Štev. 37. PnSfnfiw olaFani T folovlnl. Ljubljana, dne 13. septembra 1933. Leto XIV. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št 1. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Veličasten kmetski praznik na 'Bledu Mogočen sprevod naroda ~ Javno zborovanje — Velike konjske dirke Dežela Kranjska nima lepš'ga kraja, kot je z okol'co ta podoba raja. Prešeren. Mogočna kmetska slavnost, ki so jo praznovali letos kmetje na Bledu na dan Malega Šmarna 8. t. m. že v dvanajstih, je prekašala po številu udeležencev vse naše letošnje prireditve, ki smo jih priredili tekom poletja nad petdeset. Udeležba je bila kljub težkim gospodarskim prilikam, ki jih preživlja naš kmet iz cele banovine naravnost ogromna. Nekateri so cenili, da je bilo navzočih nad 20.000 kmetov. Vlaki, ki so vozili na Bled, so bili dva dni zaporedoma tako natrpani, da so težki hlaponi proti Gorenjski komaj dihali. Cesta iz Lesc na Bled in iz Bleda v zeleno Zako je zgledala kakor ob preseljevanju narodov. Zvonček na otoku je bingljal dva dni skoraj neprestano in pošiljal želje fantov, prošnje deklet in zahvale kmetov k Mariji Pomočnici. Po jezeru pa se je razlegala iz stotine okrašenih čolnov večno lepa slovenska pesem »Po jezeru bliz Triglava«. Slavnostni sprevod Takoj po 1. uri popoldne so se začeli zbirati od vseh strani Gorenjske okrašeni vozovi, številni konjeniki in skupine narodnih noš pred Blejskim domom, ki so se formirale predstavljajoč vseh vrst kmečko delo in obrt v naravnost impozanten sprevod, katerega je vodil jezdec na konju v narodni noši z mogočno državno zastavo, skozi Bled, Mlino, mimo kraljevega dvorca v zeleno Zako. Sprevod je napravil pred tribuno in pred zbrano množico zboro-valcev mmohod. Komisija, obstoječa iz priznanih strokovnjakov g. M. Gasparija in prof. Siča, pa je strogo ocenjevala posameznika in skupine ter priznala najboljšim visoke nagrade. Javno zborovanje Ko se je nepregledna množica malo pomirila je stopil na govorniško tribuno predsednik pripravljalnega odbora župan gosp. Ivan Ažman, pozdravil po imenu navzoče predstavnike ministra Ivana Puclja, senatorja dr. Ravnikarja in dr. Novaka, poslance Komana, Klinca, Cerarja, Molioriča, Gajška in Pustoslemška, dalje ' predsednika Kmetijske družbe Detelo, župana Lavtižarja, Žabkerja in druge. Nato je predlagal zbrani množici, da se odpošlje Nj. Vel. Kralju Aleksandru udanostna brzojavka. Predlog je bil z velikimi in prisrčnimi ovacijami sprejet, in se glasi: Na velikem kmetskem zborovanju na Bledu zbrani kmetski narod prosi Vaše Veličanstvo, da sprejmete izraze udano-sti in zvestobe. Bog ohrani Vaše Veličanstvo in Visoki kraljevski dom za srečno bodočnost naše domovine. Enako sta bili z velikim navdu- šenjem sprejeti pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku dr. M. Srškiču in predsedniku Jugoslovanske narodne stranke Nikoli Uzuno-viču. Za tem je dobil besedo narodni poslanec Ivan Mohorič ki je v široko zasnovanem gospodarskem govoru obrazložil težak položaj našega kmetskega gospodarstva ter apeliral na merodajne faktorje, da se čimpreje vzpostavi ravnovesje med kmetijstvom in industrijo, med poljedelskim in obrtnim delom. Za njim je dobil besedo od množice viharno pozdravljen minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj. V uvodu je omenil, da že dvanajstič prisostvuje temu veličastnemu kmečkemu zborovanju. V biseru naše domovine, ki si ga je za svojo letno rezidenco izbral tudi naš viteški vladar. Pri tem stavku ga je množica prekinila s ponovnimi velikimi ovacijami narodnemu kralju in njegovemu domu, godba pa je zaigrala istočasno našo himno, ki jo je množica stoje v največjem ponosu poslušala. Nato je g. minister orisal delo vlade za kmetsko prebivalstvo. Vlada ima polno razumevanje za težnje in potrebe kmetskega stanu in ima neprestano v mislih, kako bi mu pomagala. Kajti tudi vlada dobro ve, da je predvsem kmetski človek tisti, ki ga je gospodarski zastoj močno prizadel. Vendar pa kmet niti v najkritičnejšem času ni postal malodušen, temveč je vsak čas razumel težke življenske razmere in je po svojih močeh doslej največ žrtvoval za izboljšanje gospodarskih prilik. Te velike žrtve je naš kmet doprinesel toliko lažje, ker ima zdrav razum in je njegova ljubezen do lastne zemlje in domovine močno v njem ukoreninjena. Zato je naše kmetsko prebivalstvo v resnici najtrdnejši temelj naše nerazdružene države. O komasaciji občin je g. minister omenjal, da dovoljuje novi občinski zakon izjemoma tudi občine pod 3000 prebivalci; te izjeme se bodo mogle poslužiti številne gorenjske občine, ki po Svoji tradiciji, geografskih prilikah in hitro naraščajočem prebivalstvu tvorijo že sedaj vzor^ ne upravne enote. Po komasaciji občin se bodo vršile občinske volitve, ki bodo tudi z državnega pogleda zelo važne. V občinske uprave morajo priti pošteni, ugledni in sposobni občani. Občinske uprave morajo biti v soglasju s temeljno državno politiko, če hočejo koristno in uspešno upravljati svoje občine. Vsem razumljiva izvajanja g. ministra so zborovalci pozorno poslušali in jim glasno pri- trjevali, ob koncu pa ministra vnovič živahno aklamirali. Za njim sta dobila besedo senator dr. Novak in narodni poslanec Rasto Pustoslemšek, ki