Poštnina oiatana v gotovini Leto LWf. V Liubliani. v soboto, dne 21. septembra 1929 Št. 215 St. 2 0i„ Naročnina ^flP^^ mrmam ^ Mp^ ^a^ Cene oglasov Dnevna Izdaja ^^P M^m ^^fek Mf jr 1 stolp, pelll-vrsta sži M m § iSP vrstica po 10 Oln g Pn vežlem o celoletno v Jugo- ^ , __ _ . . naročilu popust SK S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« dneva po prazniku Uredništvo le v Koptlarfevl ulici št. eiUi Kok opisi se ne vračalo, netranhlrana pisma se ne aprelema/o * Uredništva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232S Informativen list za slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.ši.6 * CeUovn' račun: C/ubl/ana štev. lO.OSO In 10.34& xa Inserale. Sarale.vošl.7St>3, Zagreb št. 39.011, l»raga In Bunat &t. 24.797 Sprememba v vladi Očuvajmo naš največji zaklad! Mnogo lepili naravnih zakladov ima naša zemlja, toda njeni gozdovi so gotovo naš največji zaklad. Od gozdov je naravnost odvisen naš obstoj, zakaj gozdovi so ona železna rezerva, ki je pomagala našemu kmeta v najtežjih trenutkih in Id mu je obvarovala njegov dom. Gospodarska samostojnos.1 kmeta je naravnost odvisna od posesti gozdne parcele in kmet brez gozda mora v večini slučajev slej ali prej prenehati s kmetovanjem, ker ne vzdrži niti ene slabe letine. Brez one rezerve, ki mu jo daje gozd, mora oditi v fa-briko, iz katere je le kratek skok v proleta-rizacijo. Vsak dober gospodar tudi ve ceniti vrednost gozda in je lep ter negovan gozd ponos dobrega kmeta. Ni za dobrega kmetovalca bolj žalostne pesmi, kakor je pesem sekire, ko se neusmiljeno posekava gozd. Zato je včasih le skrajna nepopustljivost oderuha ali še bolj skrajna lahkomišljenost povzročala to žalostno pesem sekire. Po večini pa je naš narod znal ohranjevati svoj največji zaklad, da niso goličave Krasa prišle tudi k nam. Sedaj pa že skoraj prihaja tudi ta nevarnost med nas. Kakor da bi prijela naše ljudi neka omotica, tako je začela po vojni peti po naših gozdovih sekira. Kamor pogledate, povsod nove in velike žage, kamor se ozrete, povsod cele gore lesa, ki čakajo, da jih izvozijo v Italijo in v druge dežele. Kakor da ne bi sploh nikdar moglo biti gozdnega zaklada konec, tako se ponekod postopa, čeprav vedno pogostejše goličave opominjajo, da ima tudi gozdni zaklad svoje meje. A ne pomaga ta opomin, kakor ne pomaga mnogo resnejši opomin hudournikov in povodnji. Ko zgine gozd, tedaj dobi divji hudournik vso svobodo in tedaj zadene dolino ob prvem večjem nalivu katastrofa povodnji. Voda pa odnaša z gor zemljo in prst in skoraj ne ostane nič drugega ko pusta skala. Tragedija od Benetk izropanega Krasa se odpira pred nami. Nesreča pa jo še mnogo, mnogo hujša. Zakaj posekavamo gozdove, dajemo svoj zaklad in svoje delo, a glavni dobiček gre v tuje roke. Prodajamo svojo železno rezervo za slepo ceno tujemo prekupčevalcu. Nismo znali organizirati do podrobnosti svoje lesne trgovine, nismo si znali zasigurati tujih trgov, temveč na slepo, koit najslabši gospodarji, smo ee izročili tujim prekupčevalcem. Koliko težkih milijonov je bilo izgubljenih samo radi tega, ker so nasedli naši ljudje tujim sleparjem, ki so mogli pri nas nakupiti cele gozdove tudi brez vsakega denarja v žepu! In kako so bili osleparjeni naši ljudje ob raznih kurz-nih valovanjih, kakor pri vseh drugih prilikah! A vendar še ni to izmodrilo ljudi in prekomerno izsekavanje gozdov se vrši še nadalje. Nikogar pa ni bilo, ki bi z močno roko ustavil to lahkomišljeno zapravljanje narodnega premoženja in brez ozira na morebitne profite redkih nekaternikov ohranil narodu njegov največji zaklad. Človeka mora naravnost srce boleti, če gleda, kako so ponekod brez usmiljenja izsekavajo naši gozdovi. Kakor da so se znova navalili na našo zemljo beneški graditelji ladij, tako drdrajo vagoni z lesom iz dežele! Naš največji zaklad propada, naš najmočnejši jez pred siromaštvom omahuje. Vse sile treba napeti, da ne omaga, da ne pride nepopravljiva katastrofa. Kajti od gozdov oropana Slovenija tudi ni več dežela tujskega prometa. Tak močan jez proti roparskemu izseka-vanju gozdov mora postati striktno izvajan gozdarski zakon. Načrt takega zakona je že predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu in z zadoščenjem beležimo, da je njegov glavni cilj, preprečiti vsako preveliko izsekavanje gozdov. Samo želeti je, da bi bile v tem oziru določbo novega zakona naravnost rigorozne in da bi se potem tudi brez ozira na kakšno posebno račun© strogo izvajalo! Naša domača in solidna lesna trgovina od tega ne bo prizadeta, ker je naravni prirastek tudi še sedaj velik. Če bo prizadeta ona trgovina, ki je prav za prav le dobavitelj tujega prekupčevalca, pa res ni nobena škoda. Obenem z gozdarskim zakonom pa je treba rešiti tudi vprašanje agrarne reforme za gozdove. Vse kaže, da bi bilo najbolje, če bi občinski gozdovi postali pravilo. Kajti na ta način bi bilo preskrbljeno za dobro upravo gozdov, a kmetu bi bila zasigurana njegova gozdna rezerva. Oba nova zakona pa sta nujno potrebna in čim prej stopita v veljavo, tem bolje. Zakaj naš največji zaklad treba ohraniti j in za vsako cenot I Bolgrad, 20. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 19. septembra je bil imenovan za zastopnika ministra javnih del inž Havkoviča minister brez porfelja Nikola Uzuno, * j. G. Nikola Uzunovič bo nadomeščal ministra javnih Belgrad, 20. sept. (Tel. »Slov.