstavili se bodo številni rokodelci. Namesto govedi bomo imeli koze in ovčke in pokazali bomo, kako jih je treba striči. Pridite, da sejem bode živ! MaM ••••••••••••••••••••••• Otvoritev razstav v Mestni galeriji Šoštanj V petek, 18. septembra, ob 19. uri se bosta v Mestni galeriji odprli dve novi razstavi. Prva bo predstavljala arheološka izkopavanja na gradu Šoštanj od maja do junija 1998, ki jih je vodila dipl. arheologinja Danijela Brišnik. Druga razstava ho predstavila deset zanimivih osebnosti, ki so krojile zgodovino našega mesta, pomembne Šoštanjčane, po izboru prof. Toneta Ravnikarja. ■ stran 2 Zgodovina Šoštanja v knjigi Pogovor z nmlnikoni, prof. Tonetom Ravnikarjem ■ stran 3 Častniki razvili nov prapor Veterani vojne za Slovenijo ustanovili območni odbor ■ stran 9 Mednarodni uspeh kegljačev KK Šoštanj osvojil prvo mesto na Madžarskem ■ stran 13' Naša razstava v Ljubljani :ill let Likovnega sveta otrok po Sloveniji Ste že bili Pri Basistu? Kot je bilo včasih na čitalniških večerih soboto, 5. septembra, je na Trgu bratov Mravljak 6 v Šoštanju, v prostorih bivše trgovine s pohištvom, odprla vrata stara vaška gostilna iz stalne zbirke velenjskega muzeja. S tem se je pričelo enomesečno praznovanje občinskega praznika, ki ga občina Šoštanj praznuje 30. septembra v spomin na podelitev trških pravic, od katere mineva letos častitljivih 650 let. Gostilna nosi ime Pri Basistu v spomin na prvo čitalnico, ustanovljeno leta 1882 v gostilni s tem imenom v Družmirju. Na otvoritvi je na citre zaigral Marjan Marinšek, kot pravi vaški Krjavel pa je nastopil Ferek Rudnik. Gostilna bo odprta do konca septembra, vsak torek, četrtek in soboto pa se v njej odvija kultumo-glasbeni program, ki ga pripravljajo kultumo-iunetniška društva in skupine iz krajev v občini Šoštanj. Slastno pehtranovo potico, domač kruh, zaseko, narezek in domači toukec in še kaj dobrega za po grlu pa v začasni gostilni nudi Gostišče pri Vidi. V torek, 8.9., so prvi zaigrali člani kluba frajtonerjev pod vodstvom Roberta Goličnika, v četrtek je zaplesala folklorna skupina Vandrovčki. V soboto so oživeli spomini na nekdan- 30. september - praznik občine Šoštanj OBČINA ŠOŠTANJ Drage občanke in občani Občine Šoštanj! Skoraj nič se ne more zgoditi kar čez noč, večina stvari mora zoreti. Tako tudi Šoštanj počasi izgublja pečat prezrtega kraja in prihodnost se kaže v svetlejši luči. Prebivalci se vse bolj zavedamo trdne podlage, na katero se lahko naslonimo, ta pa je nadvse bogato posejana kulturna dediščina. Letos mineva 650 let, kar je trgu Šoštanju celjski knez Friderik podelil trške pravice. Z otvoritvijo rekonstrukcije stare vaške gostilne smo pridobili še en prostor, kjer bomo v septembru v spomin na ta dogodek - kot so to počeli naši dedi in pradedi v čitalnicah - obujali tradicijo slovenskih kulturniških večerov. Med bralce prihaja ob praznovanju visoke obletnice enega iz vrste pomembnih dogodkov v Šoštanjski zgodovini ponatis znamenitega Hribernikovega zgodovinskega orisa zahodnega dela Šaleške doline Mesto Šoštanj. V zakladnici izročila naših prednikov moramo najti temelje sedanje ponovne rasti kakovosti življenja. Želim, da bi ta knjiga naše zgodovine, obisk katere od številnih prireditev v Gostilni pri Basistu, v Mestni galeriji in drugod ter tudi športno udejstvovanje v vsakem vzpodbudili zavest in željo, da bo prispeval svoj delež na naši razvojni poti. Praznujmo skupaj! Naj nas v septembru prijetno družijo prireditve ob našem občinskem prazniku! Vaš župan dr. Bogdan Menih je čase, ki jih je obujalo precej starejših Šoštanjčanov in članov zgodovinsko etnološkega krožka 3. univerze. Prof. Damijan Kljajič, avtor rekonstrukcije stare vaške gostilne, pa je povedal marsikatero zanimivost iz družabnega in gostilniškega življenja v prvi polovici 20. stoletja. V torek so se prvič skupno predstavili člani literarnega krožka DU Šoštanj, pridružila se jim je gospa Marija Herman iz Maribora, na koncu pa so zapeli še - če jih imenujemo kvintet pevcev veteranov Šaleškega okteta, boste že vedeli, kdo so to bili. Kaj se bo dogajo danes in vse do konca septembra, pa preberite v programu prireditev. Četrtek, 17. september, ob 19. uri Podelitev priznanja vzorno urejeni kmetiji Večer Turistične zveze Občine Šoštanj ob svetovnem dnevu turizma, 27.9. Petek, 18. september, ob 20. mj Franc Hribernik, Mesto Šoštanj Predstavitev ob izidu knjige naše zgodovine Sobota, 19. september, ob 20. uri Alenka Pintarič rezervacije in vstopnice po 900 SIT so naprodaj v Mestni galeriji Šoštanj Ob pričetku novega šolskega leta se zahvaljujemo vsem strankam za izkazano zaupanje in hkrati čestitamo občanom Šoštanja ob občinskem prazniku. Papirnica PefO Šoštanj D Esotech Microsoft Internet Explorer Torek, 22. september, ob 19. uri Zavodnje se predstavijo i Datoteka Urejanje Pogled Pojdi Priljubljene Pomoč a & e i a © a m j Nasiov|S) http://www.esotech.si/ 31 Povezave Sreda, 23. september, ob 19. uri Lovski večer Četrtek, 24. september, ob 19. uri Gaberke se predstavijo ZAVAROVALNICA MARIBOR zastopnik STROPNIK 063 854 - 626 0609 629 - 086 j [j] Odpiranje strani http://www.esotech.si/... (~ | Ifl Internetno področje VARNOST V OBČINI ŠOŠTANJ V PRVI POLOVICI LETA RED IN MIR Varnostne razmere na področju prekrškov v prvih šestih mesecih 1998. leta v občini Šoštanj glede na enako lansko obdobje lahko ocenimo kot zadovoljive,' saj skupno beležimo 52 kršitev, kar je 32 % manj kot lani (66). kljub temu so policisti podali v istem obdobju podali 35 predlogov sodniku za prekrške (lani 42). Ugotovili so tudi 10 kršitev na podlagi Zakona o tujcih in zoper vse osebe podali predlog sodniku za prekrške. Dve osebi so odstranili na podlagi 28. člena tega zakona, ki se izvede, če oseba nima začasnega bivališča, nima sredstev za preživljanje in je v prekršku ali kaznivem dejanju. kršitve javnega reda in miru v Šoštanju glede na celotno upravno enoto Velenje predstavljajo približno 9 % vseh obravnavanih kršitev. Večino prekrškov predstavljajo nespodobno vedenje na javnem kraju in ogrožanje druge osebe v zasebnem prostoru. PROMETNA VARNOST Na področju prometne varnosti so policisti v prvem polletju obravnavali 74 prometnih nesreč, lani pa 69, kar predstavlja 3 % porast obravnavanih nesreč. V teh je bilo 11 oseb telesno poškodovanih, v ostalih primerih pa je nastala materialna škoda. Med ranjenimi so štiri osebe utrpele hude telesne poškodbe (lani sedem), devet pa jih je zadobilo lahke poškodbe. KRIMINALITETA Na področju kriminalitete na območju občine Šoštanj so policisti obravnavali skupno 66 kaznivih dejanj (lani 54), kar predstavlja 20 % porast teh dejanj. Od tega je skupaj rešenih oziroma je storilec znan v 47 primerih. v 13 primerih pa so kazniva dejanja ostala neraziskana oziroma se storilca ni dalo ugotoviti. Kazniva dejanja v občini Šoštanj predstavljajo približno 15 % delež vseh kaznivih dejanj v upravni enoti Velenje. Bezjak Policijska postaja Velenje (Ikoritev nove ceste f soboto, 12. septembra, ko je ves dan neusmiljeno deževalo, okrog enih, koje bila napovedana otvoritev cestnega odseka od Andrejca do Veternika pa se je oblak dobesedno utrgal. Vendar pa so bili obrazi Ravenčanov, ki stanujejo ob tej cesti in so se zbrali pri Hudourniku, nasmejani. Predsednik KS Ravne, g. Viktor Potočnik se je za uspešno sodelovanje pri utrditvi in asfaltiranju ceste najprej zahvalil g. Drevu in g. Hriberšku, nato pa še krajanom, ki so z veliko dobre volje in udarniškimi urami pomagali do boljše poti v dolino. Pevski kvartet iz Topolšice in mlade Ravenčanke so morali nastopiti kar pod velikim dežnikom, a zato njihov nastop ni bil nič manj prisrčen. Cesto je nato otvoril župan dr. Bogdan Menih, blagoslovil pa jo je g. Marjan Veternik. Prisotni so se peš odpravili do Veternikov, kjer se je vzdušje dodobra razvedrilo. "Pred 42 leti sem prišla sem gor po kolovozni poti, odpeljali pa me bodo po asfaltu, je v nagovoru dejala gospa Veternik. "Poletješe poslavlja, pri nas je skoraj že jesen, s polj pospravljamo pridelke in kot so ti sad pridnih rok, je tudi cesta sad skupnih prizadevanj. ” O v v S o s ZGODOVINA ŠOŠTANJA V petek bo izšla knjiga Franca Hribernika Mesto Šoštanj. Cas za pogovor z urednikom te zgodovinske knjige, avtorjem opomb in spremne študije, profesorjem Tonetom Ravnikarjem. Večkrat poudarjate, da ima Hribernikovo delo za Šoštanj in okolico, pa tudi za celotno Šaleško dolino neprecenljivo vrednost. Zakaj? Najprej zato, ker je Hribernikov zgodovinski oris edini poskus kompletne zgodovine zahodnega dela Šaleške doline. Sega vse od naselitve Mornove zijalke do konca 1. svetovne vojne. Sprva se je Hribernik omejil na obseg šoštanjske župnije, torej brez Zavodenj, Šentvida in Belih Vod, v tretjem delu, ki je v novi knjigi prvič natisnjen, pa je dodal tudi to. Drugič zato, ker je bil Hribernik amaterski zgodovinar, v smislu, da to ni bil njegov poklic, čeprav je bil zelo usposobljen. Odlično je obvladal delo z viri in literaturo. Tretjič pa zato, ker takšne zgodovine nima nobeno podobno slovensko mesto. V Mariboru, Ptuju in Slovenskih Bistriti na primer, so svojo zgodovino strnili v zbornikih razpravljalcev, ki so natančno obdelali svoja področja, vendar so ostala druga neobdelana, zato so takšni poskusi danes redkejši. Mesto Šoštanj je torej edinstveno zgodovinsko delo. začetka stare Jugoslavije, odvisno od področja. Tako na primer v prvih dveh zvezkih, ki sta šla izšla leta 1930 in 1932, opisuje šolstvo vse do začetka tridesetih let. In prav to je zelo dragoceno. Hribernik se ni bal pisati o svojem času, ni imel zadržkov, kot so jih imeli zgodovinarji v bližnji zgodovini, ko sicer tudi arhivi niso bili dostopni. Kakšen je vaš odnos f do Hribernika sedaj, ko stega najbrž dodobra spoznali? Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje, smo napisali v povabilu bralcem. Kaj bo bralec torej našel v njej? Knjiga je razdeljena na tri pomembnejša poglavja. V prvem opisuje zgodovino šmihelske fare in zgodovino cerkva v njenem okviru. Drugo poglavje so opisi in orisi gradov in graščakov. Tretje poglavje pa govori o mestu Šoštanj - kdaj je nastal, kdaj je dobil trške pravice, kako so se razvijali trgovina, obrt. prometne poti, šolstvo in marsikaj drugega. Opisi so tako natančni, da bi lahko celo rekel: kdor hoče vedeti, kdaj je bila zgrajena njegova hiša, naj poišče to v tej knjigi. Res je, ko nekega avtorja velikokrat prebereš, postaneš z njim povezan, občutek dobiš, da ga poznaš, razumeš. Iz tekstov sem začutil njegovo slovenskost, pripadnost kraju, čeprav ni bil domačin. Pri Hriberniku občudujem njegovo pridnost, saj se je s pisanjem zgodovine ukvarjal poleg svojega rednega dela. Presenetila me je nekakšna dvojnost, po eni strani je bil to človek, zelo širok v razmišljanju in podajanju miselnosti, po drugi pa včasih pretirano natančen, precizen avtor, ki se je spuščal v podrobnosti. Ostane nama še, da bralce povabiva, da svojo knjižnjico obogatijo s tem izjemnim delom in se nam pridružijo na predstavitvi Hribernikove knjige Mesto Šoštanj v petek, 18. septembra, ob 20. uri v gostilni Pri Basistu. Čeprav ste napisali obsežno spremno študijo in opombe, pravite, da ostaja knjiga Mesto Šoštanj skoraj povsem in predvsem Hribernikovo delo. Uršula Menih in opombe so nastali zgodovine zelo poglobili Res je. moja spremna študija se zelo strogo naslanja na Hribernikovo delo. Popravki prej zato, ker se je poznavanje na področju plemiške vzrok razširitve je Hribernikovo prvotno omejevanje le na Smihelsko faro. lu tretjič, pred izidom je izjemno obsežno in natančno delo Roka Polesa o cerkvah v Šaleški dolini. Avtor mi je prijazno omogočil svoje še ne-natisnjeno delo in zdelo se mi je zelo smotrno in pomembno vključiti v knjigo manj kajoče podatke o naših cerkvah. V tretjem delu so njegovi podatki o trških pravicah, prometnih poteh, sodnikih in Obrti zelo natančni in jih praktično ni bilo potrebni I Tjati. Katero časovno obdobje zajemu Hribernik v svojem zgodovinskem opisu? Začenja v času naseljenosti Mornove zijalke, končuje pa v svojem času, nekje do ^ » SMRTI Od 17. 8. do 14. 9.1998 so umrli Ljudmila KAVNIK, Topolšica 56 Anton LAZNIK, Zavodnje 69 Zorislava KOMPAN, Metleče 12v Milka JELEN, C. heroja Gašperja 5, Šoštanj POROKE Od 17. 8. do 14. 9.1998 so se poročili Sandra MARKOVIČ, Lokovica 15 e in Robert VIDA, Nova ul. 4, Petišovci Jožica MEDVED, Ravne 107 in Marjan ZUPAN, Javorje pri Gabrovki 10 Erika NAHTIGAL. Ravne 99 a in Boris STRMČNIK, Plešivec 45 Lilija Ivanivna Turkovska, Ukrajina in Edvard Oblak, Ravne 3 Romana Cavnik, Ravne 154 in Aleš Javornik, Ravne 154. KRSTI V mesecu avgustu so bili krščeni KLARA, MONIKA, PATRICIJA, NACE in TADEJ. od 21. do 27. septembra - TEDEN ŠPORTA (gl. str. 9) do 30. septembra - Gostilna pri Basistu (gl. str. I) Petek. 18. september, ob 19. uri Mestna galerija Šoštanj - Otvoritev razstav (gl. str. I ) Petek. 25, september, ob 19. 30 uri cerkev Sv. Mihaela, Skorno Barbara Sevšek - orgelski koncert Sobota. 26, september, ob 16. uri Trg svobode, Šoštanj POVORKA in OSREDNJA PROSLAVA OB 650 LETNICI TRŠKIH PRAVIC ŠOŠTANJA IN OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ Povorka predstavnikov društev in organizacij v krajih naše občine Na proslavi sodelujejo pihalni orkester Zarja, mažoretke, združeni šolski in cerkveni otroški zbor, MePZ Svoboda, Strašna Jožeta, Irena Polko, Petra Radoja. Robert Goličnik in klub frajtonerjev, Slovensko ljudsko gledališče Celje Torek. 29. september, od 10. - 17. ure Prešernov trg. med blagovnico in Treplovo hišo, Šoštanj Mihaelov sejem (gl. str. 1) PD Šoštanj vabi na izlete: Sobota, 10. oktober - Planinsko orientacijsko tekmovanje - mladinski odsek Nedelja, 11. oktober - Toše, 1021 m - Grmada, 899 m - vodniki: A. in D. Čebul. Rotovnik Nedelja, 25. oktober - Slanica - Sleme, 1086 m - Lom - vodnika: Pečnik, Kortnik ,17. Il PRAZNIK CINE LEP OKVIR POZIVI MONOTONOST Ìe dni seje v Šoštanju odprla nova delavnica pod imenom SOGOS. Nahaja se v prostorih hivše cvetličarne na ulici Matije Gubca. Kot svoje usluge ponuja uokvirjanje slik in ogledal, ukvarja pa se tudi z rezanjem stekla. Lastnik, g. Robert Korenak, po poklicu sicer avtomehanik, se je odločil nadaljevati očetovo pot in je opravil vse potrebne izpite za pridobitev naslova kvalificiranega uokvirjevalca. Pri njem lahko zdaj zahtevate, da vam sliko ali gobelin uokviri; sestavil bo okvir po vaših željah. Ge niste prepričani, kaj hi bilo najboljše, pa se boste lahko o najprimernejšem z njim posvetovali; med izbiro več kot sto različnih modelov res lahko najdete nekaj zase. Uporablja le kvalitetna materiale. Okvir lahko obdela do čisto preprostega izgleda ali pa vašo sliko, gobelin obda z umetniškimi pozlačenimi vzorci. Vaše ogledalo lahko prenovi s fase-tami, obrušanimi robovi in uokviri. Pri vsem pa bo rad upošteval vaše potrebe in želje. Ge ste se doma tudi vi naveličali vaše monotone slike, potem le stopite v delavnico SOGOS in povprašajte za nasvet prijaznega g. Korenaka, ki vam bo z veseljem ustregel. Sabina Jurkovnik Avtoshop Podgoršek z bogatejšo ponudbo ¥7 o sta Jasna in Marjan Podgoršek pred štirimi leti odprla li trgovino na Cesti talcev v Šoštanju, si seveda nista predli stavljala, kako hitro bosta potrebovala večje poslovne prostore. Vendar prostora, ki bi ustrezal njunim željam, ni bilo lahko najti. Zato kljub velikemu tveganju nista izpustila priložnosti za odkup bivšega gostišča Ograjšek. V letu dni je v Metlečah zrasel lep nov prostoren objekt, ki se deli na prodajni, servisni in skladiščni del. V trgovini so razširili programe, kjer je bilo največ povpraševanja. Odslej prodajo tudi traktorske gume in filtre, dobili so zastopstvo za skuterje Piaggo. V servisni delavnici opravljajo hitre servise, kot so menjava delov podvozij, izpuhov, zavornih sistemov, olj. filtrov, amortizerjev in pnevmatik. Kot je prejšnjo soboto ob otvoritvi \vtoshopa Podgoršek poudaril župan dr. Bogdan Menih, je gospod Marjan Podgoršek znan kot pošten, natančen in skrben poslovnež, zato je gotovo, da mu bodo stranke tudi v prihodnje zaupale in da jih bo vsak dan več. U. M. Vsem občanom, poslovnim partnerjem, predvsem pa našim cenjenim uporabnikom telekomunikacijskih storitev, iskreno čestitamo ob prazniku občine Šoštanj Vabimo vas v naše teletrgovine ker je svet telekomunikacij lahko prav enostaven Telekomunikacijska oprema in storitve za tretje tisočletje vTeletrgovinah: - Cankarjeva 4, Celje tel.: 063 421 444, fax: 063 483 350 - Kidričeva 2a,Velenje tel.: 063 861 335, fax: 063 864 330 Vaš klic pričakujemo na brezplačni telefonski številki 080 - 80 - 80 VTeletrgovini lahko kupite vse vrste terminalnih naprav pomembnejših svetovnih proizvajalcev. Vstopite v internet preko SIOL omrežja in dobite vse potrebne informacije o servisiranju in analognih ter ISDN priključkih. Teletrgovina N\ Telekom Slovenije PRAPOR ZDRUŽUJE V .E. A P. J. P # s T i i j s l o e i Prejšnjo soboto so se na letališču v Lajšah srečah častniki, podčastniki in veterani vojne za Slovenijo. Srečanja so se udeležili tudi državni sekretar Ministrstva za obrambo Bojan Koprivnikar, predstavnik generalštaba Slovenske vojske, brigadir Viki Krajnc, predsednik Združenja slovenskih častnikov in član predsedstva Združenja vojnih veteranov vojne za Slovenijo Bojan Potočnik ter poveljnik letalske brigade Možina. Ob tej priložnosti je območna organizacija ZSG Velenje razvila nov prapor modre barve, ki predstavlja simbol enotnosti in sloge, pod katerim bodovčastniki kot doslej tudi v prihodnje delovali in se družih. Svoje pokroviteljstvo so s trakovi zaznamovali župani občin Šmartno, Šoštanj in Velenje. Veterani so ustanovili območni odbor Združenja veteranov vojne za Slovenijo, ki združuje člane iz treh sosednjih občin Šmartno, Šoštanj in Velenje. Predsednik odbora je postal Alojz Hudarin, ki je o nalogah odbora povedal: “V vseh treh občinah je doslej okrog 300 članov, ki imajo status veteranov vojne za Slovenijo, članarino pa jih je plačalo okrog 120. Naša prva naloga je torej ureditev evidence, nato pa motivirati veterane, da se včlanijo v naše združenje. Pomembnejša naloga pa je, da bomo pomagali posameznim članom, ki se sami ne znajdejo pri pridobivanju statusa, pri reševanju problemov njih samih ali njiho vih družin - znano je, da so v vojni nekatere družine materialno ali tudi fizično izgubile. Njim bomo torej poskušali nuditi nasvete in pomoč. V naši dolini je že nekaj časa prisotna tudi ideja, da bi v častniškem klubu, ki ga nameravamo ustanoviti, lahko takšne tegobe in probleme reševali v času nekakšnih uradnih ur. ” V družabnem delu so se udeleženci tradicionalnega srečanja, ki je letos potekalo v zelo slabih vremenskih razmerah - ki pa, kot je dejal Šoštanj ski župan, starim terencem ne morejo do živega - pomerili v streljanju z malokalibrsko in zračno pištolo. S prvo so najboljše streljali D. Stimac, Jamnikar in E. Tamše, z drugo pa B. Potočnik, Z. Slatnar in M. Glažar. V ženski konkurenci pa so najbolje zadele T. Kranjčan, U. Menih in L. Mlivič. U. M. rit ti 4*** 't% 1 \ v • Pomoč umirajočim s Hospimn Področni odbor Hospic obvešča, da bo v mesecu oktobru pričel z brezplačnim individualnim svetovanjem. Svetovanja so namenjena vsem, ki v času hude bolezni vaših najdražjih doživljate osebne stiske in stiske hudo bolnih. Velikokrat ne veste, kako ravnati, morda rabite zgolj potrditev, da ravnate pravilno. Velike osebne krize doživljate po izgubi najdražjih, zdi se vam, da vas okolica ne razume, se vas izogiba... Želimo vam pomagati. Vabimo vas, da se osebno ali po telefonu oglasite vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 14. in 16. uro v zdravstvenem domu Velenje v prostorih patronažne službe. Tel.: (063) 856 711 int. 367. Ob praznovanju 650 letnice trških pravic Šoštanja Občina Šoštanj izdaja knjigo Franca Hribernika MESTO ŠOŠTANJ Spremno besedo in opombe je napisal prof. Tone Ravnikar. Knjiga je obvezno berilo za vsakega prebivalca zahodnega dela Šaleške doline, ki želi spoznati sebe, svojo zgodovino, svoje prednike in njihovo življenje. 