Št. 21. V Gorici, v sredo dne 15. marca 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob ti. «ri prodpoldne ter stane •/. izrednimi prilogami tnr s »Kažipotom« ob novem letu vred po posti pre-jpinniia ali v Gorici na dom pošiljana: vso |i » 1-70 Posamično Številk«1 stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v fidsiroskir ulici"" ¦ \xc\. 7. v (ioriui v »Goriški Tiskarni'. A. Galtršček vsak dan od S. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah i,a od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vistah če tiskano 1-krat 8 ki-.. 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. w»ka-*. m.sta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po piostoru. — (icUainc in .spisi v uredniškem delu l."j kr. vmta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-•juvurnost. Tečaj XXKV. Uredništvo se naliaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadstr. Z 'irednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od J. do 5. popoldne; ob nedeljah hi praznikih od F. do 14. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosjoski ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. -¦ - Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništm ___ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld, 100. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Goricf v to- ___ bakami Sclivrarz v Šolski ulici in Jnllersitz v »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči & na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« a. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. [ Rodoljubje klerikalnih poslancev. Na Vipavskem, 13. marca 1905. | V »Gorici« od 4. t. m. sem čital med drugim članek: »Ladij a se jim ' po tapl ja, kličej o n a po moč«. V sedmem odstavku tega članka pišejo: — »Sedmorica naj se uda , trojici! Iz rodoljubjabimorda to tudi storila; ali kakšna je j trojica? Edina je k večjemu I (ne zmiraj) v nasprotstvu proti sedmerici, o pozitivnem delu ima toliko misel kolikor glav.« Tukaj Be pozna tiče, kako so ponosni na svojo večino, liki fantje v vasi. kadar gredo v boj proti drugim, se poprej preštejejo, potem pa hajd v boj: nas je veS, gotovo zmagamo! Shod županov in podžupanov v Brdih jim nič dobro ne diši, ker zagovarjajo staro »Slogo« ; bojijo se, da se jim ne zmešajo štrene pri prihodnjih volitvah! Zaradi rodoljubja bi se ponižali pred trojico; pa se jim zdi preponižno! Ako ima sedmorica res kaj ljubezni do naroda, ni treba pred trojico se ponižati, marveč poprime naj se le resno narodnega dela. Ker pa tega nima, zato se tako izvija. Ponaša se z rodoljubjem kar zato, bi morala storiti tudi brez kronic; saj za one lepe tisočake je pa tudi dolžnost delati S Da pokažete svoje rodoljubje, delajte za narod in njega koristi v deželnem in državnem zboru, ne pa kakor dosedaj za osebno in strankarsko namene! Ljudstvo Vas presoja po Vaših delih, zato pa bodi Vaše delo resno, ne pa kakor do sedaj — ako hočete še nadalje zastopati ga. Ponašate se s p o-z i ti v n i m delom, katero pa ni vredno za nas piškovega oreha; kajti tako podlo pisanje v Vašem listu ne smatra ljudstvo za narodno pozitivno delo, za-tegadel pa Vas za tako delo ljudstvo svoj čas pošteno nagradi. Možje, kateri so toliko storili za probujo naroda, da bi bili proti Vašemu pozitivnemu delu, to ni res; res pa je, da so proti Vaši strankarski politiki, v katero mešate vero kakor otrobe in rezanico. Pravite, da ima trojica toliko misli kakor glav. Vsak izmed trojice je res dosti misli in delal, to se vidi iz zasedanja deželnega zbora. - Vi ste pa imeli edino delo in misli, kedaj dobite dijete, niste pa slišali — glasu ljudstva, katero je prosilo za razne gospodarske potrebe. S tem pa Vas nočem žaliti, - temveč povedati sem hotel resnico, kako ljudstvo misli, želim pa da brez daljšega obotavljanja, da delujete za blagor naroda, ker je Vam dana dolžnost, ker ste dobili od ljudstva glasove in denar — če ne pa izvedemo iz Vašega delovanja posledice, da Vas bo sram! Nova železnica in nje pomen za našo deželo. v. Naša dežela ima čudovito lepe kraje. Kdorkoli je bil v naših romantičnih gorah, v divnih Brdih, v Vipavski dolini, katero imenuje pesnik po pravici »lepoto sveta«, kdorkoli je imel priliko ogledati si sirom našo goriško deželo, je vskliknil: lep kos zemlje. Doslej je bila lepota naše dežele le še premalo znana, glas si je pridobilo le stolno mesto Gorica, ali odslej bo drugače. Noža železnica privede nove ljudi, ki se bodo radi mudili med nami na svežem, Čistem zraku v milem podnebju. Doslej smo imeli izletnike po naših krajih največ iz Trsta, ali odslej bodo prihajali tudi drugi. V tem oziru pa treba kaj storiti, da se jim bivanje med nami napravi kolikor le mogoče udobno. Izletniki prinesejo denar, in če se bodo znali naši ljudje po Vipavski dolini, zlasti pa v gorah ravnati, si zagotovijo lahko z izletniki stalne, lepe dohodke. Že dosedaj bi se bilo splačalo morda po nekaterih krajih, kakor n. pr. pri Sv. Luciji, storiti kaj več za udobnost letoviščarjev, odslej bo to potreba — če ne pa pride špekulativen Nemec, postavi hotele in gostilne, privabi tujce, kateri bodo sicer bivali na naši zemlji, vživali krasoto naših dolin in gora, ali, ves dobiček steče v tuj žep. Taki kraji, kakor Tolmin, ki bi bil lahko drugi Kamnik, Sv. Lucija, Volče, in kadar se potegne železnica še do Loga, naša Švica na Bovškem — to je nekaj lepega, nekaj privlačljivega. Dosedaj je bila komunikacija po naših gorah res jako dolgotrajna in neprijetna, ali kadar se razplete železniška mreža, bo vse drugače. Takrat bo živo po gorah pa tudi po Vipavski dolini, in nemalo ti.di po Krasu, kamor n. pr. TržaČani žo tako radi zahajajo. — Vemo, da marsikdo razmišlja o tem, toda ali ostane le pri razmišljanju, ali se dvignejo naši rojaki ter tudi udejstvijo taka razmišljanja ?! Potreba je