«) P ) vesteh iz Madrida so končani razgovori za trgovinsko pogodbo med našo državo in Španijo. Španska vlada jih je že odobrila. Rezuuat pogajanj se smatra lahko za ugodnega, zlasti ker se je dosegel tudi kompromis glede izvoza našega vina, vprašanje, ki je tekom podajanj delalo največ težkoč. Kar pa se tiče uvoza španskih vin v našo državo, bodo uživala ugodnosti samo boljša španska vina, in si;c v taki Belgrad, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Trgovinski minister je podpisal akt, s katerim se razdeljuje 150.000 Din podpore za planinska društva in 240.000 Din za druge tujskoprometne ustanove. Minister je pred razdelitvijo teh podpor povprašal vse velike župane o delu posameznih planinskih in tujskoprometnih društev. Pri tej priliki se je izkazalo, da izkazujejo posebno slovenska planinska društva in vobče vsa slovenska društva, ki sc zanimajo za tujski promet, najlepši uspeh in da so deležna največje pohvale. Ministrstvo se je postavilo na stališče, naj uživa tisti največjo podporo, ki največ dela in je od vsote 150.000 Din nakazalo Slovenskemu planinskemu društva 50.000 Din, dočim jc n. pr. belgrajsko planinsko društvo dobilo samo 5000 Din. Seveda je treba počakati še na pristanek predsednika vlade. Vendar je skoro gotovo, da bo razdelitev obveljala. Kar se tiče propagande za tujski pomtl, je pripomniti, da sc nahaja načelnik tega oddelka dr. Žižek v Varšavi, kjer se vrši kongres mednarodnih organizacij za tujski oro-met. Na tem kongresu se bo razpravljalo o vsem, kar je v zvezi s turizmom, ven,'ar pa Belgrad, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Prihodnje dni pričakujejo v Belgradu veliko deputacijo iz Ljubljane, obstoječo iz zastopnikov vseh v poštev prihajajočih korporacij in javnih ustanov, ki se bo zglasila v predsedstvu vlade in prometnem ministrstvu, kjer bo obrazložila, kako nujno je potrebno, da se v najkrajšem času razširi ljubljanski kolodvor. Sicer je v bodoči proračun že postavljena v ta namen vsota 3 milijone Din, vendar pa je treba spričo i Vprašanje podržavljenja ljub, liceja Belgrad, 20. septembra. (Tel. »Slov.«) Kar se tiče akcije za podržavljenje ljubljanskega liceja, je zvedel vaš dopisnik, da stvar dobro napreduje. Zatrjuje se, da bi ljubljanska občina pri tem prihranila 1 milijon dinarjev. Če bi pa ministrstvo ne hotelo podr-žaviti liceja radi kake protiakcije iz Ljubljane, bi ljubljanska občina radi svojega znanega gmotnega položaja prišla najbrž do tega, da licoj ukine. V tem slučaju bi bila država prisiljena, otvoriti na svoje stroške v Ljubljani posebno žensko gimnazijo, oziroma bi morala na kak drug način poskrbeti, da se učenke, ki se šolajo na ženskem liceju, spravijo kam pod streho. Čujemo, da je občina odločena, da liceja na svoje stroške ne bo več vzdrževala in v slučaju, ako bi do podržavljenja ne prišlo, ni izključeno, da se bo občina odločila, da licej enostavno opusti. Na begu iz zapora ustreljen Sarajevo, 20. sept. AA. Danes ob 11. dopoldne jc bil zaradi tatvine obsojeni Djordje Selčič odveden iz preiskovalnega zapora. V Kapetanovrčevi ulici jc začel iznenada bežati. Ker ga stražnik okrožnega sodišča ni mogel dohiteti, je oddal za bežečim Selčičem n.ir strelov, ki so ga pogodili, Selčič se je zgrudil 1 na tla mrtev. Selčič jc bil svoj čas orožnik, i Zaradi tatvine jc bil kasneje odpuščen iz dr-i žavne službe in sedai obsojen. del za časa njegove odsotnosti v inozemstvu. Belgrad, 20. sept. A A. Minister javnih del inž. Savkovič je odpotoval v inozemstvo zaradi zdravljenja. meri, kakor jih uživajo grška vina v smislu trgovinske pogodbe med našo državo in Grčijo. K srečnemu zaključku pogajanj je mnogo pripomoglo dejstvo, da je naša država sodelovala na barcelonski razstavi. Bolgrad, 20. sept. AA. Sinoči, 19. septembra, je španska vlada odobrila načrt trgovinske pogodbe med našo državo in Španijo. Dan podpisa še ni določen. ima ta prireditev v glavnem propagandni značaj. Trgovinsko ministrstvo je svoječasno razpisalo več štipendij za tiste, ki bi hoteli slu-drrati na hotelski visoki šoli, ker namerava poslati 2 kandidata na šolo v Draždane, 2 pa na Dunaj. Tudi druge štipendije te stroke so bile razpisane. Značilno pa je, da je bil odziv na ta razpis zelo slab ter je vsega prispelo le 10 prošenj. Morda leži krivda v tem, ker kandidati niso bili obveščeni, na drugi strani pa je vzrok gotovo tudi v premajhnem zanimanju za to stroko. Ker pa sc šola v Draždanih otvo-ri že 7., na Dunaju pa 9. oktobra, bo ministrstvo v najkrašjem času rešilo vse p r L p sle prošnje. Marca meseca prihodnjega leta bo ministrstvo zopet razpisalo več štipendij zl tiste, ki se zanimajo za hotelsko in druge tujskoprometne panoge. Bolgarsko tujsk»prometno društvo je pozvalo svojega ministra za trgovino in industrijo, naj bi se sam udeležel kongresa Zveze slovanskih planinskih društev, ki se vrši prihodnje dni v Sofiji. Kakor smo zved°li, pa po dosedanjih izgledih ministru ne bo mogoče priti na kongres, ker je preveč zaposlen. nujnosti stvari vsoto povečati, z delom pa pričeti čim prej. O prestavitvi kolodvora seveda zaenkrat ni govora, vendar v vseh belgraiskih krogih, odkar je postal Bled tako važen tuj-skoprometno središče, prevladuje prepričanje, da razširitvi ljubljanskega kolodvora ni Jeiati zaprek, tako da se lahko reče, da smemo v najkrajšem času računati s povečanjem ljubljanskega kolodvora. Avtobusni podjetniki bodo zmagali Belgrad, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Glede spora avtobusnih podjetij iz ljubljanske okolice z mestno občino ljubljansko smo zvedeli v trgovinskem