268 strani trda vezava format A5 Delo Franca Hribernika “Mesto Šoštanj, zgodovinski oris” - ki je izšlo v dveh zvezkih v letih 1930 in 1932, tretji, zaključni del, pa je žal ostal v rokopisu -, je ostalo do danes edini poskus prikaza popolne slike preteklosti Šoštanja, oz. bolje, zahodnega dela Šaleške doline. Zato je seveda pomen tega dela za Šoštanj in okolico, pa tudi za celotno Šaleško dolino neprecenljiv. Ravnikar Izredno ugodna prednaročniška cena do 20. 9. 1998 3.500 SIT Nepreklicno naročam_____izvod(ov) knjige “MESTO ŠOŠTANJ” Ime in priimek Naslov ■■■■ Podpis Naročilo na: List občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj ČETRTEK, 17. SEPTEMBER 1998 VOŠČILA (Mmdmjm dom na Čflmrnm Cedita aùfivet/miku imm- oidamm JjllRMAN Čevljarstvo - trgovina lmian Šoštanj, iskreno čestita ob 1 prazniku občine Šoštanj vsem kupcem in poslovnim partnerjem. I Semenarna BRAZDA želi ob občinskem prazniku vsem strankam obilo zadovoljstva in ugoden nakup v naši prodajalni. Vabimo vas k ugodnemu nakupu tulipanov, narcis, krokusov... in plastičnih posod za sadje, zelje, repo... KAMNOSEŠTVO DOBNIK FRANC s p Topolšica 104c, Topolšica 3326 Tel. & fax: 892 311 Tel.: 063/892 162 GSM: 041 660 496 Čestitamo ob občinskem prazniku! ZLATAR - JUVELIR (ßlp RAK ANDREJ ,J Trg svobode 9, Šoštanj V Čestitam ob občinskem prazniku! \ Občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku. Cvetličarna Nahtigal Trg bratov Mravljak 1, Šoštanj Iskrene čestitke ob 650. obletnici trških pravic Šoštanju, želi vsem občanom občine Šoštanj LINEA stanovanjsko podjetje d. o. o. ! SDS 1 na j večjim spoštovanjem do trških pravitki so spomin praznovanja praznika občine Šoštanj ■ vsem občanom ČESTITAMO OB PRAZHIKU I OBČIMI ŠOŠTANJ OBČINSKI ODBOR I sommmt simi Šoštanj | S TOPOLŠICA Ponosni smo, da smo del tega velikega in pomembnega obdobja našega Šoštanja. JAVNI ZAVOD BOLNIŠNICA TOPOLŠICA mQš ßtSixünt čcitiifzc olj fnaznilzu. SKB BANKA D.D. Ob občinskem prazniku vsem občanom iskreno čestitamo SKB BANKA D.D. LJUBLJANA PE CELJE I EKSPOZITURA VELENJE ' I I ZZ^7 \ \ TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ V I N sH A N J strm i S P J ) ] 11 r BOGATO LETO ANSAMBLA GOLIČNIK Nova kaseta, najboljši debitant... Robert Goličnik je eden izmed tistih harmonikarjev, ki je že zelo zgodaj opozoril nase. Leta 1993 je v Ljubečni osvojil srebrno plaketo, leta 1996 pa je postal dršavni prvak na frajtonarici, kar mu je široko odprlo poti na slovenski narodnozabavni glasbeni sceni. Ansambel Goličnik je letos izdal prvo samostojno kaseto z naslovom Moj prijatelj krorkodil. Kaseta je došivela kar lep uspeh, saj se večina skladb vrti okrog prvih mest narodnozabavnih lestvic širom Slovenije. Besedila skladb pišeta gospe Ivica Cvikl in Vera šolinc, uglasbi pa jih Robert večino sam. Kaseta pa ni ansamblov edini uspeh, julija je postal najboljši debitant zamejskega festivala Steverjan s skladbo Kraška zemljica (R. Goličnik, I. Cvikl). V avgustu je ansambel osvojil 2. mesto na letošnji Graški gori s skladbama Ti si rib’ca, jaz sem kit (R. Goličnik, V. šolinc) in Ansambel Goličnik (R. Goličnik, I. Cvikl). V ansamblu nastopajo Robert Rednak - kitarist in pevec, Boštjan Zajc - basist, klaviaturist in pevec ter Robert Goličnik - harmonikar, klaviaturist in pevec. Pred kratkim se jim je pridružila še mlada glasbenica Aleksandra Zupanc, ki je kot pevka, kitaristka, violinistka in klaviaturistka popestrila skupino. Ansambel se pripravlja na naslednje festivale in nastope, s kaseto in CD-jem pa bo še lep čas opazen na slovenski narodnozabavni glasbeni sceni. Robert se poleg ansamblu posveča tudi petdesetim učencem, katere rad poučuje in jih pripravlja za razne nastope po Sloveniji in tudi v sosednji Avstriji. Veliko število učencev in hkrati njihov visok nivo igranja pa so znak, da se za prihodnost narodnozabavne glasbe ni potrebno bati. I. G. POLETJE IN GOBE Odkrijmo lepoto domačih hribov! oletje je čas, ko se kljub stalnim avtomobilskim kolonam proti morju močno poveča tudi obiskanost gora. Analize poletnih sezon kažejo, da je v Sloveniji vedno več obiskovalcev gorskega sveta, ki si želijo del svojega prostega časa preživeti v neokrnjeni naravi in na svežem gorskem zraku. Poleg tega je pri nas prisotna tudi močna tradicionalna navezanost, saj kar četrtina prebivalcev naše domovine redno ali občasno zahaja v hribe. Zaradi tega je pohodništvo v vseh svojih oblikah najmnožičnejša oblika rekreacije Slovencev, saj je poleg izredno pozitivnih učinkov na naše počutje in zdravje pomembno tudi to, da je dostopno skoraj vsakomur. Le malo poguma, znanja in vsaj nekaj osnovne planinske opreme je potrebno, da se lahko podaš “zdravju naproti” (slogan zimskega pohoda na Goro Oljko). Seveda pa je treba cilje izletov prilagoditi svojim psihofizičnim sposobnostim, znanjem in opremljenosti. Marsikdo se ne zaveda, da že okolica Šoštanja skriva mnoga zanimiva pota na zelo razgledne vrhove. Tako se lahko iz našega kraja podamo na Uršljo goro 1699m (6h), Smrekovec 1577m (5h), Golte 1587m (4h) in Goro Oljko 733m (2h). Poleg tega pa imamo tudi nekaj poti, ki jih lahko prehodite v nedeljskem popoldnevu (Trška pot okoli Šoštanj - 4h in Forhtenek - 2h). Na teh poteh, ki jih oskrbujejo vrh markacisti domačega planinskega društva, si lahko pridobivate izkušnje in kondicijo za osvajanje zahtevnejših vrhov doma in v tujini, katere se lahko lotite v družbi znancev (vsekakor pa ne sami) ali pa v okviru izletov PD Šoštanj. Strokovno usposobljeni vodniki na izletih skrbimo za optimalno varnost in dobro počutje udeležencev. Vseskozi se trudimo, da se lahko udeleženci na naših izletih naučijo kar največ o varni hoji v gorah, kar jim bo v veliko pomoč, ko bodo samostojno (brez vodnikov) hodili v gorski svet. Seveda tega ne vsiljujemo udeležencem izletov, ampak to delamo na skoraj neopazen način: s stalnim nemotečim opozarjanjem na nevarnosti, ki prežijo v gorah in s strokovno pomočjo v primeru težav. Vse to in še marsikaj drugega smo vodniki PD Šoštanj v tem poletju delah na naslednjih izletih: Ermanovec - Bevkov vrh (28. junij), Velika Planina - Ojstrica (25. in 25. julij), Lepo špičje (8. in 9. avgust), Obir (23. avgust) in Kalški greben - Grintovec (12. in 13. september). Vsi ti izleti so bilo dobro obiskani, saj poskušamo izbirati atraktivne poti in cilje za širšo populacijo planincev. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zelo pomembno je tudi, da se varne hoje učimo mladi že od otroških let dalje. Zato skrbijo naši mentorji planinskih skupin na obeh šoštanjskih osnovnih šolah ter na podružnici v Topolšici. Skozi vse leto prirejajo izlete in izobraževanja v različnih oblikah. Krona tè dejavnosti pa je poletni tabor mladih planincev, ki ga izvaja mladinski odsek s pomočjo mentorjev na šolah. Tako smo letošnje poletje preživeli sedem nepozabnih dni v neokrnjenem (v pravem pomenu besede) okolju doline Medvodja pri Tržiču. Udeleženci in člani vodstva smo osvajali bližnje vrhove, kot sta Košuta in Storžič, pridobivali nove praktične in teoretične izkušnje o varni hoji, spoznavali znamenitosti doline in Tržiča (najzanimivejši je bil vsekakor bazen) ter preživeli vsaj nekaj dni v čistem in zdravem okolju, ki ga prebivalcem naše doline močno primanjkuje. Aktivni smo bili tudi v študentski planinski skupini, saj smo organizirali izlet na Rogatec, šestdnevni Študentski gorniški tabor na Slovaškem, spust s kajaki po Savinji in zaključni poletni piknik. Elektronska pošta Poleg gorniške aktiv nosti pa smo bili člani planinskega društva aktiv ni tudi na drugih področjih. Tako nam je uspelo s pomočjo KS Šoštanj pridobiti prostore. kjer se lahko srečujemo in sestankujemo, obnovili smo nekaj naših poti (kmalu bomo začeli nameščati standardizirane smerne table), sodelujemo pa tudi pri urejanju poti na prenovljeni Pusti grad. V mladinskih vrstah smo pričeli z ustanavljanjem planinske skupine v vrtcu, dijaške planinske skupine (prvo srečanje zainteresiranih bo v začetku oktobra) in stopili smo v korak s časom ter si pridobili e-mail (elektronska pošta), tako da nam lahko pišete na naslov: MOPD.Sostanj-@iname.com. Posredovali vam bomo vse željene informacije v najkrajšem roku. Razmišljamo tudi o