sta prinesla zbranim kmetskim množicam, prvi pozdrave senata, drugi pa pozdrave svojega sreza Gornjega grada. Za njima je dobil besedo od množice aklamiran in pozdravljen narodni poslanec Albin Koman V svojem govoru, ki je bil od množice z največjim navdušenjem sprejet, je izvajal v glavnih besedah sledeče: Gorenjske kmetske podružnice so organizirale prve kmetske praznike na Bledu. Teh praznikov velik uspeh je bila gospodarska sloga in edinost gorenjskega kmeta. Današnji kmetsld praznik pa pomeni ogromen korak naprej, ker mu je uspelo doseči tudi stanovsko slogo in edinost. Jaz kot predsednik Zveze slovenskih kmetov Vam k temu uspehu iskreno čestitam. Vsi ostali kraji naše lepe Slovenije pozorno obračajo oči na Vas in globoko sem prepričan, da Vam bodo sledili kmetje povsod širom naše banovine. Nihče ne bo kmetu prostovoljno delil njegovih pravic. Sam si,jih mora izbojevati. Izbojeval pa si jih bo le, ako bo nastopal složno in skupno. Gorenjski kmet je to resnico spoznal in se je je oklenil z vso svojo gorenjsko močjo. Stanovski slogi morajo slediti gospodarski, a tudi drugi uspehi. Pred zaključkom javnega zborovanja je do-šla brzojavka bana dr. Draga Marušiča, katefo je prečital navzočim načelnik občega oddelka kr. banske uprave g. dr. Vilko Pfeifer. Blagovolite kot moj zastopnik sporočiti v®em udeležencem Kmetskega praznika na Bledu moje tople pozdrave in izraze obžalovanja, ker mi je vsled važnih poslov osebna navzočnost nemogoča. Naj bi tudi ta veličastna manifestacija pripomogla k bratski in složni združitvi slovenskega kmetskega stanu, tega neomajnega stebra naše narodne moči in ščita njegove bodočnosti ter mu dala novih pobud za nadaljnje delo, posvečeno njegovim stanovskim interesom, a hkrati služeče utrditvi državljanske zavesti in socialne solidarnosti. Jugoslavijo, kateri je ravno kmetski stan dal viteško dinastijo Karadjordje-vicev, bo slovenski ratar branil proti vsemu in vsakomur, ker samo v njej vidi ognjišče svoje svobode ter jamstvo gospodarskega, socialnega in kulturnega napredka. Ban dr. Drago Marušič. Brzojavka je bila od ogromne množice sprejeta s prisrčnimi ovacijami in ploskanjem ban« dr. Marušiču. K zaključku je v ognjevitem govoru pozival Občinske volitve Nekaj navodil -- Za zmago poštenja — Odločuje naj gospodarstvo, ne politika I k slogi vse navzoče zborovalce predsednik pripravljalnega odbora župan Ivan Ažman, se zahvalil vsem navzočim, ki so na kakršenkoli način pripomogli do te ogromne prireditve, še [posebej pa se je zahvalil za gmotno podporo g. banu dr. Marušiču, Kmetskemu hranilnemu in posojilnemu domu v Ljubljani, Kmetijski družbi in Hranilnici dravske banovine ter nato zaključil lepo uspelo zborovanje. Po zaključenih govorih je bil najavljen prihod kraljevega zastopnika dvornega maršala Pavla Pavloviča, kateremu je po prihodu izročila v imenu Društva kmetskih fantov in deklet tov. Anica Ažmanova v 'lepi narodni noši velik šopek rdečih nageljnov. Gospod general se je za poklonjen šopek lepo zahvalil z zagotovilom, da ga bo izročil Nj. Vel. Kraljici. Za tem so v napetem pričakovanju začele velike vozne jahalne dirke, katerih se je udeležijo zelo veliko tekmovalcev iz tele banovine, saj je bilo razpisanih za 10.000 dinarjev nagrad. Po dirkah, pa se je razvila velika narodna kmetska prosta zabava. Iz Vitanje politike V evropski politiki je vzbudilo največjo pozornost potovanje bivšega predsednika francoske vlade Herriota v Rusijo. Herriot je potoval v Rusijo preko Balkana, kjer se je mudil nekaj dni v bolgarskem glavnem mestu Sofiji in se tam razgovarjal z najvplivnejšimi bolgarskimi državnki. Vsebina teh razgovorov se je tikala bodoče politike balkanskih držav, ki naj bi došla v sklad s politiko zapadno-evropskih velesil. V Moskvi pa so Herriota sprejeli nad vse častno. Glede Rusije zasleduje Francija politiko obnove starega pri: a med obema državama in mnogo zna^„. Kaže, da bo do tega tudi prišlo. Rusija je že sklenila s Francijo posebno pogodbo o nenapadanju, sklenili pa bodo še druge važne pogodbe. Francija hoče Rusijo na vsak način odtrgati od Nemčije, s katero je doslej Rusija vzdrževala najtesnejše stike. Skoro istočasno kakor s Francijo je sklenila Rusija tudi z Italijo posebno pogodbo. Obe državi, Francija in Italija, pa si prizadevata doseči tudi na Balkanu neko novo stanje. To stanje naj bi se doseglo s sporazumom med balkanskimi državami (»z balkanskim paktom«), zlasti pa s sporazumom med našo kraljevino in Bolgarijo. Nedavni obisk uglednih bolgarskih osebnosti v Ljubljani je dokaz, da so prizadevanja doseči ta sporazum jako resna, čeprav obstoje velika nasprotstva med interesi obeh držav. V Nemčiji nadaljuje Hitler svoje delo z vso silo. Hitler hoče svoje »tretje carstvo« urediti kolikor mogoče naglo, da bi se mogel čimprej začeti z vso močjo udejstvovati v vnanji politiki. Propaganda, ki jo dela Hitler za sebe na ogromnih shodih, je velikanska, toda veliko vprašanje je, če bo mogel trajno pridobiti za sebe delavstvo in katoličane, proti katerim nastopa vedno ostreje. V Avstriji nadaljujejo svoj odpor proti prodiranju nemških narodnih socialistov z izredno ostrimi ukrepi. Proti Hitlerju pa so naperili tudi katoliški shod nemških katoličanov, ki