ministrstvu, da prevladuje mnenje, da je šla ljubljanska občina z naložitvijo nekaterih davkov predaleč.. Ministrstvo stoji na stališču, da ne gre, da bi se razmeroma velik kapital, vložen v ta podjetja, izključil iz prometa. Ugotovilo se je, da zasebni avtobusi dobro poslujejo, ker da ni bilo od prebivalstva niikakih pritožb. Smatra sc nadalje, da naloga mestne občine ne obstoji v tem, da izvede monopol na vtobusna podjetja. Z ozirom nato se da sklepati, da bodo v tem sporu skoro gotovo zmagali zasebni avtobusni podjetniki. Vesti iz Hrvatske Zagreb, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Sem je prispel splitski župan dr. Račič in podžupan dr. Tartaglia. Skupno z Meštrovičem sta obiskala zagrebškega nadškofa dr. Bauerja ter ga prosila, da se udeleži odkritja spomenika Gr-gurju Ninskemu, ki se bo vršilo 29. septembra. Dr. Bauer jo obljubil, da se bo slavnosti udeležil, če mu bo dopuščalo zdravstveno stanje. Subotica, 20. sept. (Tel. ;>Slov.<) Na poslc-dienli eksplozije v tedniku je umrl danes Pe-! ter Mucak kot iretja žrtev te nesreče. V Zedni-ku se je danes mudila komisija, ki je imela nalogo, preiskali zadevo; o uspehu svojega dela ua komisija ni hotela dati nikake izjave. Avdience Bolgrad, 20. sept. AA. Nj. Vel. kralj jc sprejel v avdienco tekom današnjega dne ministra poljedelstva dr. Otona Frangeša, ministra financ dr. Švrljugo, ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drinko-viča, zagrebškega župana dr.SrkuIja, predsednika upravnega odbora Privileg. agrarne banke dr. Bogdana Markoviča. Tekom današnjega dne je bil končno sprejet v avdienci predsednik vlade general Peter Živkovič. Odkritje spomenika kralj u Petra Belgrad, 20. sept. AA. Na proslavi odkritja spomenika blagopokojncmu kralju Petru Velikemu Osvoboditelju v Bosanski Krupi bo zastopal vlado minister brez portfelja in zastopnik ministra javnih del Nikola Uzunovič z načelnikom splošnega odseka predsedni-štva ministrskega sveta Dragišo Stanojevičem. Minister Uzunovič jc nocoj odpotoval v Bosansko Krupo. V pondeljek pričetek piratske konference Sofija, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Po informacijah bolgarskih uradnih krogov se bo začela konferenca v Pirotu v pondeljek, 23. t. m. Bolgarski delegati bodo istega dne ob pol 10 prispeli v Pirot. Revizija soc, zakonodaje Belgrad, 20. sept. (Tel. »Slov.«) V socialno ministrstvo prihajajo polagoma od gospodarskih in delavskih institucij predlogi glede revizije socialne zakonodaje. Kakor je vaš dopisnik zvedel, se bo ta revizija izvršila tekom zime ter bo poleti končana. Cilj revizije te zakonodaje je: 1. da sc ohranijo soc. ustanove, ki že obstoje 2. da se izvede starostno zavarovanje in zavarovanje za slučaj smrti povsod in 3. da se znižajo upravni stroški različnih zavodov, ki vrše zavarovanje. Na vprašanje, kdaj in ali bodo uprave različnih zavodov in okrožnih uradov zamenjane s komisarjem, je dobil Vaš dopisniJc odgovor, da se bodo komisarji povsod postavili, kakor se je to že zgodilo deloma v Vojvodini, Bosni, Hercegovini in pri »Upravi trgovačke omladine« v Belgradu. Vsekakor bodo postavljeni komisarji še pred izvedbo revizije socialnopolitične zakonodaje. Na vprašanje, zakaj sc bodo postavili komisarji, je Vaš dopisnik dobil odgovor, da leži temu glavni vzrok v tem, da se poceni uprava, pospeši poslovanje in odpravijo volitve, oziroma, da zmanjša volivno delo. Prednost komisarja jc tudi v tem, da ga minister vsak trenutek lahko enostavno odpokliče, ako ne bi pravilno posloval. Razsodba v Diničevem procests Belgrad, 20. sept. (Tel. »SI.«) Danes opoldne je državno sodišče za zaščito države izreklo sodbo v Diničevem procesu. Po tej sodbi jc Dinič kriv, da si jc na nedovoljen način nabavil iz poveljstva za zrakoplovstvo prepis pogodbe o vojaških potrebščinah za zrakoplovstvo in si je na ta način prilastil poročilo o predmetih, ki sc nanašajo na obramix> države in ki morajo ostati tajne. S tem je zagrešil Dinič kaznivo dejanje po § 86a srbskega kazenskega zakonika in se zato obsodi na -leto dni zapora. V kazen se mu všteje 11 mesecev in 19 dni preiskovalnega zapora, da ima otlscdcti šc 11 dni. Tudi mora plačati Dinič stroške kazenskega postopa-nja in sodno takso. Od ostalih obtožb, da j< vršil Dinič špionažo v korist neke tuje države se oprošča. Zagreb dobi novo bolnišnico Zagreb, 20. sept. (Tel. »Slov.) Današnji Večer« javlja, da jc minister za socialno politike odločil, da se čim preje reši vprašanje zakladne bolnice v Zagrebu. Po tej odločitvi bodo staro bolnico opustili ter bodo zainteresirane ustanove, in sicer ministrstvo za socialno politiko, SUZOR, zagrebška občina in fond »Hcspital«. zgradili novo bolnico na pripravnejšem mestu. K zgradbi bo prispevalo socialno ministrstvo 10 milj., SUZOR 5 milj., zagrebška občina 10 milj., za invalide min. za soc. politiko 5 milj., ostalo pa fond »Hospital«. Dunajska vremenska napoved: Vreme se bo vedno l>olj slabšalo. Od časa do časa de^, podnevi nekoliko hladneje. v Trg. pogajanja s Španijo zaključena Ukrepi za dvig tajskega prometa Najbolj delujejo slovenska društva, ki dobe zato tudi največje podpore Nujno je razširjenje ljubijo kolodvora Reforma socialnega zavarovanja V potek dopoldne se je v Zbornici za TOI v Ljubljani vršil sestanek zastopnikov gospodarskih organizacij o reformi socialnega zavarovanju. Zastopane so bile vse delodajalske organizacije. Po uvodnem pozdravu podpredsednika Zbornice g. Ivana Ogrina je poročal ravnatelj