svojih pred-stav itv enih spletnih straneh na Internetu, a je to za sedaj le želja, ki pa jo bomo v bližnji prihodnosti zago-to\o uresničili. Že sedaj pa lahko obiščete spletne strani Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si), kjer so vam dostopni mnogi koristni podatki. \ času, ko se zaključuje poletje in prihaja jesen, imamo v načrtu še mnoge aktivnosti, ki jih bomo poskušali uresničiti kvalitetno in v čimvečje zadovoljstvo udeležencev. Zato vabim vse ljubitelje gora, da se udeležite naših akcij (objavljene v rubriki Kaj kdaj kje v Listu ter v društvenem časopisu Planinski popotnik) in se tako odtrgate od vsakdanje neizbežne naglice, kar vam bo pomagalo vsaj za dan ali dva umiriti življenjski tempo. Bojan Rotovnik J. DAVIDOV MEMORIAL Tradicionalni spust s skatom aleški rafting klub letos že tretjič organizira tekmo za Davidov memorial, posvečeno spominu na zelo aktivnega člana in izjemnega prijatelja Davida Celofigo, ki je tragično preminul v Savinjskih alpah. Obe tekmi doslej sta bili dobro organizirani in lepo obiskani. Uni so prvič nastopile tudi ženske. Letos se bodo udeleženci memoriala zbrali to soboto, 19. septembra, oh 10. mi pri gostišču Struge. (3 km pred Lučami na desni strani ceste - za tiste, ki še ne vedo, kje je to.) Tekma je uvrščena v koledar Slovenske rafting zveze. Tekmovalo se bo v spustu s skatom, ki je oblika solo raftinga. In ker je izviren izdelek šaleškega izumitelja, je tudi posebnost šaleških raftingašev. Skat? Športni rekvizit, uporaben tako rekah, jezerih, na morju, kot tudi na snegu in mokri travi. Svojo dolgoletno idejo o skatu je Dragan Celofiga realiziral v začetku devetdesetih. Ime je dobil po svoji obliki in se j razvijal od poliestrskega, prek modela s potopnim motorjem, do današnjega modela iz hypelona (tako kot rafting čolni). Skat je na vodi mnogo manj moteč in omogoča bolj naravno gibanje kot večji rafting čolni. Čeprav Davida ni več, je njegova ustvarjalna energija po smrti še prisotna. ' In zdi se, da prav ona najbolj vzpodbuja organizatorje in pomaga, da tekma lepo uspe. Če se boste v soboto s skatom spustili po Savinji, prinesite kopalke, brisačo in po možnosti plavutke. Za ostalo opremo bodo poskrbeli organizatorji. Dobrodošli ste tudi, če boste prišli le kot gledalec in spodbujali pogumneže, ki se bodo okopali v ledeno mrzli gorski lepotici. U. M. Tenis že šestič v Topolšici Da se v Topolšici igra odličen tenis in da zanimanje zanj še ni minilo, so dokazali vsi udeleženci 6. internega turnirja Topolšice, ki se je odvijal 9. kimavca na igriščih Samo šport v Topolšici. Po številu udeležencev je ta turnir rekorden, saj je sodelovalo sedem tenisačic in kar 24 tenisačev. V moškem finalu sta kljub slabemu vremenu, saj ju motil dež, Uroš Potočnik in Jurij Globačnik navdušila gledalce z odlično igro. Bolj zbran in z malo več športne sreče pa je naslov najboljšega tenis-Topolščana za leto 98 osvojil Potočnik. Tretje mesto je osvojil Janko Kugovnič. V ženski konkurenci je Lea Sunarič suvereno ugnala vse nasprotnice. Drugo mesto si je priborila Andreja Strniša, tretje pa Suzana Potočnik. Največja zahvala gre vsem sponzorjem, brez katerih turnir ne bi bil tako “mega” dogodek, saj so bili nagrajeni prav vsi udeleženci. V upanju, da se bo tenis v Topolšici še bolj razživel in bo udeležba naslednje leto še številčnejša, pa vse tenisače prav lepo pozdravljamo. R. K. Odprimo ta prostor ! Matjaž Natek P- p. 65,3320 Velenje Prijavnica Postal-a bi član-ica Združene liste Ime in priimek Naslov Poštna številka Datum rojstva Podpis Prijavnico pošljite na naslov: ZLSD, Prešernova 1, KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE SPRAVILO KORUZNE SILAŽE, KRMLJENJE KRAV MOLZNIC V JESENI n obra koruzna silaža je nepogrešljiva tako v prehrani krav molznic kot mladega pitovnega goveda. Da pridelamo kakovostno koruzno silažo, moramo poleg setve ustreznega hibrida koruze ter pravočasne in primerne oskrbe posevka, posevek še pravočasno pospraviti. V tem času lahko na kakovost koruzne silaže vplivamo le še s primernim časom spravila, kvalitetno rezjo, hitrim transportom v silosni prostor, dobrim in hitrim tlačenjem in pokrivanjem silažne koruze. In kako določimo najprimernejši čas za siliranje? Najprimernejši čas spravila koruzne silaže je v voščeni zrelosti, to je takrat, ko je koruzno zrno sicer še trdo, vendar ga z nohtom še lahko razkoljemo, vsebino voska pa lahko gnetemo kot vosek (od tod tudi ime za voščeno zrelost). Za določitev najprimernejšega časa siliranja lahko uporabimo tudi metodo mlečne črte. Mlečna črta pomeni razmejitev med mehkim - mlečnim delom in trdim - voščenim delom zrna. Iz mehkega dela zrna ne sme več teči mlečna vsebina. Položaj mlečne črte določimo tako, da na več mestih na njivi normalno razvite storže na rastlini oličkamo in jih prelomimo. Nato na delu storža, ki nam ostane v roki, določimo položaj mlečne črte (na delu storža, ki ostane na rastlini, je kalček). Mlečna črta se pojavi v voščeni zrelosti na robu zrna in se pomika po zrnu v notranjost - proti oklasku. Najprimernejši čas za siliranje je takrat, ko je mlečna črta na sredini zrna ah še bolje na drugi tretjini zrna. To je faza polne voščene zrelosti koruze z okrog 32 % suhe snovi, kar je optimum za kakovostno silažo. V nasprotnem primeru lahko s preranim spravilom izgubimo tudi do 30 % skupnih hranilnih snovi z odtekanjem mlečne vsebine iz zrnja. Za pripravo kakovostne silaže je poleg pravočasnega spravila pomembna kratka rez (0,4 do 1 cm), pri kateri je zrnje večinoma presekano, paziti moramo na primerno higieno, omogočiti moramo čim hitrejši transport silažne mase in silosni prostor napolniti v kratkem času, silažo dobro potlačiti, da se iztisne čim več zraka, silos pa čim prej in temeljito pokriti. Pri spremljanju dozorevanja koruze na našem območju opažamo, da ni potrebno hiteti s spravilom silažne koruze, saj le-ta še ni dovolj zrela za pripravo kakovostne silaže. V odvisnosti od vremenskih razmer bo najprimernejši čas za spravilo silažne koruze nastopil med 15. in 20. septembrom, koruzo, posajeno na lažjih tleh v okolici šmartna ob Paki, ki jo je prizadela suša, pa boste lahko posilirali nekaj prej - predvidoma med 10. in 15. septembrom. Želim vam, da bi poleg visokih pridelkov pridelali tudi kakovostno koruzno silažo! V primeru, da se sami ne morete odločiti za pričetek siliranja, se lahko po pomoč obrnete na Enoto za kmetijsko svetovanje Velenje in skupaj si bomo ogledah posevek ter vam pomagah pri odločitvi. Jesen je tudi čas, ko pričenjamo s spreminjanjem krmnega obroka pri kravah molznicah. Septembra se spremenijo vremenske razmere. Travniki in pašniki so praviloma lepo zeleni, vendar je na njih zelo malo mase. Tudi kakovost jesenske trave je slabša kot spomladi ali poleti, če ne začnemo dovolj zgodaj vključevati v obrok silaže ali še večjih količin sena kot poleti, imamo probleme s proizvodnjo krav, vsebnostjo maščobe in beljakovin in lahko tudi s plodnostjo krav v zimskem obdobju. Pogosto se zgodi, da na kmetiji že zgodaj zmanjka koruzne silaže in krmni obrok za krave vsebuje le zeleno krmo, travno silažo in seno. Tak obrok je bogat z beljakovinami in skromen po vsebnosti energije. Zato je nujno, da energijo dodamo v obhki koruzne silaže ali močnih krmil kot so koruza v zrnju, ječmen ah pesni rezanci. Jeseni v krmni obrok krav molznic vključujemo tudi strniščne dosevke, ki so praviloma bogati z beljakovinami. Tudi v tem primeru obrok dopolnimo z energetsko bogato voluminozno in močno krmo. TraVe in žita kot strniščne dosevke lahko krmimo praktično neomejeno, pri križnicah pa moramo biti bolj previdni. Križnice dajejo mleku specifičen vonj. Večina jih vsebuje tudi snovi, ki motijo delovanje ščitnice. Vsebnost škodljivih snovi je pri različnih vrstah križnic razhčna. Najprimernejša za krmo sta krmni ohrovt in krmna ogrščica. Križnice naj predstavljajo največ polovico obroka. Važno je tudi, da je košnja čista. Višina rezi naj ne bo prenizka (5 do 10 cm). Večja onesnaženost krme vodi do pojava prebavnih motenj. Ravno tako paša na njivah s strniščnimi dosevki v mokrem vremenu ni primerna. Za vsako spremembo v obroku je potreben postopen prehod. Tako kot spomladi, naj navajanje na novo krmo traja vsaj 1 do 2 tedna in težav s proizvodnjo ter zdravstvenim stanjem krav bo manj. Pripravili: Iris Škerbot in Lidija Diklič Gozdarjeva zgodba, 1. del * o ljudje slišijo besedo gozdarji, takoj pomislijo na ljudi, ki delajo v gozdu; sekajo, spravljajo, vlačijo les. Toda beseda gozdarji je zelo široka. Tu so znanstveniki, ki proučujejo razvojne zakonitosti gozda, racionalnejšo in gozdu prijaznejšo tehnologijo, potrebno pri pridobivanju lesa, inženirji, ki načrtujejo gospodarje-nje z gozdom, gozdarski tehniki, ki načrtujejo delo v gozdu in nadzirajo sekače, ki sekajo les in traktoriste ter strojnike (na vgibnikih), ki zbirajo in vlačijo les. Torej gre za različne ljudi, ki opravljajo različna dela, ki so za sonaravno in racionalno gospodarjenje z gozdom potrebna. Marsikdo misli, da zna delati z gozdom, toda gozdarji so ljudje, ki z gozdom živijo, proučujejo njegove zakonitosti, razvojne težnje in skušajo z njim gospodariti čimbolj sonaravno in prijazno. Naj vam v prihodnje beseda gozdar pričara človeka, ki opravlja poseben poklic, tako lep in pester, človeka, ki poskuša razumeti naravne zakonitosti in gospodariti z gozdom v skladu s temi zakonitostmi. Včasih