nujna, in tej potrebi se mora zadostiti, če ne storimo tega mi, storijo tujci. Aut — aut! Tesno združena z baš rečenim je turistika. Tu treba energičnega dela. Lepe, iz srca izvirajoče in v srce segajoče so besede, katere je napisal v »Soči« pred kratkem tolminski hribo-lazec: »Pomisliti se mora, da se odpre z novo železnico širšemu svetu vsa divna krasota soških planin, katera je bila do sedaj le malo znana. Posledica tega bo, da bodo prihajali ogledat si te krasote toliko prijatelji, kolikor sovražniki našega naroda, in nevarnost preti velika, da nas ti poslednji preplavijo in nam prevzamejo prvenstvo v planinstvu na naših gorah. To bi pa bila za nas ne le sramota, ker bi s tem kazali tujcem svojo nebrižnost, šibkost ali celo nezmožnost za moderno napredovanje na- pram drugim narodom, nego tudi velika nevarnost v narodnem pogledu. Dobro nam je znano, kako žilavo in agresivno je nemško planinsko društvo in ker je le-to v gmotnem oziru zelo krepko, smemo z vso gotovostjo pričakovati, da bo vsled nove železnice z vso svojo močjo sililo na naše planine, prisvajalo si novih poti, novih koč itd. Na svoji zemlji bodemo morali gledati tuje napise, tuje ljudi, tujo last in pri tem še prenašati žaijenja! UŽe sedaj si upajo ti naši prijatelji vsklikati: „Škoda, da je ta krasna dolina last prokletih Slovencev" — in kaj si bodo upali ti sinovi „herrenvolka" kasneje, ko nam zasedejo s svojimi kočami najlepše planine! Mi, ki smo tu, moramo skrbeti, da se ta nevarnost odstrani. A uspeh dosežemo le tedaj, Če napravimo sami to, kar bi sicer tujec storil preko naših glav. Na delo torej!« To so rodoljubne besede, ki veljajo sicer v prvi vrsti Soški dolini, ki se pa dajo raztegniti tudi na ostali del naše dežele, koder je pripravno za tu-ristiko. Tu je polje, kjer nas čaka Še mnogo lepega, domoljubnega dela. Dežela mora kazati znak slovenstva, znak prebivalstva, ki biva todi, ne pa tujstva. — S kratka: po vsem, kar smo povedali v člankih pod gorenjim naslovom, stojimo tik nove dobe, novega življenja, v katero moramo vstopiti pripravljeni in brižni, da nas tujec ne podjarmi. Pogoji so tu, po katerih si utegnemo vstvariti lepo bodočnost, ali ti pogoji zahtevajo odločnost, eneržijo, trenotno zavednost, podjetnost. — Kdor čuje, tega je pravica! DOPISI. IZ TolBina. Tukajšno „ Rokodelsko in br&lno društvo" je priredilo dne 7. t. m. „pustnega mačka" v gostilni pri „PodŠolarjutt.— Šaljivemu vabilu se je odzvalo mnogo občinstva, tako, da je bila plesna dvorana natlačena. Pri plesu je svirala tolminska godba Grof Monte Cristo. tlapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) >Jaz vendar nisem ona, ki je vzbudila v tvojem srcu to "panje. Fernand,« odvrne Mercedes. »Ne moreš mi predbaei-V;iti, da sem bila proti tebi le enkrat koketna; vedno sem ti ivkala, da te ljubim kakor svojega brata, da pa ne zahtevajo«! niono nikdar kaj drugega kakor to sestrsko ljubezen, kajti moje sive si je osvojil drugi. Ali ti nisem rekala vedno tako, 1'Vrmuiil?«' »Da. to vem dobro, Mercedes,« odvrne mladi mož ; »da ti imaš kruto zaslugo, da si bila proti meni odkritosrčna. Toda ^i liozabljaš sveto postavo Kataloncev, da se ženijo samo med seboj v, »Motiš se, F.-nnand, to ni nikaka postava, to je samo navada, to je vse. In ubogaj me, ne sklicuj se v svojo korist na t0 navado! Pod konskripeijo si, Fernand: prostost, katero so l' pustili, je samo navidezna: Vsak trenutek se lahko zgodi, ^ moraš slediti zastavi; in če bi bil ti vojak, kaj naj bi bilo 1'otem z menoj, ubogo siroto, ki som sama in zapuščena, kini-mam ničesar razun skoro razpadle koče, ob kateri visi nekaj Mikih mrež, jedina dedščimi, katero je zapustil moj oče moji 1'iiiteri in moja mati meni V Pomisli vendar, Fernand, da živim li!Z!i »Jono smrti skoro samo od obče dobrotljivosti! Včasih se f«'lag. kakor da ti koristim, da imam potem pravico, deliti s l|,mij zaslužek tvojega ribarjenja; in ja: to sprejemam, Fer-"mid. ker si moj bratranec, ker sva skupaj odgojena, in zlasti, ^r bi te žalostilo, če bi odklonila. Toda dobro čutim, da je riba. katero prodam in za katero vzamem denar, da si kupim1 konopljo, ki predem, dobro čutim, da je to dobrota.« »In kaj je na tem, Mercedes V Dasi si tako uboga in zapuščena, mi vendar ugajaš bolj in si za me primernejša, kakor hčerka najbogatejšega trgovca ali najponosnejšega bankirja iz Marseillea. Česa je treba nam, priprostim ljudem V Vrle žene in dobre gospodinje. In kje najdem ti dve lastnosti v večji meri kakor pri tebi V< »Fernand,^ odvrne Mercedes in zmaje z glavo, »ženska postane slaba gospodinja in ne more jamčiti za to, da ostane poštena zakonska žena, če ljubi drugega in ne svojega moža. Zadovolji se z mojim prijateljstvom, kajti ponavljam ti, da je to vse, kar ti morem obljubiti, in obljubiti ne maram ničesa, o čemur si nisem svesta, da morem izvršiti.« »Da, razumem,« pravi Fernand; * svojo lastno bedo prenašaš potrpežljivo, a moje se bojiš. Prav torej, Mercedes: ljubljen od tebe, se poskusim z usodo: ti mi prineseš srečo, in jaz postanem bogat. Svojo obrt kot ribič, morem razširiti, vstopiti moreni kot komi v komtoar, postati morem celo samostojen trgovec« »Od vsega tega ne moreš podvzeti ničesar, Fernand; ti si vojak, in da si med Katalonci, se imeš zahvaliti samo okoliščini, da ni nikake vojske; ostani torej ribič, ne sanjaj sanj, po katerih se zdi resničnost še bednejša. kakor je v resnici, in zadovolji se z mojim prijateljstvom, ker ti ne morem dati nič drugega!« »Prav torej. Mercedes, prav imaš. Mornar postanem; mesto kroja naših očetov, katerega preziral, bodem nosil polikan klobuk, pisano srajco in moder telovnik s sidri na gumbih. Ali ni to obleka, katero mora imeti človek, če hoče tebi ugajati ¦ Kaj hočeš reči s tem V« vpraša Mercedes ter ga pogleda iznpovedujoče. »Kaj hočeš reči s tem V Jaz te ne razumem.