OUZl) dr. Bohinjec o stanju zavoda. Pouda-rivši pomen zavarovanja je ugotovil, da je vprašanje znižanja upravnih stroškov, kar je najvažnejša zahteva pri reformi, zavisno od strukture o zavarovanju. Če bi bile mezde višje, pa bi bil tudi odstotek upravnih stroškov manjši. Vkljub vsemu ima ljubljanski urad najnižjo premijo. Naše zavarovanje je cenejše kakor nemško: v Nemčiji znašajo stroški zavarovanja na člana na leto 86 Din, pri nas pa 75 Din; nadalje znaša odstotek upravnih stroškov našega zavarovanja 10.8, v Nemčiji "pa: bolniška panoga 12—13.2%, nezgodna (5.6%. Nadalje je vpoštevati, da se v upravnih stroških zavarovanja izkazujejo (udi stroški, ki faktično ne bi smeli spadati pod režijo. Zato bi bila zdrava unifikacija vseh panog zavarovanja, ker se s tem znižajo upravni stroški. Ker se je govorilo tudi o delitvi urada med mariborsko in ljubljansko oblastjo, je ta delitev neumestna: stroški bi bili večji, saj je znano dejstvo, da so v mariborski oblasti plače zelo nizke in torej tudi veeji stroški. Pogrebna pa je avtonomija uradov, kakor je tudi SUZOR potreben še nadalje. Tendenca je nadalje ekonoinizirati zdravljenje. Glede proste izbire zdravnikov je ugotoviti, da je to neizvedljivo pri sedanjih razmerah. Zlasti obširno pa se je referent pečal z dejstvom, v koliko obremenjuje socialno zavarovanje narodno gospodarstvo. Predvsem je ugotoviti, da danes nezgodno zavarovanje nalaga pdjetniku velike odškodnine, ki bi jih moral plačevali na podlagi civilnopravdnih tožb. Izplačevanje podpor za časa bolezni je le nadomestilo za izpadek plač in gre ves denar — kakor plače — zopet nazaj v gospodarstvo kol cena za potrebne proizvode. Kaj bi bilo v manjših industrijskih krajih, če bi v slučaju bolezui zaradi pomanjkanja sredstev izostalo toliko kupcev. Koliko denarja gre zopet nazaj v gospodarstvo. Pri nabavi zdravil, pa bi bilo še želeti več naklonjenosti od države kakor tudi pri obračunu z bolnicami, kjer mora zavod za delavca relativno mnogo plačati. Po natančnih ugotovitvah gre res 13.7 milijonov dinarjev prispevkov za socialno zavarovanje v breme gospodarstva, nazaj v direktno korist gospodarstvu gre pa 33 milijonov dinarjev prispevkov. Finančni položaj urada je karakteriziran zlasti z dejstvom, da mu manjka prometnega kapitala; neredki so slučaji, ko si mora bolniško zavarovanje izposojati denar od nezgodnega. Na to je predsednik OUZD g. Miha Krek izvajal sledeče: Revizija brez socialnih bojev! »Okrožni urad ima letos prav poseben Interes, da delavske kot delodajalske organizacije, da vso javnost pouči s svoje strani o sedanjem stanju delavskega zavarovanja. V javnosti je krilatica reform postala moderna in vzbudila seveda ponekod misel, da je treba reformirati tudi delavsko zavarovanje. Delavci smo sicer prepričani, da naša država potrebuje še brezštevila drugih reform poprej, kot reformo delavskega zavarovanja in da za to reformo danes ni posebnega povoda, nasprotno pa sta čas in razmere za reformo neprimerna. Če pa moramo misliti na to reformo, govoriti in sodelovati pri njej, pa je naša prva skrb, da nas bodo vsi sodelujoči, zainteresirani prav poznali. Le če bomo reformo gradili na temelju objektivnih dejstev, je mogoče soglasje. Po soglasju pa stremi Okrožni urad najživahnej-še. V njegovem živem interesu je, da se debata o reformi ne izpremeni v boj — socialen boj delavcev in delodajalcev. Tu bo, upam, mogel graditi Okrožni urad na slovensko živo zavest vzajemnosti, na solidnost naših gospodarskih voditeljev. Kot je soliden pa siguren napredek našega skromnega gospodarstva mogoč le vmiru in stalnem izpopolnjevanju, tako je razvoj socialnega zavarovanja mogoč le v mirnem napredku. Ljubezen do države nam vsem narekuje veliko skrb, da reforma socialne zakonodaje ne izzveni v socialni boj, ki bi zanetil v temeljih našega gospodarstva neozdravljivo bolezen, ki je po svojem učinku še vse hujša in strašnejša kot morda kaka politična, ali upravna nasprotja, četudi šc tako potencirana. Zato vsi Slovenci želimo, naj bo reforma, če pride, le srečna etapa v izpopolnitvi delavskega zavarovanja v najnaprednejšem in najbolj socialnem smislu. Tu na zboru predstavnikov naše industrije in obrti lahko trdim, da ves nas narod hoče zavarovanje. Kako je ta trditev pravilna, dokazuje dejstvo, da obrtnik in kmet, ki sta še nedavno videla v zavarovanju svojih uslužbencev le zlo zase, danes nista proti temu zavarovanju. ampak želita tudi sama zavarovana biti. Mišljenje našo javnosti se razvija v korist zavarovanja in popularna jc že misel splošnega ljudskega zavarovanja vseh srednjih in revnih slojev za vsaj najbolj kričeče življenske slučaje, v industriji pa se od strani delavcev kot delodajalcev vsak dan živahneje poudarja potreba po uvedbi starostnega in invalidnega zavarovanja. Prvih 10 let je imelo zavarovanje težke boje. Bili so boji v notranjosti v izpopolnitvi dela in boji v javnosti. Morali smo lomiti 7. zgodovino, kar je vselej težko. Želo vse ne-popularnosti zavarovanja je bilo — tu moramo priznati — in je še danes centralizem v organizaciji m v finančnem gospodarstvu. Popolni centralizem je ubijal interes Slovenije na prosperiranjii zavarovanja. Najpopularnejša in prva zahteva naših delavcev in delo- Streeruuritz - odstopi? Avstrijski narodni svet sklican - Možnost novih volitev - Schober naslednik S(reeruwitza - Govor/ župana Seitza Dunaj, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Avstrijski narodni svet se sestane 26. septembra k prvi seji