je bil te dni na Dunaju in katerega se je udeležilo nad 200.000 oseb. Vsa prizadevanja avstrijske vlade gredo za tem, da se strnejo vsi zavedni 'Avstrijci v skupno bojno črto proti vsem poskusom, da bi tudi Avstrija padla Hitlerju v roke in zato Avstrijo podpirajo tudi zapadno-evrop-ske velesile, ki nočejo združitve Avstrije z Nemčijo. Kraljevska banska uprava razglaša, da bodo občinske volitve v Dravski banovini 15. oktobra. Vlada je odobrila od banovinskega sveta odobreno »Uredbo o občinskih volitvah« in potrdila predloženi predlog o komasaciji občin. * Komaj štirje tedni nas še ločijo od 15. oktobra, ko bodo pri nas, kakor nam poročajo, občinske volitve. Ta dan bo za naš nadaljnji gospodarski in politični razvoj izredno važen, ker bodo ljudje po dolgih letih imeli zopet priložnost, da javno povedo svoje mnenje in da javno, kakor se spodobi za može, brez strahu in brez vsakršnih obzirov povedo, komu zaupajo svoje občinsko gospodarstvo in komu ne! Na zadnjem zasedanju banovinskega sveta je naglasil že ban dr. Marušič v svojem velikem govoru, da so občinske volitve pred vsem gospodarskega značaja. Zlasti nove, povečane občine bodo imele tako velik in obširen delokrog, da bo treba s podvojeno pozornostjo obrniti vsak dinar, če bodo hotele občine zadostiti svojim gospodarskim, kulturnim, zlasti pa socialnim nalogam. Da pa bo mogoče vsem tem nalogam v polni meri ustreči, bo treba v občinske uprave postaviti predvsem dobre in sposobne gospodarje. Kmetske občine kmetom! Ogromna večina naših podeželskih občin je kmetska. Odtod sledi, da spadajo v občinske uprave pretežno kmetskih občin dobri in sposobni kmetski gospodarji, ki najbolje vedo, kaj in koliko premore kmetski žep za javne dajatve, ne da bi posamezna gospodarstva preveč trpela. Pri tem pa nikakor ne mislimo samo na bogatine (če jih je še kod kaj), ampak kakor rečeno, predvsem na dobre in na sposobne gospodarje, ki imajo mogoče majhna premoženja, zato pa tista dobro in skrbno upravljajo. Med takimi gospodarji je mnogo tudi mlajših ljudi in tudi mlajše gospodarje je treba pritegniti k sodelovanju, če kažejo v svojem zasebnem gospodarstvu primerno sposobnost. Tam pa, kjer živi v občini mešano prebivalstvo (kmetsko, delavsko, obrtniško itd.), bo prav, če pozovete in izberete za občinske može tudi pametne in razumne delavce, obrtnike itd. V javni upravi naj se čuje tudi njihov glas, kajti tudi oni prispevajo k stroškom (direktno ali pa indirektno) in zato imajo tudi oni pravico, da so vsaj primerno zastopani tam, kjer se odločuje tudi o njihovem denarju, četudi ne bodo imeli odločilne večine. Volite može-poštenjake! Nekdaj pri nas niso volili občinskih uprav ali občinskih odbornikov, ampak so volili »može«. Beseda »mož« pomeni v našem jeziku mnogo. Kar je pri nas »mož«, to je na Angleškem »gentleman« (reci: džentl-men) — to je človek brezhibnega značaja: pošten, značajen, odločen in neustrašen! V naše nove občinske uprave spadajo samo taki možje! Prej, dokler smo imeli »politiko«, se za »moštvo« in za poštenje nismo brigali preveč, ker je zagrizena strankarija vse prekričala. Nekdaj je bilo dovolj, da je bil ta ali oni zagrizen — strankar in dovolj je bilo. Odločevala so samo krepka pljuča in dolg jezik, precej manj pa je odločevala pamet in najmanj poštenje in zaradi strankarske zaslepljenosti so prišli včasih v občinske uprave tudi ljudje, ki sicer niso bili ravno sodnijsko obsojeni, ljudje so pa vseeno s prsti za njimi kazali. Takih ljudi 9e bojte, kajti taki od ljudstva (ne od sodišča!) moralno obsojeni ljudje ne spadajo v občinske zastope! Najbolj pa se bojte nekdanjih politično- strankarskih hujskačev in demagogov. To so večinoma ljudje, ki jim je blagor občine deveta briga, ampak jim je mar le lastni žep, da bi od občine kaj zaslužili. Vemo, da je ta beseda trda, ampak enkrat je treba povedati tudi to! Občine in politika. Kakor je nepobitna resnica ta, da je glavna naloga občine skrb za občinsko gospodarstvo, prav tako pa je resnica tudi to, da občine ne moremo popolnoma izločiti iz splošne politike, ker je občina osnovna celica vse javne, torej tudi državne uprave in vsega državnega življenja. Občina je osnovna celica države in njen majhen del, država pa je velika celota, ki mora gledati in skrbeti za celoto in za vse njene dele. To je tako, kakor je v človeškem telesu: telo kot celota skrbi za vse svoje dele, posamezni deli pa morajo opravljati njim določeno »delo«: želodec mora prebavljati, glava misliti itd. Odtod sledi, da občina ne more in ne sme biti v nasprotju z državno celoto, ker se mora občina podrediti državni celoti in ne narobe! Odtod pa zopet sledi, da ne gre, da bi občine upravljali ljudje, ki nimajo smisla za koristi državne celote ali ki državni politiki celo nasprotujejo, ampak občinske uprave morajo voditi ljudje, ki znajo spraviti v sklad koristi občine z zahtevami države. To določa tudi naš novi občinski zakon, ki zahteva od vsakega odbornika ali »moža« slovesno izjavo (prisego), da priznava temelje naše državne politike. Bilo bi torej silno nespametno, če bi volili v občinske uprave Jjudi, o katerih bi se dalo sumiti, da bodo poskušali kljub svoji slovesni izjavi za državo delati na lastno pest neko