« »Reči hočem, Mercedes, da si do mene tako trda in kruta, ker pričakuješ nekoga, ki je oblečen tako; toda oni, katerega pričakuješ, je morda nezanesljiv, ali če ni, bo morda morje zanj nezanesljivo.« ¦»Fernand, c vsklikne Mercedes, »imela sem te za dobrega, toda motila sem se; Fernand, ti imaš hudobno srce, da kličeš jezo neba, ki naj bi podpirala tvojo ljubosumnost. Torej da, da, ne maram ti zakrivati: onega pričakujem in ljubim, katerega meniš, in če se ne vrne, porečem, da je umrl, ljubeč me, mesto da ga obdolžim nezvestobe kakor ti.« . Mladi Katalonec napravi divjo gesto. • Razumem te, Fernand: ti se hočeš maščevati nad njim, da Ue ljubim tebe, svoj katalonski nož hočeš križati z njegovim bodakem. Toda kaj ti pomore to V Da izgubi moje prijateljstvo, če podležeš, da izpremeuiš moje prijateljstvo v sovraštvo, če zmagaš. Verjemi mi: iskati prepir z možem, je slabo sredstvo, dopasti ženski, ki ljubi tega moža. Ne, Fernand, od te hudobne misli se ne daš privesti tako daleč; ko ne moreš imeti v meni žene, se zadovoljiš s tem, da bodeš imel v meni prijateljico in sestro. Sicer pa,- pristavi z mirnimi, solznimi očmi, »čakaj, čakaj, Fernand; pravkar si rekel, da je morje nezvesto, in .štirje mesci so že, odkar je odšel; tekom štirih mesec, sera Štela že več viharjev.« Fernand ostane nepremičen, ne da bi poskusil posušiti solze, ki so padale na Mercedina lica; dal bi bil sicer za vsako teh solz svojo kri; toda tekle so za drugega. Vstane, hodi po koči gori in dolf. ter obstane zopet s temnimi pogledi in stisnjenimi pestmi pred Mercedo. »Dej, Mercedes,« pravi, »odgovori mi še enkrat: ali je ¦ trdno sklenjeno V« nTaz ljubim Edmonda Dantesa,« reče mlada deklica hladno, -in nihče razun Edmonda ne bode moj mož.« Bna mah* pod vodstvom gospoda Andreja Obleščaka, kateri je moral ponavljati na splošno željo občinstva več točk. — Plesna dvorana je bila temu večera prav primerno okrašena; v isti je bil postavljen „trontt, na katerem je mogočno sedel „očka pust", na stenah so bile šaljive podobe klovnov in drugo, kar je napravljalo dober utis. Med pavzami je večkrat nastopil društveni pevski zbor pod vodstvom gos. Vinkota Fiiirja in pokazal, da je res kos svoji nalogi. Šaljiv nastop je bil gospoda Ivana Bonača s svojo „imeuitno lajno", s katero je nnafehtal" nič manj nego 4f> K 43 v za društveno zastavo. Podpisani odbor si Šteje torej v dolžnost se tem potom zahvaliti vsem onim, kateri so se udeležili tega večera, oziroma poslali primerne zneske kot vstopnino, posebno pa takim, kateri so globoko „ segnili" v žepe, gospodu Ivanu Bonaču, kateri je „zlajna!" tako svoto za druStveno zastavo, društvenemu pevskemu zboru in sploh vsem, kateri so bodi si ita ta ali drugi način pripomogli, da se je spravilo „pustnega mačka" na tako lep način h kraju. - - Odbor „ Rokodelskega in bralnega društva" v Tolminu. BIČI, dne 11, marca 1905. — Z ozirom na dopis z dne 22. febravarja t. L v „Prim. listu" z dne 2. marca št. 9. moram podati nekatera pojasnila. To pojasnilo bi sicer ne bilo potrebno za našo občino, ker tukaj vsakdo pozna v dotičnera dopisu prizadeta novoporočenca, toda glede širne javnosti zdi se mi vendar potrebno g. dopisnika opozoriti, naj piše resnico, in da si ne sme dovoljevati tolike' prostosti, da poštene osebe izpostavlja meni nič, tebi nič, javnemu posmehu, ko so vendar do-tični popolnoma nedolžni, in morajo le vsled nesposobnosti g. dopisnika poslušati različne opazke. Ko bi ne poznali g. dopisnika, ko bi ne vedeli, se on razume koliko na stvarna poročila, odgovoriti bi mu hoteli drugače. Ker se je pa že večkrat skazal glede svojih dopisov sposobnega za »Škrata" ali »Brivca", svetujemo mu samo to: Opustite dopisovanje v časnike, ker to se Vam tako podaja kakor neki domači živali sedlo. T. B IZ ČtftNIlft. — Veleslavni „oai-aoe", novi jud na Lokvah. Silno prijetno ste nas iznena-dili, g. novi jud (sicer v stari dobro znani koži), s svojim* pohvalnim dopisom v primorskem Listu" predpustnega dne. Hm, pred-pustnega dne — Vam že verjamemo, kajti tisti dan ste bili ravno prav pametni, ker niste še od predpustne nedelje k pameti prišli ter niste Še vedeli prav, kako Vam je ime; kajti prepričani smo, da ste vse drugače mislili, kakor ste se podpisali, zakaj Vaše pravo ime ni „oai-aoe" ampak „ia-iaa", katero Vam bolj pristoja, ker gotovo ste glede pameti v sorodu s tisto živaljo, ki ima malo daljša ali krajša ušesa kakor Vi. Hm — veselica mu ni ugajala — je že res — klerikalni zmaj je bil zraven, in pa imena: „Slov. Narod" in „Soča", pa saj je bilo tudi »Slovenca" slišati imenovati, pa samo v nogovicah pod nogami — pa saj je bilo vse skupaj samo klerikalno seme, a ja! Še nekaj ! Tri sto hudičev je bil poklical tudi slugo zraven — oh kaka groza za tistega, ki ima kosmato vest, kakor dopisnik „Lisca", in res huda bi bila, ako bi se bilo to vresničilo, no, pa za druge se ni bilo bati, ker so bile tudi „žegnane" glave zraven. Pa poslušal je tudi ! Glejte i« kako mu je ugajalo, kar na pamet je znal, ne da bi čital, ko je imel vspored v rokah ; sliši pa izvrstno, še celo tamburaški zbor je slišal, da je igral Broževo: „V sladkoj sanji", katero je izpustil, — zares izvrsten posluh. Vas povabimo, da nam poveste, kedaj začne trava rasti. — Pa gledal je tudi slavni dopisnik! Kakor tele nova vrata, posebno takrat ko jih je „raalal"; vem, da je bilo Vam žal, da so bili tako pozno ,,pomalani", ker Vi ste bili že davno poprej še lepši napravljeni — pa nil"^ ne mislite, da ste sedaj vsi enaki — nak 10 je bilo samo takrat, potem so se takoj umili; a Vam je to nemogoče, Vi se ne bodete nikdar, nasprotno še bolj umazani postanete, ker Vam ne pride toliko v glavo, da bi se oprali, sicer se perete zmiraj pa le v gnojnici, ker se Vam bolj dopade, kajti kadar Vss kdo s čisto vodo polije, da bi Vas malce umil, skočite pokoncu kakor da bi se