po poletnih počitnicah ter bo s tem manifestiral, da se ne da ustrahovati, ker se bo sestal tri dni pred napovedanimi štirimi velikimi naslopi Heiniwehrovcev v okolici Dunaja. Na tej prvi seji pa bo vlada morda predložila tudi svoje predloge o spremembi ustave. Po včerajšnjem govoru dunajskega župana Seitza bodo socialni demokrati o teh predlogih razpravljali mirno in stvarno. Neki krščan-sko-soeialni večerni list izjavlja, da bo v primeri, če bi se pri posvetovanju proti pričakovanju pokazale težkoče, treba odredili nove volitve, v kar pa so v krogih vodilnih pari«* mentarcev sedaj ne veruje. Dunaj, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor se nam poroča z zanesljive krščansko-socialne strani, je že prihodnji teden, to je takoj po zopetnem sestanku narodnega sveta, računati s tem, da bo odstopila Streevuv itzova vlada. To ni nobena govorica, temveč je dejstvo. Streeruwitz kot mož gospodarstva ne odobrava sedanje heimwehrovs'ke metode. Pred narodnim svetom bo še zaslopal predloge o spremembi ustave, ki jih je izdelala vlada, potem pa bo drugemu prepustil sprejetje tega predloga na parlamentarnih tleh. Lahko so smatra, da bo policijski predsednik Schober Stre-erinvitzov naslednik. Ostri konflikt med Scho-berom in socialncdemokratsko stranko, ki je trajal od krvavih dogodkov 15. julija 1927 dalje, je odpravljen, odkar je Schober javno izjavil, da jamči za vzdrževanje reda proti vsakomur. Dunaj, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Na izredno dobro obiskanem shodu je izjavil socinlnode-mokratskl voditelj Seitz, da je opozicija pripravljena, udeležiti se razgovorov o spremembah usSave. Gibanje za spremembo ustave je že pred desetimi leti začelo majhno število oboroženih ljudi, ki pa so stali takrat še bolj levo od socialne demokracije. V težkem boju se je posrečilo avstrijskemu socializmu, da je obvaroval Avstrijo pred usodo Italije in Madjarske. Vse heimwehrovsko gibanje je šele od onega trenutka dobilo političen pomen, ko so prišli v Avstrijo emisarji rajllovsltega fašizma in ko se jim je posrečilo pridobiti industrijalce in bankirje za finančne podpore, predvsem pa, ko se je takratni zvezni kancler dr. Seipel slovesno izjavil za Heinnvehr. Seitz je potem opisoval krvave spopade, ki so se že izvršili in rekel: ?Mj nismo Italijani in Dunaj ni Rini. Avstrijski proletarijat je v najtežjih časih prevrata odklonil misel državljanske vojne in diktature. Skrajni čas je torej, da oni v meščanskih strankah, ki se priznavajo k Heimvvehru, odkrito povedo, kaj hočejo: ali miren razvoj v boju idej — ali pa hočejo v Avstriji ustvariti gnezdo nemirov za Evropo,« Verjetno je, da bedo v oktobru razpisane nove volitve Praga, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Diference v koaliciji, ki so nastale radi imenovanja Vi-skovskega za vojnega ministra, med voditeljem čeških katoličanov dr. Sramkom in med češkimi agrarci, se tekom današnjega dne niso mogle poravnati, tako da se je morala seja ministrskega sveta, ki je bila napovedana za danes, odgoditi do prihodnjega tedna. Do te ure se ni posrečilo doseči sporazuma. Kakor piše »Deutsche Landpost«, je radi takega položaja verjetno, da se bodo kmalu razpisale nove rolitre, in sicer takoj po končanih sveto-vaclavskih svečanostih. Kot dan volitev bi prišel v peštev 27. oktober. Končna odločitev, ali se budo razpisale nove volitve, bo padla v torek, dne 24. septembra. Ministrski predsednik Udržal po'uje jutri v Topolčane, da poroča predsedniku Masaryku o političnem položaju. e vlade Kovno, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Nenadni odstop Woldemarasove vlade je povzročilo predvsem veliko nesoglasje in globoko nasprotstvo v kabinetu. Kakor se čuie iz avtentičnega vira, je v zadnjem času prišlo do resnih sporov'med Woldemarasom in pravosodnim ministrom Zi-linskim ter do ostrih kontraverz s prosvetnim ministrom Sakenisom radi reforme vseučilišča. Oba ministra sta se branila, ravnati po smernicah, ki jih je priporočal Woldemaras. Zato je smatral \7cldemaras za potrebno, vlado temeljito preosnovati. Kovno, 70. sept. (Tel. »Slov.«) WolSlov.«) V Varni so ubili Vazdarova, enega od prvakov bolgarske komitaške akcije. Ubijalca niso mogli izslediti. Vazdarov jc bil znan kot velik nasprotnik Mihajlova. Ta uboj dokazuje, da Mi-hajlov nadaljuje svoj program, ki gre za tem, da pobije vse svoje nasprotnike, ki so bili najbolj vidni pristaši Protogerova. Uboj sta izvršili 2 osebi, ki sta na Vazuarova in njegova spremljevalca sprožili več strelov. Vazdarov in njegov spremljevalec sta bila mrtva, dočim je bil njegov spremljevalec Kocev, predvojni župan v Skoplju, samo ležko ra pes, 30 Din. — About Edmund: Kralj gora, 30 Din. — Hagard H. R.: Jutranja zvezda. 40 Din. — Verne Jules: Otroka kapitana Granta, 58 Din. — Sheehan Patrik A.: Nodlag, 32 Din. — Hanka in Atala. Čudež v Bolzeni, 30 Din. —Haggard H. R.: Hči cesarja Montezume, 42 Din, — Lorenzini C.