mu seveda tudi spodleti, komu med nami pa ne? Predstavil vam bom zgodbo človeka, ki je vse svoje življenje delal v gozdu, bil z njim v slabih in dobrih trenutkih, se ga naučil spoštovati in z njim živeti. “Včasih ni bilo avtomobiliov, traktorjev, motornih žag! Treba je bilo iti peš zgodaj zjutraj, žagati z amerikanko, delati vse na roke,” je začel najin pogovor Ivan. Sledi trdega dela so vidne na njegovem obrazu, rokah. Kar zasmili se mi. Prvič je začel delati v gozdu pri trinajstih letih, med letnimi počitnicami. Oče ga je pripravljal na delo v gozdu, kajti pri Ovčjakovem Janezu na Lomu je bila sedemčlanska družina, ki jo je bilo treba v tistih težkih časih prehraniti. Z očetom sta odšla pod Uršljo goro. To je bilo leta 1947. Ni bilo gozdnih cest, vlak, samo gozd. V dolino sta po leseni riži (drči) spravljala smrekove skorje, ki so jih rabili predvsem kot surovino za tanin, ki se je rabil pri strojenju kož. Delala sta od zore do mraka. Spala sta pod smrekami. Kako? Naredila sta si streho iz skorje in pod njo spala. To je trajalo od junija do septembra. Tudi, ko se je začela šola, ga je oče vzel za en teden s sabo. Za v šolo mu je napisal opravičilo, da je “bolan”. Med zimskimi počitnicami je zopet delal pod Uršljo goro. Bil je na straži, ko so po leseni riži v dolino spravljali les. Les so delavci čez leto posekali in spravili do začetka riže. Trije sekači so ga sekali leto dni. Na dan so posekali 12-13 m3. Uporabljali so sekire in žage amerikanke. Ker se je spravljalo pozimi, je bila riža zamrznjena in les je drvel v dolino z veliko hitrostjo. Zato so v rižo zabili železne “klanfe”, ki so gledale 3-4 cm iz nje in delovale kot zavore. To je hlod sicer malo zaustavilo, zraven ga pa je po celi dolžini precepilo. Zaradi tega je bila približno polovica lesa na koncu riže - v dolini - razcepljena. Ta les so delavci uporabili za kurjavo na delovišču ali doma ali pa je les zgnil v gozdu. Riža je bila dolga cca 700 m. Na vrhu sta bila dva delavca, ki sta spuščala les v dolino. Pod njima je bil Ivanov oče, ki je pazil, da les ni zdrsel čez rižo. če se je to zgodilo je zavpil: “Ubauh”, kar je pomenilo prenehanje spuščanja, če pa je vse potekalo brez problemov je vpil: “Kergo!”. To je pomenilo, da se tovor lesa lahko spusti po riži. Podobno nalogo je imel tudi Ivan, ki je bil pod očetom, približno na sredini riže. Na spodnji postaji pa sta bila dva stražarja, ki sta umikala les in občasno zavpila: “Mena, mena, mena”, kar je pomenilo, da je vse v redu. če pa se je spodaj zamašilo, sta začela vpiti: “Ubauh!” Spala sta v skorjevki. To je bila iz skorje narejena koča, ki so jo naredili tako, da našli ugoden prostor (jamo) in v zemljo zabili kole. Le-te so obložili s smrekovo skorjo. Tudi streho so naredili iz skorje. V skorjevki so si postlali s smrekovo steljo. Živeli so od polente, črnega kruha in črne kave. Nekateri so si od doma prinesli prežganko, ki so jo jedli nekaj dni. Delovni dan se je začel ob 5h zjutraj, ko so začeli s sečnjo. Ob 8h-9h so zaužili pičel obrok, sestavljen iz polente, črnega kruha in črne kave. Nato so delali do 12h in zopet jedli prejšnji obrok. Potem so nepretrgoma delali do mraka. Zvečer so si privoščili skromno večerjo in utrujeni legli k počitku. To se je ponavljalo iz dneva v dan. (se nadaljuje) Damjan Rožič, dipl.ing.gozd. po pripovedovanju Ivana Ovčjaka iz Topolšice IDRAWYW n V c Vo. f IČ e k ISTKIPIKIZA To je bolezen, ki je v zadnjih letih v naši družbi deležna velike pozornosti, verjetno tudi zato, ker je sedaj obolenje možno dokazati, in sicer s preiskavo, ki se imenuje DENZITOMETRIJA, ki je neboleča in traja 20 minut. Osteoporoza je obolenje kosti, ki postanejo krhkejše zaradi manjše kostne mase. Normalno izgubljajo kosti kostno maso že po dvajsetem letu, nekatera obolenja in nezdrav način življena oz. prehranjevanja pa proces osteoporoze še pospešujejo. Osteoporoza je v začetku neboleča, zato mnogi ljudje sploh ne vedo, da jo imajo, dokler ne pride do zlomov brez kakršnekoli poškodbe. Tako včasih zadostuje močan kašelj, pa se že zlomi osteoporotično rebro, prav tako pride do zloma kolka že pri rahlem padcu. Obolenje je pogostejše pri ženskah kot pri moških. Dokazali so, da ima nad petdesetim letom vsaka četrta ženska osteoporozo. Vzrok je v tem, da imajo ženske manjšo kostno maso, zato se pri njih prej razvije oseoporoza kot pri moških. Pri ženskah vplivajo na razvoj osteoporoze tudi hormoni, ki regulirajo menstrualni ciklus. Najvažnejši je hormon ESTROGEN, ki nekako varuje kosti, ga pa je vse manj v menopavzi, zato je izguba tega hormona glavni dejavnik tveganja za osteoporozo pri ženskah. Pri moških seveda tega dogajanja ni, pa tudi sicer nimajo moški spolni hormoni na razvoj osteoporoze bistvenega vpliva. Za razvoj osteoporoze so pomembni še drugi številni faktorji. Dokazano je, da osteoporozo pospešuje pomanjkanje gibanja, kajenje, alkohol, premalo kalcija, nezadostno sončenje, nekatera zdravila pa tudi dedni faktorji. Bela rasa je bolj izpostavljena osteoporozi, kakor tudi bolj vitki ljudje, ki imajo že normalno manjše kosti oz. majhno kostno maso. Povsem izogniti se osteoporozi torej ne moremo, veliko pa lahko z zdravim načinomv življenja pripomoremo, da se osteoporoza ne bo razvila v hudo obliko. Če pa osteoporozo že imamo, jo danes že lahko zdravimo z sodobnimi zdravili, ustrezno prehrano, ki naj vsebuje veliko kalcija ter vitaminov, zlasti A in D. Opustiti moramo alkohol, kajenje in sicer zaživeti življenje brez rizičnih faktorjev. Valter P1RTOVŠFA, dr. med. ™T™i7. srnin STRAIV H N/ N/ SCILA Vsem prebivalcem občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku. JZ LEKARNA VELENJE Vodnikova I, Velenje LEKARNA VELENJE LEKARNA ŠOŠTANJ LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI Sjsra5 VRČKOVNIK Rudi Vrčkovnik Florjan 289 Šoštanj Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo. PODJETJE ZA ČIŠČENJE, UPRAVIJANJE IN VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV ŠOŠTANJ, Tekavčeva 11 Vsem občankam ir občanom čestitamo ob občinskem prazniku. t #w VOSCI OBČANKAM IN OBČANOM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN SE ZAHVALJUJE ZA OBISK, PRIPOROČAMO SE TUDI V PRIHODNJE! T INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA Proizvajamo kromovo usnje iz svinjskih kož, kot oblačilni in obutveni velur, tapetniške nape ter podloge in cepljence raznih vrst. Izdelujemo tudi usnjeno konfekcijo in zaščitna sredstva. podjetje za vzdrževanje in varstvo cest celje, p.o. Čestitamo občanom občine Šoštanj za veliki jubilej -650 let trških pravic. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA svojim članom, simpatizerjem in vsem občanom ob prazniku občine Šoštanj. ■ i Vsem občanom občine Šoštanj | čestitamo ob | občinskem prazniku j in želimo prijetno počulje j v naši sredini. | Dijaki, študentje, pedagoški in ostali delavci _ ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE projektivni biro velenje Prešernova 8 - telefon 853 367 Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice). Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje. ,/rj^a Arin A' ■■■■ ČESTITAMO VAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN VAS PRIJAZNO VABIMO V NAŠO POSLOVALNICO. Ul. Lole Ribarja 2, 063 883 020 Da bo denar v službi človeka PROIZVODNJA IN TRGOVINA,, KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Mesnica Šoštanj 882 527 Mesnica in delikatesa Velenje 851 454 Mesnica in delikatesa Šalek 863 883 Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki 885 124 Prodaja jabolk Turn 856 574 Kmetijska trgovina Velenje 863 780 I /semobčanom in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Šoštanj ČETRTEK, 17. SEPTEMBER 1998 V N/ VOŠČILA Občanom občine Šoštanj čestitamo ob občinskem prazniku. V Občina Šmartno ob Paki Čestitamo ob občinskem prazniku! NIZKE GRADNJE Andrejc Mirko s.p. Bergantova 29, Trzin 1234 Mengeš Podjetje za urejanje prostora d.d. 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/898-170, Fax.- 063/853-645 Komunalno podjetje Velenje p.o. OĆ (rf^) ZDRUŽE NA LISTA Vv socialnih demokratov j o O OB ČASTITLJIVEM JUBILEJU D£ TRŠKIH PRAVIC ŠOŠTANJU, < >9 PRAZNIKU OBČINE ŠOŠTANJ KRAJEVNEM PRAZNIKU ŠOŠTANJA, o 8. OKTOBRU, s ISKRENE ČESTITKE IN OĆ PRIJETNO PRAZNOVANJE O. VAM ŽELI O o ZLSD ČETRTEK, 17. SEPTEMBER 1998 LIST FANTASTIČNI USPEH ŠOŠTANJSKEGA KEGLJANJA ženska ekipa KK Šoštanj s 698 keglji. V razvrstitvi med posamezniki so se pri moških uvrstili: 2. mesto Leopold Fidej (247 kegljev), pri ženskah pa Olga Mihaljev (239) in 3. mesto Marjana Hojan (233). Tu so bili boji, ki jih vidite samo na svetovnih prvenstvih, ko se do zadnjega lučaja ne ve, kdo bo zmagovalec. Na koncu smo vendarle slavili Šoštanjčani. Tako smo uspešno zastopali na prvem mestu občino Šoštanj, nato državo Slovenijo, nato kegljaški klub. Ekipe je vodil^ vodja kegljaške sekcije TEŠ-a in predsednik KK Šoštanj Ivan Žnidar st., zraven pa sta bila tudi prevajalec Franjo Mašek in sekretar Športne zveze Šoštanj Nino Ošlovnik. Za konec pa bi se rad zahvalil vsem kegljačicam ter kegljačem za njihovo požrtvovalno igro in jim še enkrat čestital za tako lep uspeh. Ivan Žnidar st. predsednik KK Šoštanj a v Šoštanju obstaja kegljaški klub že 35 let vedo mnogi, da nastopa v II. državni ligi že nekaj časa, pa ve le malo kdo. Čeprav ima naš klub v Sloveniji kar nekaj uspehov, je največji uspeh doživel v tujini. Klub je že