svojo »politiko«, ki ne bi bila v skladu z osnovnimi zahtevami državne po.litike. Ne bojte se nikogar! Po predloženem in od centralne vlade v Beogradu odobrenem načrtu o združitvi občin v Dravski banovini bo štela Slovenija namesto dosedanjih 1030 samo 360 občin. To se pravi, da bomo imeli skoro 700 županov in par sto odbornikov manj kakor doslej. Ze sama ta okolnost (in pa še mnogo drugih) daje nekaterim ljudem povod, da poskušajo na volilce pritiskati z raznimi sredstvi, naj podpišejo in volijo tisto kandidatno listo, ki je pač dotičnim osebam všeč. Nekateri se spozab-ljajo celo tako daleč, da volilcem groze z neprijetnimi posledicami, če volilci ne ugode njihovim zahtevam. Takšno postopanje gre predaleč in ga mora vsak poštenjak odločno obsojati! Mi razumemo različne želje posameznikov, toda nad vsemi takimi še lako lepimi željami stoji neizprosni zakon, ki prepoveduje vsako nasilje in vsak pritisk! Na kmetskem taboru na murskem polju pa je rekel minister Pucelj, torej član vlade, »da morajo biti volitve kolikor mogoče svobodne«. V istem smislu je govoril in odločal na zadnjem zasedanju banovinskega sveta tudi ban dr. Marušič. Ce se torej pojavi kjerkoli kakšen pritisk, naj se volilci nikar ne boje, kajti volilci so tisti, ki odločujejo: volilci podpisujejo kandidatne liste in volilci jo volijo (če jo hočejo). Volilci so torej tisti, ki imajo usodo občin v rokah in ne tisti, ki bi radi volilce strašili in plašili ali pa jim celo groze. Vse take »grožnje« so pa prazne in to naj si volilci zapomnijo in naj ravnajo tako, kakor jim veleva njihovo lastno prepričanje in lastna pamet! Jz zasedanja bane* vinskega sveta Na zadnjem — izrednem — zasedanju banovinskega sveta so razpravljali poleg občinskih zadev — komasacija in volitve — tudi o uporabi bednostnega fonda in o načrtu obveznega zavarovanja proti toči. Glede uporabe bednostnega fonda so določili, da ga bo upravljal poseben odbor, končno-veljavno pa bo odločala o njegovi usodi banska uprava, ki bo nakazovala pomoč tam, kjer bo potreba največja. Glede obveznega zavarovanja proti toči pa so sklenili, da sprejmejo načrt v načelu; razprava o podrobnih določbah tega zakona pa se odloži na eno bodočih zasedanj. Obveznega zavarovanja proti toči, kakor kaže, ne bomo torej dobili se tako kmalu, ker so se pokazala o predloženem načrtu prevelika nasprotja. Poslanec Pavlic v Savinjski dolini »Jutro« poroča, da je nar. poslanec Pavlic nameraval 5. t. m. prirediti v Ločah shod, na katerem bi govoril o agrarni reformi. Kljub temu pa, da shod ni bil dovoljen, se je istega dne pripeljal v Luče posl. Pavlič ter sporočil, da se shod ne vrši, a obenem napovedal nov shod za mesec oktober. Pred cerkvijo zbrani „; ljudje pa so baje to napoved odločno zavrnili. Politično zborovanje v Mariboru V soboto preteklega tedna se je vršila v Mariboru skupna seja sreskih organizacij za sreza Maribor desni in levi breg. Na seji se je predvsem razpravljalo o bližnjih občinskih volitvah ter o združevanju občin. Pismene opomine smo poslali nekaterim starim naročnikom, ki »Kmetskega lista« za tekoče leto še niso plačali. Kdor je prejel tak opomin, ga prosimo, da zanesljivo čimpreje poravna zaostalo naročnino, sicer bomo neljubo primorani vsem zamudnikom ustaviti nadaljnje redno pošiljanje lista Uprava. Smrt enega največjih angleških državnikov Pretekli teden je na Angleškem preminul lord Edvard Grey, dolgoletni zunanji minister Anglije. Ta posel je vodil skozi 11 let v dobi najusodnejših dogodkov v svetovni vojni, proti kateri se je silovito upiral, toda njegovi napori so bili takrat zaman, zmagala je divja solda-teska. Smrtna dirka Preteklo nedeljo so se vršile v Monzi v Italiji velike avtomobilske dirke, ki so bile prave smrtne dirke. Smrtno so se ponesrečili italijanska dirkača Campari in Borzachini in Poljak Hajkowski. »Kmetski list« v Rusiji V Rusiji je dnevno časopisje silno razširjeno. Zanimivo pa je dejstvo, da ima največ naročnikov, okoli 2 milijona, »Krestjanska Gazeta« (»Kmetski list«). Kmetje, delavci, tovariši in tovarišice, naša dolžnost je, da postavimo tudi mi naš »Kmetski list« na prvo mesto; poskrbimo za to; ob vsaki prilikiii agitirajmo zanj in mu pridobivajmo naročnikov! §pczh ona je, ki ji je mogoče v največji meri obvarovati kmeta še hujšega obubožanja. Radi tega želimo novemu odboru obilo uspeha v delu v pomoč kmetu. V naši občini je namreč poleg mlekarne na Skaručni še ena mlekarna v Vodicah, katera pa tudi radi prekupcev z mlekom, katerih je 17 po številu, ki vozijo vsak dan mleko v Ljubljano, ne more tako delati, kakor bi morala. Prekupoi plačujejo malenkostno višje cene kot mlekarne. Kr-'je pa, ker je trda za denar, rajši 'a j o mltistemu, ki jim je dal par dinarjev več zanj, četudi si pri tem nevede delajo ŠKodo sami sebi, ker s tem ovirajo razvoj pravega mlekarstva. V zadnjem mesecu so bili ti prekupci tako predrzni, da so se medsebojno dogovorili in plačali mlel:o po 1 dinar za liter. Vsak je dejal, saj so ga tudi drugi tako, jaz ga ne plačam dražji. Ali ni to sramotno, ker se tako odira ubogi kmet, ki mora krmiti živino, delati od ranega jutra do požne noči. Tako se ceii kmečko delo; to se pravi is kmeta se norčevati. Vendar se je tudi med