Vam zemlja vdrla pod nogami. Vam je glavna stvar, da ste vedno umazani in pri tem tudi ostane; pa kaj Vas to briga! Pa naj bode, kakor hoče, ostanimo vsak pri svojem; kar se pa tiče Čepovancev, Vam svetujemo, da jih pustite prav lepo v miru, ker še cenejši ako bode moka na Lokvah, je vseeno ne bodemo hodili kupovat, niti tistih hodili prositi, ki so nekdaj v Čepovann ovce pasli, čeprav so sedaj gospodje na Lokvah. Glede naših društev naj Vas čisto nič ne skrbi, ker niso prav nič od Lokvarjev odvisna, ker so napredna; razun „Čitalniee" katera ima tudi tam pri Vas nekaj udov, koja bi bila pa že zdavnaj umrla, ko bi ji mogli njeni udj'e vsaj toliko prostora preskrbeti, da bi glavo nanj položila, ker pa nima glave kam nasloniti, je prisiljena še živeti; vendar komaj diha ter samo včasih še brcne kakega „Prismojenca", „Domoljuba" ali „Gorico"; „SIovenca" že ni več na dan. Za sedaj bo menda zadosti, kdor je kaj pomagal društvu, hvala lepa, kdor je pa samo obljubil, pa nič dal, naj prav lepo molči, ker ga nikdo po nobeni stvari ne praša. Ako bode katerega Želodec še bolel, naj se hitro oglasi, kajti „dr. ,Vseznal" tudi v postu zdravi tiste, ki tožijo svoje bolečine v „Primorskem Listu" ter vsakemu nasvetuje dobre pripomočke; kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Dr. Vseznal. Iz KamenJ, — Poreče kedo še, da se pri. nas ne napreduje'? Motil bi se, kdor bi kaj takega izustil. — Zadnjo nedeljo februarja so priredili cerkveni pevci Marijina družba veselico v šoli. Dne 5. marca je priredilo tuk. veteransko društvo plesno veselico pri Bebku. Da bi se temu nekaj nasprotovalo, se ponovi Marijinega društva veselica od pretočene nedelje in to na komando župnika Kosca! Povedati moram, da to ni veteranski zabavi prav nič Škodovalo. Od veteranskega plesa so bile zadržane poleg cerkvenih pevk le nekatere pozabljene device; česar gospodu Koscu ne zavidamo. Pomislimo le, kaj bi ta delal, ako bi mu kako društvo iz nagajivosti priredilo vsporedno veselico, kakor jo je nam sedaj on. Ako bi se ke.iaj pripetilo v obratnem smislu, naj se takrat ne repeuči! Še skoraj bi pozabil vprašati: Kaj neki to pomeni, da je kamenska šolska soba postala nekak gledališčiu prostor! - - Čudno se nam vidi, da dovoljuje te veselice c. kr. okrajni šolski svet. Glavo stavim, da bi se dovoljenje odklonilo vsakem' drugemu narodnemu društvu, ako bi hoHn tam prirediti svoje zabave. Tu pa ima Kosčeva družba celo dvakrat v enem tednu svoje predstave. Potem pa še brcajo farški listi; Češ, da je osobje c. kr. okr. šol. sveta njim nasprotno t! Neumevno se nam zdi, kako more tamkajšni šolski voditelj priporočati v dovoljenje olske sobe v veselično dvorano. Nič bi ne imeli proti temu, a naj bi imela i druga narodna društva prost vstop, da prirejajo svoje veselice in zabave v šolah — dokler pa* tega ni, odločno ugovarjamo temu postopanju. Prizadeti naj to upoštevajo! Pravicoljub. Domače in razne novice. Soriški«« »Sokolu* je daroval odbor »Goriške mladine" čisti dobiček plesnih vaj mi-nolega predpusta v znesku K IfrGH. Hvala! Pogreb sedmošolca Gotica. — Pogreb se je vršil v soboto pop, ob 2. uri. Udeležili so se pogreba dijaki višjega gimnazija, ravnatelj, mnogo profesorjev, več drage odlične gospode in mnogo drugega ljudstva. Pred hišo Žalosti so zapeli dijaki „ Blagor mu", za krsto so nosili dijaki 3 lepe vence, na krsti je bilo položenih več vencev, med njimi tudi dijaški v narodnih trakovih. Cotiča so pokopali v ('e-rovem, kamor je šlo več dijakov, ki so zapeli tam v cerkvi in na grobu žalostinko. — Na gimnazijskem poslopju je bila razobešena črna zastava, dijaki-sošolci pa so imeli ob mrtvaškem odru častno stražo noč in dan; vrstili so se po 4 vsaki 2 uri. Blag bodi spomin tako prerano ugaslemu mladeniču I Silila jO gospa Marija M e d v e š č e k, rojena Drašček, soproga g. Petra Medveščeka, nadučitelja v Sv. Križu. Smrtna kosa. — Poročajo nam iz Loga, da je umrl tamkaj v soboto 11. t. m. gosp. Alojzij Čem o t a. Na c, kr. izobraževalcu za učiteljice v 6oricl prično skušnje in sicer: a) zrelosti 2. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj ;, b) usposobljenja za ljudske in meščanske, šole dne 8. niaja t. 1. ob 8. uri zjutraj; c) za usposobljenje v ženskih ročnih delih in za vrtnnrice početkom meseca junija t. 1,, Prošnje se imajo predložiti ravnateljstvu izobraževališča oziroma dotične izpraševalne komisije in sicer za preskušnje pod a) in b) najkasneje do 31. t. m. in za one pod c) do 15. maja 1.1. Občni zbor »Pevskega in bralnega društva v Št. AmftzU" se je vršil pretečeno nedeljo ob zelo veliki udeležbi društvenikov v društvenih prostorih. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom K uz m i n Josip, podpredsednikom N an u t Anton, tajnikom N a n u t Josip, blagajnikom B u d a v Jo s i p; pevovodjnK o-m e 1, njega namestnik Volčič Anton; odborniki so : B o š t j a n či č Iva n, Ples n i-čar Matija, Nanut Ivan, F urinu Henrik in Maruš ič Anton. Izvoljeni, odborniki so poroki, da bo društvo vspevalo, kakor doslej, in da bo kos nalogi, katero so si postavili za letošnje .leto, namreč razvitju društvene zastave. Za zastavo se pridno nabira iu dosedaj je že zbranih .100 K 77 v Novoizvoljenim pa: Na delo! Želimo obilo ••jaha pri vstrajnem delovanju! Zanimiva ve8t. -••¦ Hrvatje v Pazinu so kupili lepo obširno zemljišče na pripravnem kraju, kjer postavijo „N aro dni dom", ki bo urejen vsem potrebam primerno. Voda in luč za postalo na Blančl. - sklonih. se je poskrbeti za vodo in luč v poslopjih postaje na Blanči s posebno napravo ob Solkanskem mlinu pri Soči. Tako se je železniška uprava že otresla mesta ter pokazala hrbet cincarjem in neved-nežem na goriškem magistratu, tako pa je tudi odletel mestu lep dohodek! Srečna realka! — Ravnatelj tukajšnje realke je res poskrbel tudi za letos v odrešenje duš svojih