znan izven naših meja, saj je že nekajkrat sodeloval na turnirjihv Nemčiji, Avstriji, Hrvaški ter tudi na Madžarskem, kjer je dosegel svoj največji mednarodni uspeh. Naš klub je bil povabljen na močan mednarodni turnir, ki se je odvijal od 20. - 22. avgusta v Torokszentiniloš ali Turškem Svetem Miklavžu (slovenski prevod) v počastitev 1000 letnice madžarske narodnosti. Na turnirju je sodelovalo kar nekaj držav, te so Avstrija, Nemčija, Romunija, Slovaška, Češka, Hrvaška in Slovenija. Barve naše zastave smo zastopali mi -Kegljaški klub Šoštanj ter kegljači TEŠ-a. Šoštanj je imel v finalu kar dve ekipi. Kegljalo se je po madžarskem pravilu - 60 lučajev mešano. Ekipo KK Šoštanj je sestavljalo 5 moških ter 3 ženske: Marjana Hojan, Erika Lesnik, Olga Mihaljev, Pavel Petrovič, Vlado Kri-žovnik, Jože Sotler, Leopold Fidej in Miloje Aleksič. Ekipa KK Šoštanj je dosegla fantastično ter nepričakovano 1. mesto s 1186 keglji. Tudi člani ekipe TEŠ-a so dosegli lepo 4. mesto s 1077 keglji, čeprav so morali zaradi slabe organizacije takoj po prihodu na cilj, po prevoženih 600 km, na kegljaške steze. Zmagala pa je tudi TEDEN SPORTA OIII IiVE ŠOŠTANJ 1998 Ponedeljek, 21. september - oh 16. uri - mali nogomet rokometno igrišče Šoštanj - oh 16. uri - namizni tenis telovadnica TVD Partizan Šoštanj Torek, 22. september - oh 16. uri - kegljanje kegljišče TEŠ - oh 18. uri - Cooperjev test nogometno igrišče Usnjar Sreda, 23. september - oh 17. uri - rokomet rokometno igrišče Šoštanj - ob 17. uri - badminton telovadnica TVD Partizan Šoštanj četrtek, 24. september - oh 16. uri - košarka športna dvorana Šoštanj - oh 17. uri - kolesarjenje zbor pred telovadnico TVD Partizan Petek, 25. september - ob 16. uri - odbojka igrišče Oš KDK Šoštanj - oh 17. uri - lokostrelstvo rokometno igrišče Šoštanj Sobota, 26. september - oh 8. uri - trim pohod zbor pred telovadnico TVD Partizan -ob 10. uri - šah menza TEŠ Nedelja, 27. september - 8. uri - tenis - prvenstvo Občine Šoštanj igrišča v Topolšici S SPORTOM SE TEDI »MALI« LAHKO PREDSTAVIJO POVSOD Prejšnji teden v soboto in nedeljo je v Zanki na Madžarskem potekal mednarodni odbojkarski turnir. Udeležili so se ga tudi člani OK Soštanja-Topolšice in mladinska ekipa ŽOK-Kajuh Šoštanj. Kot gostujoča ekipa so se naši fantje dobro znašli in zasedb 2. mesto, takoj za ekipo iz Slovaške. Marko Verbič pa si je prislužil še nagrado za najboljšega igralca moške ekipe. Zenska ekipa se na žalost ne more pohvaliti s tako dobrim rezultatom, v težki konkurenci so mlade igralke zasedle 4. mesto. Naši gostitelji nam bodo obisk seveda vrnili. Odločili so se, da nas obiščejo spomladi prihodnje leto, ko bodo prišli v Portorož. Upam, da bomo s podobnimi turnirji še najprej ohranjali prijateljske stike, saj smo na ta način predstavili našo deželo, hkrati pa je bila to tudi dobra priprava na bližajočo se sezono. Na to se ekipi dobro pripravljata, vi pa držite pesti, da vas bosta kmalu razveseljevali z dobrimi rezultati. H. V. 25. srečanje mladih kiparjev Medobčinska zveza prijateljev mladine organizira 18. in 19. septembra v Zavodnjah že 25. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Ta tradicionalna prireditev, ki že četrt stoletja druži mlade ustvarjalce in mentorje, ki oblikujejo v lesu, bo tudi letos potekala dva dni. Zaključila se bo v soboto, 19. septembra, ob 14. uri, ko bodo ustvarjalci postavili na ogled svoje skulpture in reliefne plastike. Ob okroglem jubileju Male Napotnikove kiparske kolonije bo izšel tudi katalog izbranih del, retrospektivna razstava pa bo v oktobru na ogled tudi v Mestni galeriji Šoštanj. V. M. gorenjeonotoin STUDIO ZA KOPALNICE IN KUHINJE Primorska 6t>, 3325 Šoštanj Telefon: 063 40 22 400 Delovni čas: od 8.00 do 12.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Prodajalna keramičnih ploščic Gorenje lb, 3327 Šmartno ob Paki Telefon: 063 40 23 270 Delovni čas: Od 7.30 do 15.00 ure sreda od 7.30 do 18.00 ure sobota od 7.30 dO 12.00 ure Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj VOŠČILA Spoštovani! V Premogovniku Velenje si prizadevamo uresničevati štiri strateške cilje podjetja: * zagotavljati ekonomično poslovanje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, ★ omogočiti največjo stopnjo varnosti in humanosti pri delu, ★ sproti in učinkovito odpravljati ekološke posledice energetske dejavnosti, v občinah Velenje in Šoštanj ter ★ zagotavljati nova delovna mesta. Prizadevamo si soustvarjati kakovostno življenje v Šaleški dolini! Čestitamo občankam in občanom Šoštanja ob občinskem prazniku! ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 650 LETNICI PODELITVE TRŠKIH PRAVIC! Spoštovani občani! HE PREZRITE DOSLEJ HAJIIRODHEJŠEPOMUDBE POTROŠHIŠKIH IH STAHOVAHJSKIH POSOJIL In kakšne so ugodnosti? - nižje obrestne mere ■ pri potrošniških posojilih že od T+3,5% naprej in ■ pri stanovanjskih posojilih že od T+4,0% naprej ■ doba odplačila je pri potrošniških posojilih do 5 let in pri stanovanjskih posojilih do 15 let - posojila so na voljo takoj. __ PRIDITE IH SE PREPRIČUJTE! IQ j banka velenje '----' Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303 fax 063 859 106 11 ČETRTEK, 17. SEPTEMBER 1998 J (ßtai. Spremembe, spremembe, da te kap! Pa začnimo z vremenom, tako kot ponavadi. Pred enim mesecem je bilo še tako vroče in suho, da so vremenoslovci vsak dan govorili o kakšnih novih rekordih. Saj veste, kako se je prilegla kakšna senčica in požirek hladne pijače. Ja, kaj pa sedaj? Hladno in mokro, baje pa že nekateri s skrbjo pogledujejo proti Urški in Smrekovcu, če že nimata bele kape. No, k sreči ne gre tako hitro! Drugo veliko spremembo pa so doživeli naši šolarji. Kar naenkrat je bilo konec počitnic in spet so morali oprtati težke torbe in hajd’ v šolo. Med njimi je velika množica tistih, ki so morali na šolsko pot prvič. Hvalevredno je, da se policisti vsako leto posebej potrudijo za šolarje, tudi pri nas jih lahko pohvalimo za njihov trud. Seveda pa je velika množica tistih udeležencev v prometu, ki jim ne pomaga ne ležeči ne ta pravi policaj. Hvala bogu, da jih je “ležečih” vsako leto manj. Zdi se, da je odgovornim počasi kanilo, da niso bili ravno umestno postavljeni. Naš davkoplačevalski denar pa so le sfrčkali, ko bi ga lahko mnogo koristneje porabili. Ja, prav imate, da se bi dalo o koristni porabi denarja popisati gore papirja in govoriti in govoriti. Zdaj, ko postaja atmosfera čedalje bolj vroča zaradi bližajočih se občinskih volitev, se kar naenkrat veliko dela za splošno korist občine. No, saj ste že verjetno opazili, kako je naenkrat veliko govorjenja o škodi, ki jo je utrpela naša občina zaradi izkopavanja premoga in o vloženem predlogu zakona o t.i. ekološki renti, ki bi jo dobivala naša občina za vsako tono izkopanega premoga. Tega bo seveda, če ga bo kdaj dobila, delila občina. No, zdaj se menda krešejo mnenja ob tem, kdo je pripravil predlog, ki so ga v državni zbor vložili poslanci SDS. Nespretno je gotovo to, da je govora samo o občini Šoštanj ne pa, da bi se zadeva sprova-jala za celotno območje vplivno območje rudnika, nad katerim še vedno drži roko rudnik. Ste se kdaj vprašali, kakšno škodo so utrpeli tisti, ki več desetletij niso smeli graditi oz. izvajati korenitih adaptacij objektov... Nihče tudi ne pove, kako približno bi občina razporedila morebitna pridobljena sredstva. Velenjčani so malo užaljeni, ker jih ni nihče povabil zraven in so proti takšnemu predlogu. Ha, ha, ha! Če pa mali človek s kmečko logiko malo pomisli, kaj se dogaja, se pa lahko zamisli. Sedež rudnika je vseskozi velenjski in v njihovi občini zakrivajo posledice izkopavanja premoga z rekreacijskimi centri, ureditvijo jezer in nasipanjem elektrarniških odpadkov v umetno planoto, na kateri bo baje nastalo še marsikaj. Denar seveda prihaja od rudniške mamice, ki pa koplje pod našo občino in ustvarja dohodek (letne bilance sicer izkazujejo izgubo) pod našimi polji in hišami, povrhu vsega pa si rudnik še lasti pravico, da odloča o vsakem gradbenem dogodku znotraj magičnih črt, ki so jih sami zarisali (eksploatacijsko oz. vplivno območje rudnika). Saj kane kakšen tolar tudi v Šoštanj, je pa vse skupaj smešno, če npr. obnovijo staro hišo, ki so jo odkupili in bi jo morali že zdavnaj porušiti, da lahko v njej naselijo ljudi, do katerih imajo takšne ali drugačne obveznosti, ki pa seveda niso niti približno Šoštanjčani, kar se jasno vidi že iz priimkov. Nekaj so nam kazali pred dvema letoma - kot kost za glodanje -ureditev obale družmirskega jezera. Ko je bilo rečeno, da je treba zadevo celovito reševati, je vse utihnilo. Zdaj ko velenjskim konjenikom postaja prostor za jahanje ob Škalskem jezeru premajhen, so začeli jahati tudi okrog družmirskega jezera in po Goricah, seveda si nekateri mislijo, da so na divjem zahodu, saj je odtise konjskih kopit možno videti vsepovsod. Ja, moda se spreminja. Včasih je bil gospod tisti, ki je hodil na jago, pa potem igral šah, kasneje je bilo moderno smučanje - seveda v tujini, pa tenis in zdaj, če hočeš imeti imidž, ni več dovolj mobitel in BMW ali mercedes, ampak konj. Briga koga, če nimaš kje jahati, važno je, da imaš konja, seveda ni dovolj čisto navaden, ampak mora imeti že kakšnega boljšega očeta ali pa mater... in kaj je boljšega kot jahanje po zelenih travnikih in trošenje konskih fig vsepovsod. Kmetje so lahko seveda samo veseli, saj se je pasjim iztrebkom pridružil še konjski gnoj. Predvolilno