prodajalci našel nekdo, ki je djal, /V,e so se oni zgovorili, naj bo po dinarju, se pa še mi, da ga ne damo drugače kot po Din 1'25. Hitro se je organiziralo, uspeh je bil ta, da so nekateri dosegli cene Din 1-25, a vsi drugi Din 1-13, t. j. za pol krone manj pri litru. Zal, da je tudi tukaj odpovedala sloga. Mnogo jih je še, ! ' ne vedo, da je v slogi moč. Sloga jači, nesloga tlači! Pristop'te h Kmetijski Matici. Odlikovanje ministrov. Z redom jugoslovanske krone 1. stopnje so odlikovani ministri dr. Hamdija Karamehmedovič, dr. Grga Andje-linovič, dr. Stjepan Srkulj, Zivojin Lazič, dr. Ra-denko Stankovič, dr. Lavoslav Hanžek in dr. Ljubo Toimašič. Poljski konzulat v Splitu. V Splitu je bil te dni ustanovljen poljski konzulat. Konzularne posle opravlja honorarni konzul inž. Branko Smodlaka. »Vinski zakon in kletarski vedež«. Druga, predelana in pomnožena izdaja. — Pravkar smo prejeli to knjigo. Trdo vezano. 226 strani. Cena Din 50—. V samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Čekovni račun št. 16.086 pri poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani. Za vinarje, vinarske in kletarske zadruge, kletarje, gostilničarje, trgovce z vinom in spirituozami, za vinske konsumente in kletarske kontrolne organe, pa tudi za pravnika, narodnega gospodarja, organe finančne uprave in prometne ustanove. O aktualnem izdanju še izpregovorimo. Velik požar v Črnomlju. V črnomaljskem srezu je v kratki dobi že trikrat gorelo. V noči na sredo sta zgorela lepa žaga in mlin Joška Doltarja. Davčni izvršilci se organizirajo. Davčni iz-vršilci v Zagrebu so se resno oprijeli dela ter snujejo udruženje, ki bi obsegalo vso državo. V ta namen je pripravljalni odbor razposlal vsem davčnim izvršilcem v državi vabilo na ustanovni občni zbor. V smrt, ker ni mogel dobiti dela. V Subo-tici se je ustrelil 19!etni mehanik Josip Pijuko-vič, ki je ' il že dol. > brez službe, a mati ni mogla skrbeti zanj, ker ima poleg njega še 9 nepreskrbljenih otroik, a mož ji je umrl že pred leti. Bratec nehote ubil sestrico. V zagrebški bolnici je umrla 71etna Milica Ivič, ki jo je njen llletni bratec po nesreči ustrelil z revolverjem v trebuh. Vlomilec okraden. V zagrebški bolnici imajo znanega vlomilca Stjepana Tomaseviča, ki mu je nekdo te dni izmaknil 1350 Din. Pogreb poslanca Jovice Kandiča. V Mionici je bil pogreb narodnega poslanca Jovice Kandiča, ki je po nesrečnem naključju padel pod železniški vlak. Pogreba se je udeležilo veliko število narodnih poslancev poleg večje množice občinstva. Nenavadno živahen sejem. V vasi Debelja-či, ki šteje okrog 6000 prebivalcev, med katerimi je zastopanih 5 narodnosti — namreč Madžari, Srbi, Nemci, Rusini in Slovaki — so sedaj, ko je končano delo na poljih, veliki sejmi, ki so podobni velikim razstavam živine in poljedelskega orodja. Zadnji sejem so morali podaljšati na tri dni in prodalo se je na njem mnogo živine in poljedelskega orodja. Zakaj biti malodušen — zakaj obupavati? Še danes morate z neznatnim rizikom dobiti stotine tisočev ali pa celo milijon dinarjev, če posvetite majhno pozornost naši današnji prilogi. Pustite malodušnost in brezupnost ter se poslu-žite priložene naročilnice. Stara prislovica, da »brez srečke — ni dobitka« je danes bolj na mestu ko kdaj. Ob današnjih težkih razmerah ni mogoče na drug način s tako neznatnim rizikom in v tako kratkem času, doseči take uspehe, kakor Vam jih nudi srečka državne razredne loterije. Razen tega je v tem kolu zvišano število velikih dobitkov, pa je s tem tudi znatno povečana možnost, da zadenete katerega od njih. Dete zgorelo v slami. Na pristavi Mate Co-lakovca iz Gradišta se je petletni sinček Bože Colakovca igral na velikem kupu slame. Na svojo nesrečo pa je imel pri sebi vžigalice. Nenadno so ženske, ki sc bile zaposlene v bližini, opazile, da slama gori, niso pa vedele, da je v slami otrok. Ko so prihiteli sosedi na pomoč, je seljak Colakovič sredi ognja opazil svojega otroka. Pognal se je v gorečo slamo, da bi ga rešil, a bilo je prepozno. Otrok je bil že ves opečen in mrtev. Klobasarji izdelujejo — milo. Po vesteh, ki jih je dobil davčni oddelek finančnega ministrstva, se zadnje čase bavijo z izdelovanjem mila in z njega prodajo razen tovarn mila, ki plačajo na svojo produkcijo skupni davek, tudi nekateri mesarji, klobasarji in druge osebe, ki te obrti niso prijavile davčnim upravam ter dejansko na ta promet ne plačajo skupnega davka. Zato davčni oddelek opozarja preko finančnih direkcij davčne uprave, da vodijo tc v evidenci, da se bo na ves promet s produkcijo in prodajo mila s strani neupravičenih proizvajalcev pobral in izterjal skupni davek. Naši ljudje v Sibiriji. Kakor poročajo iz Dolnje Lendave, se je po 16 letih oglasil svoji ženi Katarini iz Rusije Štefan Zemljak. L. 1915. je prišel v rusko ujetništvo. Od onega časa ni bilo več glasu o njem. Vsi so mislili, da je umrl. Njegova žena se je vdrugič poročila ter ima iz novega zakona troje otrok, sedaj pa je vdova. Štefan je delal v nekem sibirskem rudniku, nedavno pa je zvedel, da je konec svetovne vojne. V pismu pravi, da je v Sibiriji še mnogo naših ljudi ter da upa, da se bo kmalu mogel vrniti v domovino. Kongres naših šumarjev. Preteklo nedeljo so zborovali