-Joža Lovrenčič: Storžek in njegovo burkasto življenje, 22 Din. — Pregelj Ivan: Otroci solnca, 32 Din__Haggard H. R.: Kleopatra, egiptovska kraljica, 40 Din. — Savinšek Slavko: Izpod Golice, 42 Din. — Sienkiewicz Henrik: Na polju slave, 40 Din. — Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet, 32 Din. — Reimmichl: Zagorski zvonovi, in Dr. M. Slavič: Na Sinaj, 42 Din. Opozarjamo še enkrat: Odgovor mora biti EN SAM STAVEK! J& / / aj/e novega Katol. slovenskim abituri-jentom in akademikom! Vsem, ki razumete potrebo časa, ki se v dno dušo zavedate svojega poslanstva, vsem, ki hočete biti katoliški ter se v svojem katolištvu poglobiti in usposobiti za delo v blagor naroda in domovine, vsem Vam iskren tovariški pozdrav ob vstopu na slovensko univerzo! Katoliški slovenski akademiki smo. To je naš program! Narod nas je vzgojil v svitu večnih idej, narod nas izobrazuje ter ohranja. Žlahtne mladike smo, roditi hočemo žlahten sad! Slišimo globoko in tajno koprnjenje naroda po sreči in resnici. Čutimo beraško bedo našega ljudstva, ki umira za tujino! Zato Vas pozdravljamo, tovariši, ter se veselimo Vašega prihoda na delo za srečo ljudstva in zmago katoliških idej! Duhovnost, svoboda iu luč so naše zvezde! Ne dajte, da nam zaidejo, ne pustite, da zamudimo ugodno uro, ne dajte se motiti od efeinernih kresnic! Pridite v akademsko kongregacijo, pridite v topel dom k naši Materi! Pridite v katoliška akademska društva s svojimi ideali in požrtvovalnost- . jo! Delo Vas čaka; katoliške ideje zahtevajo! Pričakujemo Vas! Z Bogom za narod! Akademska Zveza v imenu kat. akad. društev: Akad. kongregacije, Danicc, Zarje, Borlic, akad. podr. '^lov. Straže. Zagrebška zakladnica - i * Važno za gg. oficirje! Povodom razpusta ljubljanske filijalke Oficirske zadruge si dovoljujemo najvljudneje opozarjali bivše in nove odjemalce gg. oficirje in podoficirje, naj v primeru potrebe za nabavo uniform blagovolijo obrniti se na staro renomirano tvrdko Pavel Vrlačnik, LJUBLJANA, Dunajska cesta 47, nasproti starega pokopališča Sv. Krištof. Vsikdar točna postrežba. Brezhiben kroj. Cene zmerne. Bivši odjemalci gg. oficirji in p. n. občinstvo mi ne bodo odrekli svojega cenj. priporočila. Fa požaru u belgijskem Jalas" hotelu. Naprošeni po lastniku »Palas« hotela naznanjamo, da požar, ki je nastal po nesrečnem slučaju v hotelskem poslopju, ni niti najmanje oviral niti sedaj nc ovira pravilnega !n popolnega obra.tovanja v hotelu, za kar se ie zahvaliti konstrukciji armiranega betona, v kakršni je zgrajeno hotelsko poslopje. Dočim je zgorela mansarda, teče v ostalih prostorih življenje in delo v isti meri in isti oopolnosti kot ored požarom. Afera postaja vedno večja. Po vsem, kakor se razvija senzacijonalna afera z »grofom« Mirkom Pyelikom ter njegovimi tatvinami v zagrebški zakladnici, se da reči, da tej aferi še dolgo ne bo konca. Dnevno prihajajo na dan nova odkritja o tatvinah v zakladnici. Česar ni nihče niti slutil, postaja sedaj dejstvo, namreč, da »grof« Mirko Pyelik ni s svojimi pomočniki ukradel iz zakladnice le diptihona, dragocenih kri-žev, prstanov in keliha, temveč, da je popolnoma izropal vso zakladnico. Sedaj so odkrili, da je ukradel tudi dragoceno preprogo in še več drugih dragocenosti. Afera utegne vsak čas zavzeti neverjetne dimenzije ter se bodo morale z njo ba-viti poleg zagrebške še mnoge druge evropske metropole. Neka mlajša Zagrebčanka, ki je večkrat potovala na Dunaj, je izpovedala, da je zvedela na Dunaju, da je grof Mirko Pyelik na Dunaju razprodal mnogo dragocenosti, ki so mogle izvirati je iz zagrebške kaptolske zakladnice. Na Dunaju je grof Mirko Pyelik stal v ozkih zvezah z bivšim zagrebškim bankirjem Petrom Rupčidem, ki se, kot znano, nahaja v zaporu radi znane afere s ponarejanjem jugoslovanskih kolkov. Peter Rupčič je baje prodal dragoceno preprogo nekemu llo-landcu za 300.000 (holandskih) goldinarjev. V zagrebški zakladnici se nahajata tudi dva lesena zaboja, prepolna dragocenosti, last aeniske škofije. Ta zaboja sta že dalj časa ležala v kaptol-ski zakladnici, vedno pa sta bila povezana z debelimi vrvmi in opremljena z desetimi pečati. Pri pregledovanju zakladnice pa so ugotovili, da so vsi pečati na obeh zabojih prerezani, toda s tako ostrim nožem, da tega s prostimi očmi niti opaziti ni mogoče. Zabojev niso pregledali, gotovo pa je. da je iz njiju izginilo mnogo, če ne vse, kar je bilo dragoceno. Pyelik je prodal nekemu zagrebškemu indu-strijcu tudi neko Tizianovo sliko za 40.000 Din. Sedaj so ugotovili, da je ta slika ponarejena. Zanimivo je, kakih trikov se je Pyelik vse posluževal pri svojih sleparijah. Tako je prišel k nekemu dalmatinskemu župniku, ga objel in se mu predstavil kot — njegov sin; »Kako to?« se je začudil župnik, ne spominjajoč se, da bi on imel kdaj kakega sina ali hčer. »Jaz sem sin vaše pokojne kuharice!« Župnik je še bolj strmel: »Čujte, to je bila moja sestra! In tudi ona ni imela otrok!« — »Potem ste pa moj stric, ne pa oče!« — »Marš ven, nesramnež!« Pyelik je bil še tako nesramen, da je župnika tožil radi zapuščine po njegovi sestri. Na enak način se je skušal predstaviti za nezakonskega sina nekemu bogatemu mesarju. Tu pa mu je zagrozil, da ga bo kar s sekiro. Poskušal je svojo srečo še pri nekem zagrebškem visokošolskem profesorju, toda ta ga je zgrabil za gol-tanec in vrgel iz stanovanja. S svojimi »očeti« Pye-lik torej ni imel sreče. Kako jc bila odkrila tatvina diptihona. Tatvina krasnega diptihona v zagrebški zakladnici je bila odkrita prav za prav že meseca maja t. 1. Ob priliki proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva (leta 1025.) je bil na razstavi razstavljen tudi ta diptihon. Zanj se je navdušil znani dunajski antikvar in svetovni strokovnjak Samuel Glttckselig. Ta se je navdušil za diptihon in hotel ga je po vsej ceni kupiti in je nudil zanj milijon dinarjev. Toda na Kaptolu so odgovorili, da diptihona ne prodajo. Sredi maja meseca pa je pisal Gliickselig svojemu znancu Ervinu Weissu v Zagreb, da se zelo čudi, ker