se še hitro asfaltirajo ceste po par sto metrov, da se pridobi še kakšen glas. Zna pa se zgoditi, da se bo cesta v dolžini par kilometrov asfaltirala neprekinjeno, ko bo namreč asfaltirana do konca, bo kvalitetno opravljeno asfaltiranje prve etape že potrebno nove preplastitve. Bliža se praznovanje občinskega praznika, vse skupaj pa je seveda zavito še v praznovanje 650 letnice podelitve trških pravic Šoštanju. Spet bo za ene veselo, za druge pa delovno. Predvolilna finta je tudi objavljanje raznih pisem bralcev brez evidentnih podpisov, pa ni važno koga napadajo. Res pa je to tudi stvar uredniške politike. Ni pa to poštena igra, če nekdo o nekom nekaj napiše, pa se ne upa pod svoj izdelek podpisati. Pa brez zamere! Tudi tokrat Vam je čvekal: PeTur Izgubil mobitel, našel ''poštenost”! Med delom na terenu, visoko pod Smrekovcem nad Cno, sem izgubil mobilni telefon. Ko sem ga pogrešil, sem bil že daleč v Logarski dolini in... lilo je precej na gosto. Šele naslednji dan sem se odpravil nazaj vrh planine ter preiskal velik kos travnikov, vendar brez uspeha. Povsem na koncu in razočaran sem se domislil še ene možnosti, namreč, da je telefon kdo našel. Povprašal sem v planinskem domu na Smrekovcu, če je kdo slučajno... In je. Oskrbnik Viktor iz Črne na Koroškem je pokazal najdeni GSM na polički v gostišču. Našel ga je Branko Majsen iz Florjana pri Šoštanju, ko je bil na sprehodu z družino na Smrekovcu. Pomislil je, da ga bo lastnik najbrž iskal in najlaže našel na varnem v planinskem domu. In prav tako je tudi bilo. Res je predmet kar vreden in izguba bi pomenila precej zapletov ter dodatnih stroškov, a je dejanje poštenega najditelja vseeno vredno več in zelo iskrene zahvale ter pohvale. Obema, oskrbniku planinskega doma in gospodu Majsnu, sem zelo hvaležen in se jima javno zahvaljujem. Jože Miklavc Cesta 1VI25, Velenje OB POGINU RIB V FLORJANČIČI Potem ko je v sredini meseca avgusta prišlo do pogina rib v spodnjem delu potoka Florjanščica in po objavi različnih člankov v časopisih, se sprašujem kdaj bo prišla na vrsto v občini Šoštanj tudi problematika, pred katero si ekološko usmerjeni strokovnjaki, ld imajo svoje hiše priključene na sistem odvajanja odplak na centralno čistilno napravo, zatiskajo oči. Namreč, da del naselja Pohrastnik ni priključen na ta sistem in odvaja odplake v omenjeni potok ravno na tem delu, kjer je prišlo do pomora rili. Nihče tudi ni omenil, da je do pomora ril) prišlo v največji poletni vročini in v času najnižjega vodostaja potoka in s tem premajhnega pretoka vode. V takih pogojih se spomnimo, da prihaja v vodi do pomanjkanja kisika in s tem do pogina rib. O tej možnosti pogina ni nihče napisal nič. Omenja se tudi priimek hiše, od katere nizvodno je bil opazen pomor, kar je seveda precej neokusno, sploh če se govori in piše samo o domnevi o izlivu neznane snovi v potok. Gotovo pa drži to, da potok ni odpad, v katerem lahko najdemo vse razen Florjančanov in Skomjanov. Ob navedenem pomoru in ob različnih zabeležkah tega dogodka bi rad zapisal predvsem naslednje: Potem ko se je tako hitro izvajala priključitev Topolšice na centralno čistilno napravo, bi bil čas, da se to reši tudi v spodnjem delu Florjana in dela Skomega, saj je sistem kanalizacije oddaljen resnično samo nekaj deset metrov. Število objektov z odtoki ali ponori kanalizacije v sistem potoka Florjanščice se je v zadnjih desteletjih povečalo za nekajkrat, svoje postori še naš življenjski standard in obremenitev potoka je gotovo na takšni meji, da je v normalnih razmerah vprašljivo življenje v potoku. Zavedati pa se je potrebno, da so ribiči oz. ribiška družina v primeru pomora v potoku oškodovanec. Iz vode so bili vzeti vzorci z neznano snovjo. Naj ustrezna strokovna institucija objavi, kdo je pristojen za jemanje vzorcev, kdo jih je vzel, kaj je bilo v vodi in od kje je snov prišla v vodo. da bo konec domnev in govoric. Peter Turinek Shenstein Pusti grad r den od simbolov mesta Šoštanj je prav gotovo razvalina gradu, ki se dviga nad njim. Zgodovina Pustega gradu je zelo pestra, saj je v razvalinah že več kot 500 let. Ne vemo točno, kdaj je bil grad - eden ed treh šoštanjskih gradov - zgrajen. Prvič je omenjen v pisnih virih leta 1199, ko se omenja njegov lastnik Herman šoštanj-ski kot priča pri podpisu nekih listin na Solnograškem. (Franc Hribernik, Mesto Šoštanj - zgodovinski oris). Bolj točno vemo, kakšen je bil njegov konec. Ko je cesar Celjske grofe poknežil, je prišlo med njimi in Habsburžani do bojev. Celjski vojskovodja Jan Vitovec je požgal precej gradov, med njimi tudi šoštanjskega, da se ga ne bi polastil nasprotnik in izkoristil njegovih strateških prednosti. To se je zgodilo leta 1439. Od takrat naprej je grad samo propadal. V novejšem času je bilo sicer nekaj poskusov, da bi njegovo okojico uredili in ga napravili tursitično zanimivega (zlasti leta 1966 Turistično društvo Šoštanj). Pod gradom je bilo okrog spomenika talcev in ob potki še više nekaj klojti zato smo temu delu včasih pravili park. Žal so vsi ti poskusi sčasoma propadli. Zdaj na gradu, ki je bil že nevaren, potekajo dela. Ker me je zanimalo, kako to izgleda, sem se v nedeljo napotila na grad, a sem razočarano obstala ob ograji in zaklenjeni ključavnici. Čeprav mi je povsem jasno, da RDEČA LEČ mora biti gradbišče, še zlasti pa tako nevarno, zavarovano, so mi čustva pravila drugače. Ko sem bila še otrok, je bil Pusti grad imeniten kraj za razne igre. Bil je kraj, kjer so se srečevale razne bande, kot smo rekli tedaj, in merile moči. Včasih je zmagala mestna, včasih pa blokovska. Obe sta imeli v okolici tudi svoja bunkerja, ki sta jih druga drugi velikokrat podrli. Na Pusti grad so radi zahajali na zmenke tudi mladi šoštan-jski zaljubljenci. 0i, Kot vsak pošten grad, je imel tudi šoštanjski svojo legendo o treh zakopanih sodih, polnih dragocenosti. Marsikdo je nasedel in prekopaval po ruševinah. Legenda je tudi pripovedovala, da je iz gradu vodil skriven rov v klet ene izmed hiš na Cesti talcev. Ne vem, koliko je tukaj resnice, res pa je, da je bil skozi hrib skopan rov, katerega eden vhod je bil v bližini lesene brvi, po kateri vodi pot v graščino, drugi pa je bil blizu Srebretove hiše. Vendar v vsej dolžini že v tistih letih ni bil prehoden, ker se je posedal. Iz sedanjih izkopavanj je razvidno, da so na Pustem gradu vendarle našli dragocenosti, čeprav drugačne, kot govori legenda. Upam, da bo Pusti grad še dolgo pozdravljal potnike, ki prihajajo v Šoštanj. L. M. P olgo se nismo videli in ob kozarcu piva se je jezik hitro razvezal. Sosed, poznan kot dober znanec policije, nam je začel pripovedovati svojo najnovejšo štorijo: Bila je pozna ali zgodnja ura, kakor hočeš, in prazna cesta s hinavskimi luknjami je bila moja. Čudil sem se že, da so tudi običajna »počivališča« mojih prijateljev prazna, ko v daljavi zagledam migajočo rdečo luč. Brž normaliziram hitrost na dovoljeno mejo in se prepustim zibanju avta, ki kot nalašč ubere pot skozi vsako, tudi najmanjšo luknjo. Skoraj se že pripeljem do luči, a ta še ne neha svetiti. »Saj te vidim, krščen martinček! Ima pa ta stric res veselje mahati s tem loparjem!« si mislim in avto ustavim ob strani, skoraj že v robu. »Najbolje bo, da kar takoj pokažem papirje,« si mislim in iztegnem roko s prometnim in vozniškim dovoljenjem skozi okno. A nikjer roke, ki bi mi izvolila vzeti dokumente. Odprem vrata avtomobila in izstopim. Nikjer nikogar... »Da ga nisem povozil!« me oblije pot in pogledam pod avto. Nobenega stokanja ne slišim. Pokleknem, nekaj časa brez diha poslušam, nato pa začnem z roko tipati pod avtom. Ničesar, nobenega trupla, le pesek me zbada po dlaneh kot peklenšček. »... Kaj pa če sem videl luči vesoljsko ladjo, ki je pravkar vzletela?« Ob misli na to sem se brž pobral s tal in se naslonil na avto. V glavi mi je začelo razbijati in počasi sem se s strahom previdno začel razgledovati okrog. Potem pa sem se sesedel na tla. Nekaj metrov stran so mirno gorele sveče. Rdeče, seveda. Nekaj časa sem kot zadet gledal v mirne plamene, ki so kot mah hudički plešah v vetru, potem pa poiskal v avtu še zadnjo pločevinko piva, da bi umiril svoje živce, ki so mi s pomočjo hlapov alkohola že skoraj ušh. Da bi videl vesoljce - kaj pohcaji! Pomirjen in z novo korajžo sem se odpeljal proti domu, da še pred petelinjim petjem ležem v posteljo. Jerca SAVINJSKI GAJ - NE LE SIJAJ! b 20 letnici Savinjskega gaja se je posadilo veliko rožic v pravem in prenesenem pomenu besede. Res je lepo pogledati vse tiste cvetlične aranžmaje in gredice ter narodopisne objekte, ki krasijo Savinjski gaj. Tudi petošolci Kajuhove šole smo se v ponedeljek, 7. septembra, namenih naravoslovni dan preživeti v tem gaju tako kot prejšnje leto. Že predhodno se je učiteljica, ki je organizirala naravoslovni dan, dogovorila za vodiče, ki bi 80 otrok vodih po razstavi cvetja. V ta namen so učenci morah doplačati po 50,00 SIT. Ko smo prispeh v Savinjski gaj, so vstopnino takoj pobrali (350,00 SIT na učenca, popusta za skupine namreč ni bilo). Nikakor pa nismo mogh dočakati vodičev, čeprav smo jih plačah. Po polurnem čakanju se nas je usmilil vrtnar, ki pa ni mogel govoriti dovolj glasno, da bi ob glasbi slišalo njegovo razlago vseh 80 učencev. Zato smo zeleh, da nam denar za vodiče vrnejo, saj smo bili še časovno omejeni tudi z ogledom Rotovnikove jame in nismo mogh več čakati. Zelo smo bdi presenečeni, ko je eden od