učencev -— eksercicije. Te eksercicijo bodo menda v soboto, nedeljo in ponedeljek! Letos baje ne pride tisti sloveči Ludewig, marveč nekdo drugi pridigat in reševat realce. N6, ker so že eksercicije, nuj se j jih udeleži pobožni ravnatelj sam ter se spove j vel»k ga, smrtnega greha, da se še sedaj lsi j naučil slovenščine, (lasi je bil v to obvezan, ko je prišel v Gorico. Če je duhovnik, ki bo j vodil eksercicije, pravičen mož, mu ne sme dati odveze, marveč mu mora naložiti hudo * pokoro in dati nalog, da izpolni obvezo! ] Napadena .od Lahov. — v nedeljo okoli po- polnoči sta prišla v Gorico Iv. Kraščik in Miha Terčič, baje iz Št. Ferjana. Na Placuti so ju napadli laški ponočnjaki, pretepali ter Kra-ščika ranili na glavi. Policija je aretirala dva. nekega Val. Bresana in Iv. Velikonjo. Veli-konja je priznal, drugi je tajil. Poslali so jn v zapore. (Dalje u prilogi.) »In ga bodeš ljubita vedno?« »Dokler bodem živela!« Fernand brezupno povesi glavo in bolestno vzdihne: nato naenkrat dvigne glavo s stisnjenimi zobmi in razširjenimi nozdrvmi. »Toda če je mrtev ?« »Če je mrtev, umrem.« »Toda če te pozabi?« »Mercedes!« vsklikne pred hišo vesel glas. »Mercedes!« »Ah,« vsklikne mlada deklica ter zardi veselja in ljubezni, »vidiš, da me ni pozabil, ker je tukaj E« In pri tem plane proti vratom ter jih odpre z besedami: »K meni, Edmond, tukaj sem!« Fernand se opoteče, ves bled in preplašen kakor popotnik pri pogledu ua kačo, in ko zadene ob svoj stol, omahne nanj. — Edmond in Mercedes se objameta. Žareče marseillesko solnce, ki je sijalo skozi odprta vrata, ju je oblijalo z lučjo in sjjem. V pričetku nista videla, kaj ju obdaja; brezkončna sreča ju je ločila od sveta, in govorila sta samo v nevezanih besedah, M so izraz tako živega veselja, da so navidezno izraz bolesti. Naenkrat zapazi Edmond temno Fernandovo obličje, ki se je videlo iz sence bledo in gror 6*,; neki notranji nagib, o katerem si morda niti sam ni mi na jasnem, je gnal mladega Katalonca k temu, da je držal svojo roko na ročaju noža, kije tičal za njegovim pasom. I »Ah, oprostite,« pravi Dantes ter tudi zgrbanči svoje obrvi, »nisem opazil, da je tukaj še nekdo tretji.« Nato se obrne k Mercedi. »Kdo je ta gospod?« vpraša. j »Ta gospod postane tvoj najboljši prijatelj, Dantes, kajti ta je lnoj prijatelj, moj bratranec, moj brat. Ta je Fernand, I to se pravi človek, katerega ljubim za teboj, Edmond, najbolj na svetu.« ] In ne da bi izpustil roko Mercede, katero je držal v svoji, poda Edmond svojo drugo roko Kataloncu. Toda Fernand ostane nem in nepremičen, daleč od tega, da bi se odzval tej uljudnosti. Tu obrne Edmond svoje zvedave poglede od razburjene, tresoče se Mercede na temnega, kljubujočega Femanda. Ta jedini pogled mu pove vse. Jeza mu stopi na čelo. »Ko sem tako hitel k tebi, Mercedes,-nisem mislil, da najdem tukaj neprijatelja.« »Neprijatelja!« vsklikne Mercedes z jeznim pogledom na svojega bratranca. »Neprijatelja pri meni, praviš, Edmond! Če bi mislila to, bi te prijela za roko, šla s teboj v Marseille in zapustila to hišo, da bi nikdar več ne stopila v njo.« F^ernandove oči se zabliskajo. »In če bi se ti pripetila kaka nesreča, moj Edmond,« I nadaljuje z neomahljivo ravnodušnostjo, ki pokaže Fernandu, da izgovarja najglobokejšo resnost svojih mislij, »če bi se ti pri-j petila kaka nesreča, tedaj grem na rt Morgion in se vržem z glavo naprej med skalovje.« I Fernand strašno pobledi. »Toda ti se motiš, Edmond,« nadaljuje, »ti nimaš tukaj j neprijatelja, samo Fernand, moj brat, je tukaj, ki ti zdajle stisne roko kot svojemu najboljšemu prijatelju.« Pri teh besedah vpre mlada deklica svoj zapovedujoči pogled v Katalonca, ki se približa, kakor začaran od tega pogleda, počasi Edmondu ter mu poda svojo roko. Njegova jeza se je razbila kot onemogel, toda besneč val! ob vplivu, ki ga je imela nanj ta deklica. Toda komaj se do- j takne Edmondove roke, začuti, da je storil vse, kar mu je! bilo mogoče storiti, ter plane iz hiše. »O,« vsklikne, tekaje semtertja in ruvaje si z rokami lase kakor blazen, »o, kdo me oprosti tega človeka! Jaz nesrečnež, jaz nesrečnež!« »Hoj, Katalonec, boj, Fernand, kam pa bežiš V* pravi neki glas. Mladi mož obstoji, se ozre okoli sebe ter zagleda Cade-roussea, sedečega z Danglarsom v uti. »No,« pravi Caderousse, ¦>zakaj ne prideš sem/ Ali se ti mudi tako, da nimaš niti časa, da bi voščil svojim prijateljem dober dan?« »Zlasti še, če imajo pred seboj precej polno steklenico,« pristavi Danglars. Fernand pogleda moža z neumnim obrazom in ne odgovori ničesar. »Čisto pobit se mi zdi,« pravi Danglars in sune Cade-ronssea s kolenom. Ali sva se motila in jo triumfirnl Dantes kljub najini slutnji?« »Vraga, treba je izvedeti!« pravi Caderousse. In obrne se k mlademu možu. »Torej dej, Katalonec, ali si se odločil?« pravi. Fernand si obriše pot, ki je lil z njegovega čela, ter stopi počasi v uto•; in zdelo se je, da sta senca in lila*! nekoliko pomirila njegovo razburjenost ter oživila njegovo onemoglo telo. »Dober dan, pravi. »Vitfva sta me klicala, ali ni res?' In pri tem bolj pade, ks*L3f sede na stol. »Klical sem te, ker si tekel kakor blazen in se mi je bilo bati vsak hip, da skočiš v morje,« odvrne Caderousse, smeje se. »Kaj vraga, če gre za prijatelje, se jim ne da samo ^ zarec vina, ampidc jih je treba tudi zadržati, da ne popijejo dveh ali treh pint vode.« Fernand bolestno vzdihne, ter spusti glavo na svoje pesti. prekrižane na mizi. , »Torej čuj, kaj ti pravim, Fernand,« nadaljnje Caderousse z ono neotesano ravnodušnostjo neolikanih ljndij, ki pozabljaj* vsled radovednosti vsako prizanašanje. »Videti si zavržen ljubček!« In to svojo šalo spremlja s surovim smehom. »Bah,* odv-ne Danglars, »mladenič kot ta se nima l«ltl v ljubezni nobene nesreče. Ti se šališ, Caderousse.