v Banjaluki naši šumarji. Sprožen je bil predlog o ustanovitvi slovenske šumarske zveze, ki bi bile v nji Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija. Predlog, je bil soglasno sprejet. Volkulja je napadla pastirje. V okolici Gline v savski banovini je te dni volkulja napadla pastirje, ravno ko so bili zbrani, da použijejo svojo južino. Med njimi je bil tudi sedemdesetletni starec Luka Mitrovič. Volkulja je planila nanj, mu izpraskala oči in obraz, potem pa se je lotila pastirčkov. Neki deklici je potegnila kožo z glave ter jo po obrazu grozno opraskala, nekega pastirčka pa hudo ogrizla. Seljaki, ki so prihiteli oboroženi s sekirami, so zverino preganjali in ubili. Kmolsha posojilnica gTfce mmmmmmmmmmmmtmm reg. zadruga z neomejeno zavezo m^^mm—mmmhhhm v Ljubljani, Tyvšova (Dunajska) cosla IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge II Poleg lastnega premoženja Jamči za varnost vlog nad 6.500 narastle na nad Din 230 milijonov zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar izkazane rezerve znašajo ,, „ 10 [ predstavlja milijardno Jamstvo in popolno varnost vseh vloe \esti fz sveta Avtobus s 30 pojiiki v prepadu. Pretekli teden je priredila družba magistralnih uradnikov izlet po Salzkammergutu v Halleim. Na povratku se je avtobus s 30 potniki zadel v betonirani steber neke ograje in se nato prevrnil v 60 metrov globok prepad. Avtobus se je popolnoma razbil. Plačevanje davkov z žitom na Madžarskem. Na zadnji seji ministrskega sveta je poročal finančni minister lmredy o izidu plačevanja davkov z žilcm. Izid je popolnoma lizpolnil pričakovanje in država je dobila okoli 500 metrskih stotov žita. Z odrom na ta izredno ugoden rezultat je vlada sklenila, da bo še bolj izpopolnila sistem plačevanja davkov z žitom. Podzemska železnica v Moskvi. Iz Moskve poročajo, da napredujejo dela za zgraditev pod-zenigike železnice zelo naglo. Skupna dolžina vseh pod«emskih prog bo 89 km. Z gradbenimi deli je zaposlenih 10.000 delavcev in mnogo inozemskih strokovnjakov. Družina — žrtev strupenih gob. Družina dunajskega vrtnarja Riharda Buohheita je v gozdu nabirala gobe. Oče, ki je bil čislan poznar valeč gob, je doma odbral užitne gobe od neužitnih in je naročil, naj prve pripravijo. Vsa družina je z največjim tekom sedla k miiai in povžila gobe. Kmalu po tem usodnem obedu pa so nastopile posledice. Družina je zbolela, devetletna hči je takoj umrla, oče in dva sineva pa se borijo s smrtjo in ni upanja, da bi jih rešili. Upor kaznencev na Azorih. Z Azorov poročaj, da je prišli v tamkajšnji kazirlnici do upora kaznencev. Ječarji so morali rabiti orožje. Pri tem je našlo smrt 20 ka/jiencev, ranjenih je pa 7. Silen vihar v Ameriki pustoši. Orkan, ki je opustošil del Floride, je dosegel Texas in ©pustošil kraje med Broxvillom in Corpusom Gristi. V Portu Isabelu je orkan dosegel hitrost 100 it-Uj aa uro. Mnogo ljudi je zbežailo iz hiš in prenočilo pod milim nebom. Karambol na morju. Grški parnik »Archon« s 3511 tonami je na potu iz Južne Amerike v London trčil v parniik »Treherberg«. Potopil se je v eni uri, njegovo posadko pa so rešili. Jakob Lapuh: 11 Peregrin Zavožen (Povest iz davnine.) (Nadaljevanje.) Ko je za hip obmolknil, je Teodorju klonila glava na prsi in težko dihanje je izdajalo vihar, ki je razsajal v njegovi duši. »Prisegel sem ji, da je niti za ceno lastnega življenja ne izdam —« Najsi mi je tudi oče s tem razkril eno izmed svojih zablod, sem le čutil, kako naju je izpoved še tesneje zbližala. Občutil sem kakor krivico, ako bi sam imel količkaj prikritega pred njim, pa sem mu po kratkem obotavljanju iz lastnega nagiba povedal vse, kar sem bil doslej zamolčal o Klotildi. »Oče je preblede- »Ti —?!« V vzkliku ni bilo niti karanja niti očitanja, -tmpak samo polno začudene bojazni. Zdaj sem mu moral vse ponoviti, kar sva govorila s Klotildo ob najinih srečanjih in posebej tisto blazno noč. Sleherno besedo, se mi zdii, da je meril in tehtal, nakar me je s prav isto natančnostjo izpraševal še zastran Žige. Tudi o tem sem povedal vse, česar sem se le spomnil, oče pa se je kakor sam vase pogreznil in dolgo molčal. »Da bi jima človek mogel vsaj enkrat pogledati v srce,« se je slednjič polagoma vzdra-mil iz otopelosti, »toda ti ljudje so zagonetnej-ši, kakor vse skrivnosti najbolj lokavih čarodejev -< Avstrijski socialisti za sklicanje parlamenta. Socialno-demokratska stranka je zbrala 1 milijon 216.327 podpisov za adreso, v kateri prosijo avstrijski državljani, naj predsednik republike skliče parlament k zasedanju. Premoga porabimo vedno manj. Svetovna produkcija premoga je znašala leta 1932 komaj 1,11 milijarde ton, dočim smo ga porabili 1. 1931 1,25 in 1. 1929 pa 1,55 milijarde ton. To leto je dosegla svetovna produkcija svoj višek in je bil konzum tedaj največji. Po 1. 