je bil diptihon po mnogo manjši ceni prodan v Ameriko, kot je ponujal sam zanj. Weiss se je zanimal za reč in se obrnil na Kaptol. Tam so mu pokazali zakladnico in res je bil diptihon še vedno na svojem mestu. Gliickselig, ki je od svojega brata v Ameriki dobil potrdilo, da je diptihon res prodan v Ameriko in še celo njegovo sliko, se je vsej stvari zelo čudil in je sam odpotoval v Zagreb ter si ogledal zakladnico. Izjavil je, da diptihon v zakladnici ni oni diptihon. ki ga je videl na razstavi leta 1926., lemve? navaden falzifikat. Ervin Weiss v Zagrebu pa je lc dni dobil še eno pismo v tej aferi: od slovitega poznavalca starin antikvarja Hackenbrocha iz Frankfurta. Hackenbroch piše. dn je pri prelistavanju umetni- i ških revij naletel na sliko diptihona, ki da je bil prodan muzeju v Clevelandu. Tja je posredoval prodajo pariški antikvar Cremieux. Hackenbroch je poslal Weissu tudi ono revijo s sliko diptihona. Pravi diptihon se nahaja torej v Clevelandu. Cleve-landski muzej je plačal zanj 10.000 dolarjev to je 560.000 Din. »Grofica« Pyelik-Inna. V vsej aferi se večkrat omenja ime »grofice« Pxelik-Inne, ki da je posinovila Martina Maratovi-ča in mu dala svoj visoki naslov. Kakor sedaj poročajo iz Dalmacije, ta grofica sploh ni bila grofica, temveč prav priprosta ženska iz Malega Lo-šinja. Rojena Picinovič, se je poročila z madjar-skim trgovcem Pyelik-Inno in se preselila z njim v Milan, po njegovi smrti pa nazaj v Dalmacijo, kjer je živela v največji bedi. To je bila ta »grofica«, na katero se je Muratovič izgovarjal, da mu je zapustila grofovski naslov in pa mnogo umetniških slik ter dragocenosti. Imenovani člani okr. cestnih odborov v marib. oblasti Maribor, 20. septembra. V okrajne cestne odbore so imenovani naslednji člani: Celje: Levstik Miloš, učitelj v pok. v Celju; Končan Fortunat, župnik. Sv. Pavel pri Preboldu; dr. Hrašovec Juro, odvetnik v Celju. Dolnja Lendava: Dr. Klar Fran, zdravnik, Dolnja Lendava; Jerič Ivan. župni upravitelj. Dolnja Lendava; Hajdinjak Anton, posestnik in kovaški mojster, Odranci Gornja Radgona: Karbaš Janko, posestnik, Gornja Radgona; Rožman Franc, župan, Lomanoše; Janžek Karel, ravnatelj zdravilišča Slatina-Radenci. Gornjigrad: Vogrinec Ivan, župnik, Sv. Frančišek v Savinjski dolini; Žumer Alojz, ravnatelj kn.-škof. posestev, Nazarje; Tevž Anton, lesni trgovec. Solčava. Konjice: Dr. Macarol Franc, odvetnik. Konjice; Atelšek Ivan, župnik Stranice; Jereb Rado, notar in župan, Konjice. Ljutomer: Slavič Anton, posestnik, Bučečov-ci; Plaveč Franjo, župan in posestnik, Bolehnečeci; Sršen Franjo, posestnik in trgovec, Ljutomer. Marenberg; Langeršek Josip, trgovec, Maren-berg; Pohraškv Ferdinand, župnik, Trbonje; inž. Pahernik Franjo, župan, Vuhred. Maribor: Florjančič Jakob, župan, Sv. Miklavž; Schiker Alojz, župan. Sv. Marjeta ob Pesnici; Fras Franjo, posestnik in občinski svetovalec, Dobrenje. Ormož: Ilanželič Franc, župan, Hardek; Moško Anton, kmet, Lahonci; Škrloc Ivan. posestnik, Sv. Tomaž. Prelog: Terstonjak Franjo, poljedelec, Prolog; Mihalec Stjepan, poljedelec, Mala Subotica; Bara-našič Ivan. občinski načelnik, Prelog. Prevaljc: Kugovnik Jurij, posestnik, Farna-vas, Prevalje; Hojnik Ivan, župnik. Koprivna; Se-dej Kar.pl, jamomerec, Prevalje. Ptuj: Podvinski Anton. d«kan, Zavrče; dr. Remec Alojzij, odvetnik, Ptu'; dr. Fermcvc Ivan, odvetnik, Ptuj Rogatcc; Dr. Šter Fran, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina; Slavič Janko, župnik, Ko-slrivnica; Škot Vinko, posestnik. Rogaška Slatina. Slovenska Bistrica: Kos Ivan, posestnik. Slovenska Bistrica; Koban Franc, Sole; Gornja Pol-skava; Vpcoc Jakob, župan. Nova vas. Sv. Lenart: Rop Anton, župan, Lormanje; Go-milšrk Franc, župnik, Sv. Benedikt v Slov. goricah; Vrači? Matija, posestnik, Senarska. Šmarje pri .."olšah: Gajšek Florijan, župan. Loka pri Žusmu; Lom Franc, dekan. Šmarje pri Jelšah; Skale Miha, posestnik, okolica Šmarje. Šoštanj: Račovnik Matevž, posestnik, Bele vodo. občina Sv. Florijan; Schreiner Franc, župnik, Št. Ilj pri Velenju; Schwarz Franc, po dom. če-pelnik. posestnik, Šoštanj. Vransko: Cukala Maks, posestnik in trgovec, št. Jurij ob Taboru; Agrež Martin, župnik, Marija Reka; Plaskan Franc, posestnik, Orla vas, občina Braslovče. 13 levov in tigrov jc cepil Veliko slavo si je te dni priboril v Novem Sadu pošten novosadski meščan, ki je izvršil prav junaško delo, zakaj — cepil je leve. To se pravi resnične, močne, divje leve, 13 po številu. Takole po Vojvodini je gostoval te dni okrog velik cirkus z mnogimi, mnogimi divjimi zvermi, posebno levi (od katerih je samo eden veljal pri Ilagenbecku svojih 10.000 zlatih mark). Naenkrat so zveri zbolele. Levov ni nič več veselilo cirkuško življenje, krvoločni tiger je žaloslno čepel v temnem kotu svoje kletke, cirkus pa ni vedel, kako naj spet pomaga svojim zverem. Poskusili so najprej z dvemi zdravili, ki sta baje za vse človeške in živalske bolezni dobri: z jodom in aspirinom. Zlasti z aspirinom, seveda ne samo z dvema pasti-lomn, kot jih zaužiješ morda li, dragi čitatelj zvečer, temveč z mnogo več. Ali tudi za aspirin niso kazali levi posebnega zanimanja. Staremu levu se je moralo zdeti prav za malo, da ga je na stara leta še to zadelo, da mora žreti aspirin in je ves jezen prav negalantno vgriznil krotilko v stegno. Drugi lev pa se je v znamenje protesta nad tako hrano, žaljivo za njegovo živalsko kraljevsko čast, stegnil in poginil. Tako, kar nn lepem. V cirkusu je nastalo seveda