« Še se mu vidi na obrazu izraz neznosnih muk. Ta v resnici tudi v smrti Se ni našel pokoja. In čim dalje gledaš: Same prevezaue glave, roke> noge, povsod sledovi krvi, povsod bolestne, izmučene oči. Kdor to vidi, se mu mora srce zjokati nad grozno brezsrčnostjo vojske. - Videl sem 42 ranjenih častnikov. Hunho. V poročilih o zadnjih bojih se večkrat omenja reka Hunho. Ta velika reka je od Mukdena do Inpana široka 100 metrov. Včasih se reka na nekaterih mestih posuši. Kadar je povodenj, je mogoče reko prebroditi z veliko težavo nad Inpanom, pri normalnem stanju pa povsod do Mukdena. Sedaj reka nima več ledu; prebroditi jo je sedaj težko, ker plava po njej led. Bregovi so skoro povsod nizki in peščeni, le južno od Mukdena so visoki 4-5 metrov. Tu je levi (južni) breg raven, desni pa strm. Dolina je nad Inpanom gorata dolina, široka približno 1 km. Potem se dolina veduo bolj razširja ter je pri 'nšunčenu že široka (i po t km. Pod tem krajem pa izgubi dolina svoj gorski značaj ter pride polagoma v ravan, ki je pri Mukdenu že široka 20 km. Med Inpanom in Fušimčenom ne vozijo ne ladje ne plavi. Hunko še izliva v Ljaobo. V vojaškem ozira je spodnji tok izvzemši po zimi —- tudi kadar je suša, velika ovira. To se zgodi tudi, posebno ob velikem deževju, blizu Mukdena. To je tem važnejše, ker pri Mukdenu peljeta čez reko dve cesti, železnica in deželna cesta. Druga reka, ki se omenja v sedanji vojski, je Šahe. Ta se lahko prebrodi, raznn če ima led, ter ne ovira vojaških operacij, razun po hudem deževju, na spodnjem delu. Umikanje Rusov. Poročila Kuropatkinova: General Kuro-patkin je brzojavil v petek zvečer : Od poldne naprej je postalo umikanje naše armade zelo nevarno, izlasti za one vojne zbore, ki so se nahajali daleč od mandarinske ceste. Japonci so napadali naše čete, vendar vsled najskraj-nejib naporov so naše armade izven nevarnosti. Sovražnik je obstreljeval našo umikajočo se Črto od vzhoda in zapada, Mandarinske cesto so Japonci obstreljevali od vzhodu z dveh toček, pri Tavi in Puhe. Naše čete i..% vedejo zelo hrabro. Japonci so radi tega tako naglo z juga prodirali, ker je danes zamrznila reka Hunho, ki je ščitila našo pozicijo pri Mukdenu. General Zerpiekij je bil ranjen, vzKc temu je ostal na fronti. General Kuropatkin je v soboto zvečer brzojavil: Umikanje se je izvršilo na poprej določene pozicije. Zadnje čete tretje armade so zasedle mandarinsko cesto, 25 verst pred Tielingom; sovražnik jih le malo nadleguje. Od 28. februvarija do 41. marca je bilo ra-nje 'ih 1100 častnikov in 46.391 vojakov, Taifun. Taifim, ki je Že 8. marca pri Mukdenu razsajal, je dne 9. marca zjutraj pričel z novo močjo divjati. Peščeno rumeno nebo in rumeno- rjava tla sta si bila jednaka, V silnih stebrih je podil vrtinec drobni pesek. Komaj je bilo možno dihati in na pet korakov se ni videlo ničesar. Celo že več dni trajajoče streljanje iz tisoč topov je postalo po tem ozračju znmolklo. Ob takih za napadalce in branitelje obteže-valnih razmerah je minul zadnji boj okolo Mukdena. Kuropatkin o umikanju. General Kuropatkin je dne 11. t. m. brzojavil: Za časa bojev, ki so več dni neprestano trajali, so znašale naše izgube 50.000 mož ranjenih. Umikanje iz Mukdena je bilo zelo težavno: zadnje čete so se v polnem redu umaknile ter se ustavile na pozicijah, ki so bile že prej določeno. Gibanje trena je bilo težavno, to pa vsled kanonade Japoncev, kije bila obrnjena proti mandžurski cesti. Mi nismomarširall po cesjahj arapak jh> poljih. Ker je na ozemlju med Tielinom in Mukdenom mnogo rek s strmimi bregovi, so se morali vozovi ustavljati, ter so se zamogli le počasi naprej pomikati. Sovražnik je bil dobil znatna ojačenja. Iz pregledovanja mrličev in iz izjav vjetnikov je razvidno, da so je bitek udeležila tudi armada Nogijeva in razun te tudi nove divizije. Z ozirom na kratko oddaljenost Japonske in na lahko dovažanje po morju' je japonska armada ostala vedno v polni moči. Poleg tega imajo Japonci izvežbane vohune ter poznajo tako vedno vse pozicije naše armade, Druga brzojavka generala Krropatkina od 12. t. m. poroča: Po poročilih poveljnika zadnjih čet se je konstatovalo, da se nahaja sovražnik, močan poldrugo divizijo, v razdalju strela s topom, vendar nam ni dospelo nikako poročilo o resnih bojih. Po poročilih poveljnikov zadnjih čet druge armade je imel drugi sibirski polk strelcev težke boje ; marširal je ob ognju sovražnika, ki je prodiral od zapada, ob enem ga je sovražnik tudi od vzhoda obstreljeval. Polkovniku Loschu se je posrečilo od polka rešiti. 3 častnike in 150 vojakov z zastavo polka in z eno baterijo. Ta polk je zgubil v boju dne 6. t. m. nad 1000 mož. Od polka Dorpad 25. divizije je ostalo le 010 mož in 2 častnika. Bitka pri Mukdenu. Razna poročila: Japoncem se je bilo posrečilo, postirati pri Tinšantungu obsedne topove in ž njimi streljali na to vas. Tiušuu-tung je bil 8. t. m. pozorišče "najbolj krvavih in najobupnejših bojev v tej strahoviti bitki. Japonci so opetovano naskočili ruske pozicije, končno so tudi pregnali Ruse iz njih in zasedli te pozicije. Kasneje pa so se morali zopet umakniti iz njih. Opetovano se je vnel boj mož proti možu. Posadka v tej vasi je bila izpostavljena artilerijskemu ognju iz 700 topov. Tinšantung se nahaja sedaj v japonskih rokah, od koder so sedaj topovi naravnani na železniško postajo v Mukdenu. Kakor se „Berliner Tagblattu" poroča iz Tokija, so se Rusi že jeli umikati 0. t. m. General Nogi je bil baje že 9. t. m. v Mukdenu, a ni smatral okupacije tega mesta za dovolj važno, vsled česar se je zopet odpravil h Mukdena in se napotil proti severu. Rusi so bili prisiljeni se umakniti ne vsled pritiska obeh japonskih kril, marveč je bilo v tem oziru odločilno uspešno prodiranje levega krila japonskega centra. Vojne operacije so se izvršile po načrtu, ki ga je izumil šef japonskega generalnega štaba Kodama