1929 je začela produkcija premoga padadati in dosega danes komaj ono stopnjo, kakor v letu 1905. Ta proces traja še dalje in je brezdvomno v zvezi z manjšo porabo tega gorilnega sredstva. Živali — hitrejše od letalcev. Ako se človeku posreči, da bo lahko izločil zemeljsko privlačnost in vztrajnost gmote iz svojih računov, potem bo morda kdaj dosegel največjo brzino. Dokler pa tega ni, ostane hitrostni rekord pridržan obadom in morda še nekaterim drugim žuželkam. Herriot hvali Stalina. Po obisku Bolgarije in Turčije je potoval Herriot v Moskvo, kjer so ga sprejeli jako slovesno. Zastopnikom ruskega in inozemskega tiska je Herriot izjavil, da je prepričan, da so narodi Rusije vneti za mir in da jim je miir najdražji pojem. Največji utisk je napravilo nanj šest Stalinovih načel. Herriot občuduje industrijske uspehe in tudi razvoj poljedelstva. Življenjske razmere v primeri z letom 1922 so se pa do danes znatno izboljšale. Angleško delavstvo proti vojni. Na kongresu angleških strokovnih organizacij v Brightonu so razpravljali med drugim tudi o bodoči vojni. Resolucija zahteva, da naj v slučaju vojne izvedejo strokovne organizacije bojkot. Sklicuje se na sklep Internacionale v Bruslju, na katerem je bilo izrečeno, da je zadnje in najskrajnejše sredstvo proti vojni splošna stavka. Najdba dragocene zemljepisne knjige. Profesor Jordan Ivanov, član sofijske univerze, ki je nedavno odkril v rilskem samostanu staro-bolgarski glagolski rokopis, je našel te dni v vzhodni Bolgariji geografsko učno knjigo arabskega učenjaka Idrizija. Original te dragocene knjige je bil napisan 1. 1154, a se je pozneje izgubil. Z nadihom studa mi je nato pravil, kako ga je skušal Žiga ujeti. Poprej je bilo že vse domenjeno zastran dedovanja, zdaj pa se je Žiga mahoma domislil, da velja pogodba samo za primer, ako si Teodor izbere Klotildo za ženo. Oče se je seveda temu upiral, Žiga pa je ukaza? še Hildi, da mora vpričo obeh ponoviti isto zahtevo. Tedaj se je moj oče razkril, da ima že ženo in — sina. Cim je Žiga slišal, s kom in kako se je moj oče zvezal, je zarohnel, češ, da sin kmetice ne bo nikoli gospodoval v gradu. V srditem razdoru sta se polbrata razstala; kajti Hilda in stara, dobra Margareta sta se zaman trudili, da bi pomirili besnečega gospodarja. Moj oče je kakor izgnanec odšel v svet, begal je iz kraja v kraj in se nikjer ni mogel iznebiti pekočih očitkov, ki so mu razjedali srce. Niti moji materi se zdaj ni pokazal; kajti poprej ji je bil obljubil, da jo vzlic vsem zaprekam kot sebi enako popelje domov, zdaj pa niti sam ni imel doma. Bog ve, koliko noči je reva prejokala, ko več nego leto dni ni bilo o očetu nobenega glasu... Njega je vrhu tega grizla misel, kaj bo s Hildo. Ko so ga zopet jeli vabiti domov, je slutil, da utegne biti svakinjino trpljenje povod temu klicu. Ob prihodu je vide), da ga slutnja ni varala. Žiga je grdil in trpinčil ženo in ji začel končno naravnost očitati, da ga je varala s polbratom. Hilda je molčala, ni hotela očitkov niti zanikati, ampak je samo trpela, da bi se je bil že kamen usmilil. Moj oče jo je našel velo in izmučeno, kakor da ni minilo izza zadnjega srečanja komaj dobro leto, ampak dolga desetletja. Nemara jo je še bolj mimo moževega trpinčenja črpala skrb in bo- Pismenost v Rusiji. V Rusiji živi 182 narod, plemen; cd teh jih ima 134 svojo abecedo. Najvažnejši čin ruske vlade je bil, da je uvedla latinsko abecedo ter pospeševala šolstvo. Pred revolucijo je bilo v Rusiji komaj 27% pismenih ljudi; po deželi pa še toliko ne. Danes znaša odstotek pismenih prebivalcev na 80%. V zadnjem šolsl. ^ti letu je obiskovalo šole okoli 20 milijonov otrok. V stari Rusiji pa niti 8 milijonov otrok ni obiskovalo šol. Velika množina šol je prideljenih tovarnam in drugim gospodarskim organizacijam. Prometne nesreče v Franciji. Iz Pariza poročajo, da se dnevno množi število žrtev prehodov čez nezavarovane železniške prelaze. Vi Normandiji je te dni neki tovorni vlak ubil dva avtomobilista. V bližini Caena je neki vlak prevrnil več voz. Zmečkal je avto, v katerem je sedelo devet oseb. Vozilo je zgorelo, dva potnika sta bila usmrčena, eden pa je zgorel pri živem telesu. Advokat bera«. Pred budimpeštanskim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi beračenja bivši peštanski odvetnik dr. Tibor Szilasey. Mož je prišel na razpravo v neverjetno raztrgani obleki. Szillassyju je sedaj 57 let, kaže pa jih mnogo več, ker je zadnja leta trpel neverjetno pomanjkanje. 1000 funtov za glavo prof. Einsteina. Glasilo angle"" - - .avske stranke londonski »Driiy Herald« priobčuje vest, da je tajno društvo nemških nacionalistov »Fehme« sklenilo zaroto proti znanemu nemškemu učenjaku prof. Einsteinu. To društvo, ki se imenuje po srednjeveških tajnih sodiščih, je razpisalo nagrado 1000 funtov za osebo, ki bi prof. Einsteina spravila s tega sveta. Motociklistižna nesreča. Preteklo nedeljo se je peljal na motno: kiu iz Kamnika proti vasi Duplici g. Alojz M. iz Komende. Na Duplici je po nesrečnem naključju zavozil preveč na kraj ceste in zadel ob cestni odbijač. Motocikel se je popolnoma razbil, molociklist pa je pri padcu dobil hude poškodbe. Kmetska mladina naročaj in čitaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«! jazen za dete. Hilda se je male Valerije oklepala z vso svetostjo materinske ljubezni, Žiga pa je nedolžno bitje sovražil in povzročil ženi največ gorja z grožnjami, da ne miruje prej, dokler Valerije ne zagrne grob. Mati in Margareta sta bili noč in dan na straži, da sta oteli mali miljenki vsaj življenje ... Ko mi je oče vse to pripovedoval, je večkrat nenadoma premolknil. Zdelo se mi je, kakor da odklada težko breme, ki mu je dolga leta grozilo, da ga stre. Zdajci je priznal še sam, češ: »Vsi taki strašni udarci, dragi moj Peregrin, bi me bili bržkone strii. Na srečo pa sem po svojih prednikih podedoval zdravo, močno naravo, a dobra sreča mi je vrhu tega dala še tebe, moj sin.