zaposlenih ob zahtevi vračila denarja učiteljico - vodjo naravoslovnega dne zavrnil, češ, če ne hi bda gospa, bi jo vrgel v ribnik. (Kasneje smo izvedeli, da je bil to celo nekdo od vodilnih v Savinsjkem gaju.) Tako smo razočarani odšh po potkah med gredicami in prosili prijaznega vrtnarja, naj on kaj ukrene v zvezi z vračilom denarja. Namesto vrnjenega denarja pa nas je na sredi ogleda ujela gospa, ki vodi skupine, in prijazno ponudila, da nas popelje skozi gaj brezplačno. Za to in za njeno razlago se ji lepo zahvaljujemo. Vendar našega denarja kljub temu nismo več videh. Ko smo odhajah, smo se zahvalili za “dobro” organizacijo ogleda. Zagotovili smo jim, da zaradi takih zaposlenih, ki imajo omalovažujoč odnos do otroških obiskovalcev, češ, saj je zanje vse dobro, drugo leto ne bomo več obiskali' Savinjskega gaja. In mogoče še kdo drug ne. Jožica Andrejc Prostorski izvedbeni akti Vrst o PROSTORSKEM PLANU Občine Šoštanj, kot temeljnemu prostorskemu aktu, ki se te dni usklajuje z Prostorskim planom naše države, je bilo možno prebrati v prejšnji številki LIST-a. Z zgodbo o PIA (kratica za prostorske izvedbene akte) pa bi rad opozoril, da je potrditev omenjenega plana občine šele osnova - temelj za postavitev celotnega sistema posameznih aktov, ki določajo kaj in pod kakšnimi pogoji je možno posegati v naš občinski prostor.Konkretno rabo prostora si torej občine (oz. njeni svetniki) določijo šele skozi prostorsko izvedbene akte, kot so zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti ter prostorski ureditveni pogoji (ZN, UN. LN ter PUP). Iz povedanega torej sledi, da OBČINSKE SVETNIKE, čeprav se jim štiriletni mandat že neusmiljeno izteku, pravo delo na področju urejanja prostora šele čaka. Delo s PIA na osnovi novega plana bo, vsaj tako kaže, v celoti padlo na rumena novoizvoljenih svetnikov. Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da so svetniki sprejeli nekaj sprememb obstoječih PIA, izdelanih še v bivši skupni velenjski občini. Štirikrat so potrdili spremembo PIA (dvakrat PUP, enkrat UN in enkrat ZN, ter enkrat sprejeli nov PIA in sicer LN-lokacijski načrt za topolsko kanalizacijo. Zakaj je edini prostorski izvedbeni akt sprejet prav za Topolšico, vam vsaj upam, ni treba pojasnjevati. Prav veliko izkušenj si ob omenjenih PIA svetniki niso mogli pridobiti, zato jim ne gre zameriti, da so nekatere akte sprejeli mimo z zakonom o urejanju prostora predpisanih postopkov za sprejem PIA. Zakon namreč določa, da se sprememba PIA “spelje” po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem novega PIA. Bistvo tega postopka pa je pravzaprav JAVNA RAZGRNITEV predlaganih rešitev, na kateri imajo občani "možnost neposredno vplivati na rešitve s svojimi pripombami. Ge take JAVNE obravnave ni, je možnost kršenja ustave zelo velika. Da se take napake v postopku ne bi dogajale, so si svetniki oblikovali posebno KOMISIJO (to je komisija za okolje in prostor), ki bi naj predhodno obravnavala vse, kar bodo sprejeli na občinskem svetu. A če je sklepati po dosedanji praksi, svetniki ne potrebujejo pomoči omenjene komisije, saj se pri odločitvah ne ozirajo na njena mnenja. Zadnja sprememba zazidalnega načrta (ZN kare ob Paki), je bila sprejeta tudi mimo PROGRAMA spremembe PIA, ki so ga svetniki predhodno sprejeli sami. Takšne in podobne napake v postopku so seveda problematične le takrat, ko se najde občan, ki se zaradi varstva svojih ustavnih pravic obrne na USTAVNO SODIŠČE. Ustavno sodišče pa glede na pravno prakso v Sloveniji preverja predvsem pravilnost postopka, pri čemer je poudarek prav na javni razgrnitvi prostorskega izvedbenega aktu. V sklopu javne razgrnitve PIA, ki v bistvu pomeni, da se na nekem javnosti dostopnem mestu predstavijo grafične priloge z osnutkom besedila odloka, se naj bi organizirala tudi JAVNA OBRAVNAVA. Starejši občani so se že verjetno udeležili kakšne podobne obravnave, ki običajno potekajo v prostorih "bivših” krajevnih skupnosti. Na tipični javni obravnavi projektanti poskušajo praviloma nezaupljivim krajanom predstaviti svoje ideje, slednji pa se mučijo razumeti večkrat prezahtevne NACRTE. Le malo projektantov, ki po stroki niso posebej usposobljeni za javne nastope, uspe predstaviti bistvene stvari na dovolj razumljiv način. Zato se take obravnave velikokrat sprevržejo v splošne debate, ki z vsebino konkretnega odloka nimajo prave povezave. Sicer pa, da se zadosti postopku, je dovolj, da župan občine kot predlagatelj le odgovori na pripombe občanov v času javne razgrnitve, ne da bi jih bilo potrebno dejansko upoštevati. Posamezniku pa seveda še vedno ostane možnost pritožbe na ustavno sodišče, če meni, da mu je bila z sprejetjem PIA (odlok mora biti objavljen v uradnem listu), kršena katera od ustavno zagotovljenih pravic, kot na primer 72. člen USTAVE Republike Slovenije, ki gdvori o pravici do zdravega življenjskega okolja. Bi danes izkoristili to možnost, če bi v Šoštanju sprejeli PIA, ki bi dovoljeval gradnjo kakšnega “novega TES-a” (brez čistilnih naprav)? Edi VUČINA Sostanjska likovna razstava tudi v Ljubljani Ietos Šoštanj praznuje 650 letnico trških pravic in nič manj častitljivo 30 letnico Likovnega sveta otrok na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha. Ob tem jubileju je steklo kar nekaj aktivnosti, da ne bi razstavljena likovna dela krasila le šolskih hodnikov, ampak hi hila na voljo še mnogim radovednim očem širom Slovenije. S tem namenom je hila v sredo, 2. septembra 1998, odprta retrospektivna razstava Likovni svet otrok v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. To je izbor vseh 30 let likovnega dogajanja na naši šoli in v Sloveniji. Na otvoritvi je likovna pedagoginja Kajuhove šole ga. Alenka Venišnik spregovorila tudi o pomenu te razstave za celotno Slovenijo. Razstava je namreč v 30 letih pokazala velik napredek na področju likovne vzgoje. Pomagala je učencem utrjevati samozavest v likovni vrednosti izdelkov, saj so pohvale dokazovale, da so otroška likovna dela vredna ogleda. Razstave so dokazovale tudi likovnim pedagogom, da ustvarjalno in izvirno delajo, da je njihova drugačnost v pojmovanju likovnosti cenjena v strokovni javnosti. Gospod Darko Menih, ravnatelj Kajuhove šole, je obiskovalcem v Jakopičevi galeriji spregovoril o odzivu slovenskih šol na vsakoletni likovni natečaj. V vseh teh letih je nastala dragocena zbirka, ki zaznamuje razvoj likovnega izobraževanja. Zato je naša šola zgleden primer vzgojnega interesa za likovno kulturo. Kulturni program na otvoritvi razstave sta izvajali flavtistki Tadeja Kolar in Mojca Andrejc, učenki Kajuhove šole. Razstava bo odprta do 21. septembra in bo na ogled različnim skupinam - tako študentom in učiteljem likovne vzgoje kol tudi učencem šol in tistim posameznikom, ki ob otroškem likovnem ustvarjanju uživajo. Nato pa bodo razstavljena dela potovala v Maribor in še v druge kraje Slovenije. Jožica Andrejc OTROŠKI GLEDALIŠKI TABOR Ustvarjalne delavnice v Dolenjskih Toplicah, 25. - 30.avgust 1998 Čeprav se počitnice še niso končale, smo se z mentorico našega dramskega krožka “Bibe” udeležili poletnega gledališkega tabora, ki nam je ponujal več delavnic: režija in igra, osnove gledališke igre z razvijanjem besedne tehnike in petja, gib in lutke. Vodili so jih priznani mentorji. Polni ustvarjalnosti in domišljije smo se priključili k prvi delavnici. Ker pa je bila ta najštevilnejša, smo se razdelili v več skupin. Vsaka si je morala zamisliti in kasneje seveda odigrati neko zgodbo. Za končno predstavo, ki je bila v petek zvečer, pa smo naštudirali kitajsko pravljico Čudežna roža. Svoje delo so predstavile tudi ostale skupine. Se posebej zanimivo je bilo v torek, ko se nam je pridružila angleška cirkuška skupina ALBERT & FRIENDS, ki nam je predstavila svoj način dela. Vsi smo lahko poskusili hoditi na visokih hoduljah, voziti kolo z enim samim kolesom, vrteti obroče in pri tem neznansko uživali. Zadnji dan je bilo najtežje. Med stotimi udeleženci iz vse Slovenije so se seveda spletla prijateljstva. Razšli smo se z željo, da se še srečamo na podobnem taboru. Bilo je SUUPEER, a je prehitro minilo! Petra Delopst Nejc Kortnik OŠ BIBE ROCKA 9. PIKIN FESTIVAL Zagotovo otroci že veste, da bo prihodnji teden, torej od 18. do 26. septembra, v Velenju spet glavna Pika. Od ponedeljka do petka bo v Rdeči dvorani in na mestnem otroškem igriču odprtih prek 70 Pikinih ustvarjalnih delavnic, katerih tema je letos šport. Na velikem in malem odru ter v Mladinskem centru se bodo odvijale gledališke predstave, pred Rdečo dvorano pa bo stal Pikin oder, kjer bo vsako popoldne razposajen program z veliko glasbe, plesa in dobre volje. Pike in Pikci pa ne smete zamuditi še razstav, sejma, kina, teniškega turnirja, jadrnic ter še veliko različnih presenečenj. IVO SONCE LETOS ZA SONČEK Letos Pika Nogavička, ki vedno rada pomaga, vabi otroke, da pobrskate po žepih, predalih in poličkah ter najdene pozabljene kovance prinesete v Pikin šparovček. S tem boste pomagali pri nakupu igral otrokom v Sončku - Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije. * ^.............................. NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ IME_________________PRIIMEK________ NASLOV_____________________________ LETNA NAROČNINA 1000 SIT Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d. Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. Tiskano na recikliranem papirju