in katerega je potrdil maršal Oyama. Nastopili so: novo desno krilo proti ruskemu levemu krilu; Kurokijeva armada, okrepljena s četami Hasegave iz Koreje, proti vzhodnemu delu fronte ob reki La; armada Nodzujeva proti zahodnemu delu iste fronte; Okujeva ift Nogijeva armada pa proti ruskemu desnemu krilu. Nova velika okrepljenja so dobile armade povsem tiho in so jako presenetila Ruse, ko so stopili v boj ti voji. Najbolj krvavi boji so so vršili na obeh krilih, kjer so imeli Rusi svoje rezerve in že preje pripravljena okrepljenja. Japonske izgube niso torej velikansko le pri četah, ki so prve napadle sovražnika, ampak tudi na obeh krilih. Sami priznavajo, da so izgubili 35.000 mož. Posebno krvavi so bili boji na levem krilu, kamor jo priliitel Kuropatkin osebno z vsemi prostimi glavnimi močmi. Iz Mukdena poroča dopisnik »Lokalan-zeigerja": llonenkampf je dobil povelje, naj hiti na skrajno levo krilo, da prevzame svoj stari kot. Situacija je bila taka, da so Japonci stali dve vrsti zahodno od ceste, po kateri so se Rusi umikali. Umikanje se je posrečilo, ker Japonci vsled sneženja niso nič videli. Potem smo se borili osem dni in njbči pri Msitsindjanu, ki zapira cesto za umikanje proti Fušunu. Bila je nad vse intere-santna gorska bitka, katero sta bila oba nasprotnika z izredno hrabrostjo. Rusi so stali hrabro in trdno kot zid v grozovitem ognju šrapnelov. Japonci niso prišli niti ped naprej. Renenkampf je kljub velikim izgubam sklenil boriti se do zadnjega moža, toda kar nakrat je dobil povelje, naj se umakne. Obširno poroča peterburški dopisnik lista „Kolnische Zeituug" ruske vesti o bitki pri Mukdenu, kjer je bil boj v ponedeljek najhujši ; ta dan je bila bojna črta v obliki kroga 30 km dolga in 10 km široka. Nekateri voji so že š e s t d n i n e p r o s t a n o v boju in se jim sreča vsak čas spreminja. Celo ranjenci so ostali ob fronti iti se bojevali kot levi. Na ruski lovi fronti so morali japonski častniki streljati na svoje lastne ljudi, da so jih prisilili v boj. Obupano so metali vojaki svoje puške proč in se vrgli brez orodja v ruske okope, ki so bili kmalu prenapolnjeni z mrtveci. Razna poročila. Japonci in njihovi prijatelji trdijo, daje Kuropatkin poražen, da je ruska armada razbita ter da Rusom 'sploh ne bo mogoče več postaviti se uspešno v bran Japoncem. Ali vmes pa se čujeiz strokovnjaških vrst tudi, da je to, da so se Rusi umaknili iz Mukdena proti Tielingu, le strategično umikanje, ne pa poraz. Armada se uniče v najlepšem redu. Ruske izgube so ogromne, p/t tudi japonske! V Tielinu stoji še sveža ruska armada 00.000 mož. Umikanje se vrši, v pozicije, že naprej določene. • Poroča se, da je japonska konjenica ujela generala Miščenka s celo-njegovo vojsko. Armada generala Bilderlinga, ki je ščitila umikanje proti severu, pa je baje položila orožje. General Kaulbars je baje ujet s 24.000 možmi. Govori se z ja. nske strani celo, da je Nogi že dospel v Tienlin ter si ga osvojil!'— Govori se tudi o armadi generala Lineviča, da je razbita, sploh se govori, da je 20.000 do 50.000 Rusov ujetih — ali to so po večini le izmišljotine in kombinacije. Kakor poroča Kuropatkin, je njegova armada izven vsake nevarnosti. . Reuterjev biro javlja iz Kurokijevega tabora: Kuropatkhm se je posrečilo zabraniti Japoncem, da bi prišli do železnice, in je tako izvrstno manevriral, da se je mogel z armado nemoteno umakniti. Tudi nevarnosti, da bi ga Japonci obkolili, se je spretno ognil. Rešil je vse svoje topove in so Japonci le malo Rusov ujeli. Iz Tokia se poroča, da po uradni cenitvi so Japonci ujeli kakih 40.000 Rusov in da so Rusi ob Šahu izgubili vsega skupaj kakih 90.000 mož. Pri tipskem in pri Mukdenu. Najkrvavejša in največja bitka novega časa se je bila pri Mukdenu. Na bojišču je obležalo na obeh straneh nad 100.000 mož, a boji se ua umikanju še nadaljujejo. Ta bitka je bila večja nego, „bitka narodov" pri Lipskem, ker oiidi so se bili le tri dni, tu so pa trajali najkrvavejši boji skoro 14 dni. -Pri Lipskem se je skupno bojevalo 500.000 mož z 2000 topovi, nekateri listi pa z največjo odločnostjo trdijo, da je bilo v boju za Mukden zapletenih okoli 480,000 Rusov in okolu 000.000 Japoncev. Tako si je lahko tolmačiti ruski poraz. Japonski list »Kolčnima" piše: V bitki pri Ljaojanu je bila naša glavna naloga zlomiti upiialno stališče sovražuikovo ob reki Šaho in ustaviti njegovo gibanje proti jugu. Oboje smo dosegli. Glavni namen sedanje bitke ni bil samo okupacija Mukdena, ampak uničenje glavne moči ruske maudžurske armade. Kakor se sedaj stvari razvijajo, je naše levo krilo sovražnika popolnoma objelo in naše orožje je bilo tudi na drugih točkah zmagoslavno. Kaj se še poroča. Iz Petrograda poročajo, dr. je Kuropatkin brzojavno piosil carja, naj ga odstavi od "lhovnega poveljstva, ker je sedaj duševno in telesno preutrujen, da bi mogel ostati na tem »Tako je prav, te besede mi ugajajo,« prav Caderousse. »Ej, dober dan, madame Dantes!« Mercedes resno pozdravi. »To še ni moje ime,« p.avi, »in pri nas na deželi pravijo, da prinese nesrečo, če nazove kdo deklico z imenom njenega ženina, predno je še njen mož. Prosim vas torej, da me imenujete Mercedes.« »Oprostiti mu moraš, dobremu sosedu Caderousseu,« pravi Dantes; »moti se nekoliko.« »Torej bode svatba prav kmalu, gospod Dantes,« pravi Danglars, pozdravivši mlada človeka. »Kakorhitro mogoče, gospod Danglars; danes oskrbim vse potrebno pri svojem očetu, in jutri, najkasneje pojutrišnjem se praznuje v tej hiši zaroka; upam, da me prijatelji pri tem počastijo s svojo prisotnostjo. Vi, gospod Danglars, in ti Caderousse, sta s tem povabljena^« »In Fernand,« *-*« Caderousse, poredno se smejč, »Fer-nand je vendar tudi .^aven ?« »Brat moje žene je moj brat,* odvrne Edmond, »in Mer-c6*di in meni bi bilo zelo žal, če bi ga ob tako veseli priliki ne videla na svoji strani.