« Zdaj sem slednjič izvedel, kaj je imela v mislih Margareta, ko mi je na zadnjo uro omenila razgovor med gospodarjem in mojim očetom, češ, da nihče ne ve, o čem sta tedaj govorila. — Skraja tistikrat Žiga ni hotel nič slišati o ženini nedolžnosti in se je na vse Teodorjevo prigovarjanje samo rogal, češ: »Ti ji seveda ne boš sodnik, ko si pa bil njen zvodnik!« Kakor je psovka tudi bila strupena, jo je oče preslišal in Žigo toliko časa obdeloval, dokler ni popustil, češ: »Ako si res tako trden v vsem, kar govoriš, mi dokaži svojo trditev!« »Kako neki, ko si gluh za vsako pametno besedo!« »Besedam previden človek nikoli ne nasede«, je vztrajal Žiga in rezko navrgel: (Nadaljevanje sledi.} Ne kupujte trafik! ■ i' ' V,- ' iy ' V ogiasriem delu dnevnikov večjih mest se vse pogosteje vidijo oglasi nekaterih prodajalcev tobaka na drobno, v katerih prodajajo svojo prodajalno in zahtevajo za »odstop« večjo ali ;manjšo vsoto denarja. Monopolska uprava obve-;Ščja vse zainteresirane osebe, da so takšni in podobni oglafsi neumestni, ker so v nasprotju z monopolskrmi predpisi. Mnoge nepoučene osebe, ki teh predpisov ne poznajo, se spuščajo v kupčijo s prodajalci tobaka na drobno in izgube mnogo denarja, včasih celo vse prihranke. ENO MILJARDO ZA POŠTO NAD ■J ■'-■•: Državna tiskarna za znamke je izdala poročilo o obsegu svojega delovanja, iz katerega posnemamo, da natisne državna tiskarna za znamke letno okoli 200 milijonov pošt- nih znamk, okoli 700 milijonov raznih taksnih znamk (kolekov), 40 milijonov raznih davčnih znamk itd., kinovstopnic se natisne letno približno 50 milijonov, dopisnih kart blizu 30 milijonov in okoli 90 milijonov knjižic cigaretnega papirja. Dohodki znašajo samo po predpisih iz taksnega zakona 100 milijonov dinarjev. Sejmi 18. septembra: B rasi ovce. 19. septembra: Dolnja Lendava. 20. septembra: Nadlesek, Ljutomer, Sv. Lenart v Zabukovju nad Sevnico, Sv. Vid pri Gro-belnem. 21. septembra: Ribnica, Borovnica, Zg. Tuhinj, Št. Ilj pri Velenju, Rečica ob Savinji, Laško, Fram, Luče, Podsreda, Turnišče. Valute 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslo" "' a krona 1 italijanska lira Din 40 — Din 13-65 Din 11-10 Din 187-— Din 225 Din 1-7° Din 3-02 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 2SlA% na ime »prima«. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in dodaš še 28^%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85. Laneno olie, firnež, emaljne in ostale lake» oljnate barve» lanene tropine tn vss v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno In po t m e r n i b e e n a b pri MEDIC-ZANKL o. z o. z. TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV r LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medi«! Lepo semensko BELTINSKO PŠENICO in semensko rž ima v zalogi po najnižji ceni »IKOIOM« osrep- MSP, ZADE- LJUBLJANA Kolodvorska ulica štev. 7 Pravilno gnojenje - bogaiia žetev! 1%tsš& gospodarshe rastline vabijo: duših, fosfor, hali in apno. Najbolj pravilno gnojimo z umetnimi gnojili. Priporočamo : ftfiircfcshalil&UŠe, ki vsebuje 4°/0 dušika, 8% fosforne kisline, 8% kalija in 33% apna; ki vsebuje 8% dušika, 6% fosforne kisline, 8% kalija in 35°/0 apna; ISitrcfcs, ki vsebuje 4°/0 dušika, 12°/0 fosforne kisline in apno; apneni dušik, ki vsebuje 16% dušika, 70% apna. Vsa naročila sprejema l^lrrf^ir*^**!'^ osrednja gospodarska zadruga v liubliani, Kolodvorska 7 Pozor i & si v »Kmeiskem listu« imapo popoln uspeh ! Pozor! Suhe gobe kupuje po najvišji ceni SEVER & K0MP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5 Za svofo vzamemo pridno kmetsko dekle 16—25 let staro, ki je vajena gospodinjstva in ostalih del na kmetiji. — Ponudbe poslati na upravo Kmetskega lista pod „Kmetsko dekle". Sadno dv&vje vseh vrst, kakor tudi nizke vrtnice, nudi po najugodnejših cenah VINKO STRMLJAN, Tanetiše št. 1, pošta Litiia. Zahtevajte cenike! Račun poštne hranilnice štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" Denar naložile najbolje in najvarneje pri domačem zavoda REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v £jubijami, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 VLOGE na knjižice in tekočI račun se obrestujejo po 5%, pri tromesečni odpovedi po 6%, večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog nad Din 35,CCC.C€Cm— Hlezerve Din IJLCC.CCC— Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarji Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjanja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vkujižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoi' BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12'/. in od 3—4'/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/ Podružnici v Kamnibu, fjlavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3 Urednik; tanko .V.itifi, izdaja ga K0D40£Cii lxaa Blgao, — luko tiskamo Meikiu tjaedstasnik tiskaincj Q. M i h a le ki. Ljubljana.