« Fernand odpre usta, da bi odgovoril, toda glas mu odpove, da ne more izgovoriti niti besedice. »Danes pogodbo, jutri ali pojutrišnjem praznovanje zaroke !... Vraga, vam se silno mudi, gospod kapitan!« ' »Danglars,« odvrne Edmond smehljaje se, »reči vam mo-' ram isto, kar je rekla pravkar Mercedes Caderousseu: ne dajajte mi naslova, do katerega še nimam pravice; to bi mi moglo j prinesti nesrečo.« »Oprostite,« odvrne Danglars; »menil sem samo, da se vam očividno zelo mudi. Kaj, vraga, saj imamo čas; ,Faraon' pred tremi meseci ne odpluje na morje#« I (Dalje pride.) 15edmošolec Jfagomir Cotič. »Umreti, bratje, težko ni; pustiti nade, to boli.* S. Gregorčič. Srce se mi je vselej zasmejalo radosti, ko sem gledal tega plavolasega raladenča vitke in prožne rasti, živih, drhovitih očij, zvonkega glasu in prikupljivega vedenja. A zdaj ga ni ved med nami, tega lepega mladenča. V četrtek zvečer ga je poklical smrtni an-gelj iz bivališča telesnosti v večno domovino Človeškega duha. Bridka bolest je pretresla srca njege vim učiteljem ih tovarišem, ko je v znamenju najglobljega sočutja hitela tužna vest od ust do ust. Sicer ni manjkalo glasov o nenavadni meri nežnoličnosti, ki je bila razlita čez Bogomirov obraz, a spričo krepko razvitega organizma pač nikdo ni zdaleka ni mislil na tako bližnjo ločitev. »"Ov oi »so! ?ttattiy, «bH»ovii«tti v«« poje grški pesnik, bla-grovaje mladenča, ki mu »duša je iz ječe vstala«. A vendar mi ne sili v oko solza veselja, ne, bridka otož-nost mi vodi pero, ko posvečujem pričujoče vrstice Tvojim manom. lUado življenje, ki ga je ravnokar z brutalno silo strla neizprosna Morana, ni bilo podobno kovu navadnega novčiča, ki v vsakdanjem prometu kroži iz roke v roko, ne, primerjal bi g 376.103-- Da.» paaajlta..........» 1.930.929- Vlag«................> t .828.591-— Lekarna Cristofoletti v Koriti na fravnilj Trskino (Stokfižcvo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim bolez nim in splošni telesni slabosti, zvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno Olje se železnim jOdecem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem Času in z gotovostjo vse kostno bolezni, žiezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. r--_—:--=== Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. - Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kom. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4H CMstofolettijeva pijača iz kine in železa Ht nnjboIjSi pripomoček pri zdravljenju s trsknim oljem. Ena steklenica stane 1 krone 60 vinarjev. ----- „. — Gorica # Gorica Hotel jri zlatem jeleni" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 vela zaloga opep olja prve vrste nsjMjšili tvrdk iz "stre, Dalmacije, IRolfette, Bari in Hic s prodajo na drobno in debelo. Prodajana drobno: K - -64, —-72, —m —88. —-96, 1-12» 1-20, 1-3«, 1-44, l-b0, 1-80, 2- . —— Na debelo eene ugodne. ------- Vo&itja poStniao prosto na dom. Posodo se ptiS&i kupcu do l-opolne vporabc olja; po vporabt bc »pet zameni s polno Pravi vinski kis in navade*. Zalogu mila ia sveč. Cene zmerne'. Koncesijonirana učiteljica bpp risanja in trojenja (sistem Kune) poučuje v krojenju in šivanju. Izdeluje vsakovrstne toalete za dame zagotavljajo tin ukus in natančen izdelek. Ulica Barzellini št. 8, I. nadstr (na levo). Andrej Fajt j pekovski mojster j v EsriciUorss Franc. Gius. št. t g filijalka V isti ulici št. 20. § Sprejema naročila vsakovrstnega g peciva, tudi najfinejega, za nove g maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila % izvršuje točno in natančno po želji g naročnikov. » Ima tudi na prodaj različne moke, %. fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. /a cfliko noS priporoča goriške pince, potice Itd. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte itd. Priporoča so slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Stično dunajskim tvrdkam Sem znižal tudi jaz radi pozne zimske sezone jako občutno eene vsega zimskega blaga in sicer: svnovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, jdcger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago, raznovrstne okraske za obleke itd. Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd. J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. W I j\nton 3vanov pečenko - Gorica ff TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in ornih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerake monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarno G. duerjevih de dih v v Ljubljani in plzenjskega piva .prazdroj" iz sloveče Češke »ffleššanski pivovarn«". Zaloga ledu karereea se oddaja 1: na dob?le od 100 kg naprej. i! Cono zmerno. Postrežba poštena In točna. ZLATAR DRAGOTIN VEKJET (C. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprojema naročite ter poprave zlatih in srebrnih predmetov tor žepnih ur. Velika izbei srebrnino za darila. Kupuje a'1 zamenja z novimi predmeti staro zlate in srebro. zzrrm Cene zmerne. ______~ fifr Nova trgovina v Gorici. Otvorili smo novo trgovino, ki ima: knjigo, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, nemške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseli možnih vtvtI, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, črnilo, radirke itd. i Id.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust. Slike* zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi- Preširen, Vodnik, Vega, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Pelar II. srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena in popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to modem vseskozi slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanstvo. slovstvo v vseh panogah, in vzbujati za vse to med rojaki sm^el in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo ..Goriška Tiskarna" A. Gahršcek.