splošno žalovanje. Kaj napraviti? No, odkrili so v Novem Sadu pravega junaka. Mimogrede rečeno, je ta junak doktor medicine in veterine, serolog itd. Komaj so ga poklicali, je že prihitel z avtomobilom do cirkusa. Pregledal je leve in ugotovil, da nimajo pljučnega vnetja, marveč vranifni prisad. Ta bolezen pa se da ozdraviti le s cepljenjem, s tem, da zdravnik porine dolgo iglo s serumom v truplo. Toda, nli se ne bi levi upirali taki operaciji? Nagnali so vsakega leva posebej v ozko kletko, štirje hrabri možje so ga zagrabili za rep, lev je zatulil, kot ob-f.eden, zdravnik pa ga je hilro zabodel s svojo iglo. Pri nekaterih levili je šlo to hitro, drugi pa so se zelo branili in upirali, da jc trajalo po cele ure, preden je zdrnvnik končal s cepljenjem vseh levov in tigrov. Drugi dan pa so bili že vsi levi in tigri zdravi in živahni. V cirkusu je zavladalo veliko veselje. Skoro bi zadušili cirkuški ljudje s svojimi zihvalami junaškega zdravnika, ki jo bil toliko skromen, da noče niti v iavnnst s svojim imenom. 114 rezila krat pregledana Rezilce Gillette, hi ga vložiš v svoj aparat za britje, je bilo tU krat pregledano — zato se lahko zaneseš, dn se boš i njim (jladko in mnogokrat obril Gillette Na vislice obsojen Pred mariborsko poroto Maribor, 20. septembra Skrivnostni neznanec. Dne 19. marca 1929 so i/ smeri minoritskega travnika v Žaklju pri Ptuju zočuli okoli 21 Štefan in Matilda Mlakar, Terezija in Jcra Sakolj-šek ter Anton Travnikar votle udarce, kričanje in stokanje. Prisluhnili so v noč, ječanjo je ponehalo. Niso polagali važnosti na io. Pol ure kasneje se je vračal iz Ptuja proti Žaklju Janez Sirec; približno 230 m od goraj omenjenega kraja mu je prišel nasproti neznanec; pri-hulje.no in sključeno jo je mahal na drugi strani ceste. Zbudil jc sum. Istega večera sta korakala v smeri proti Ptuju zakonca Topolo-vec. 1 km od goraj omenjenega mestu sta zapazila za seboj neznanca: ko ju jc neznanec opazil, je skrajšal korake. Topolovec pa iu n jegova žena sta obstala in pričakovala neznanca: neznanec je inalo govoril, obračal obraz stran, naenkrat pu je pospešil korake ter izginil proti Ptuju. Topo lovcu so se neznunčeve obrazne poteze dobro zarisale v spomin. Tudi Roza Kureš je srečala skrivnostnega neznanca, ko se je okoii 20 vračala domov v smeri Ptuj— Nova cerkev. Mrlič v mlaki krvi. Naslednjega dne so našli v razdulji 24 korakov od imenovane ceste neznanega mrliču: lice je bilo vse krvavo, obraz skažen in težko spoznaven, preko glave so šli krvavi sledovi udarcev. Nu levi in desni strani trupla pa dvoj t« mlak krvi, v katerih je bilo več zob in ko.ščie. Sodna izvedenca, ki sta prispela nn lice mesta, sta samo na glavi ugotovila dve težki in osem lahkih poškodb. Tudi se je ugotovilo, da je nastopila smrt radi i/krvavenja in se more domnevati, da je morilec udarjal s topim predmetom po glavi še tudi potem, ko je umorjenec že bil omahnil nu tla. V umorjencu so spoznali prekupčevavcu z živino Jakoba Žirovnika iz Lancove vasi pri Ptu ju, ki se je bil podal d nt 18. marca proti Krajini nu živinski sejem iu sc je naslednjega dne, to je na dan umora vračal domov proti Ptuju. Sledovi za morilcem. Za izsleditev krivca so bile važne izpoved-be raznih prič, ki so videle pokojnega Žirovnika na povrntku domov v družbi sumljivega neznanca. Sejmurji Kruljc, Pernek in Gabrovee so izpovedali, da se je omenjenega dne vračal pokojni domov po cesti od Gjurmancev proti Ptuju v družbi neznanega moškega, čigar vedenje pa se je vsem trem zdelo sila sumljivo. Okoli 16 sta prispela umorjeni in neznanec v gostilno Petra Smiljanu v Smiljanovi grabi, kjer sta ostala do t? in kjer sta popila skoraj dva Štefana vina. Tukaj ju je videl med .Ini-gim skupaj sedeti tudi Matevž Smolinger, ki je opazil, da je neznanec, ki je dajal za pijačo, ves čas pokojniku prigovarjal, cla naj pije, dočim je sam zelo malo pil; zato je Smolniger pričel sumiti neznanca in je povabil Žirovnika. da naj gre ž njim domov, kar pa je pokojnik odklonil, češ, da je neznance »fejst dečko, ki mu je že plačal Štefan vina in s katerim bo napravil kšeft, ker mu žene deček dva para juncev«. Žirovnik in neznanec sta se dvignilo okoli 17 in prispela približno okoli 21 na mesio, kjer so našli naslednjega dne umorjenega. Razkrinkan. Na podlagi mnogoštevilnih izpovedi) se je mogel sum orožnikov tako j zgostiti na 29 let-; nega želarja Josipa Glasa iz Pregrade, ki sedi ! danes na obtožni klopi. Jedva deset dni kasne-l je se je bil sam prijavil sodišču v Ptuju, kjer I je izjavil, da ga zasledujejo orožniki radi neke zamenjave volov, oziroma pretepa s pokojnim Žirovnikam. Obdolženca so nalo zaprli: vendar pa noče priznati, da je usmrtil Žirovnika, ampak skuša z najrazličnejšimi izmišljotinami j dati preiskavi drug pravec. Zagovarja sc obdolženec na najrazličnejšo načine. Tako pravi, du je plačal vino Žirovn.iiku zato, ker ga je Žirovnik povabil na prenočevanje na svoj doni in do niii bo denar doma vrnil, ker nima pri sobi denarja. Ko ]>a sta prišla .do mesta, kjov so našli Žirovnika mrtvega, du je Žirovnik hotel iti spat k nekemu znancu v bližino, on pu da ga je opomnil na obljubo, radi česar da je po-] tegnil Žirovnika kučmo z. glave, češ, da si jo ; pridrži kot odškodnino. Nato da jo navalil pokojnik nanj s palico, ki se je zlomila; kot od-govor na to pa du je on udaril Žirovnika trikrat s palico po licu. Tedaj pa du sta so približala dva neznanca, od katerih je, eden /n-[ vpil: »lldri ga, kar se tla!«, nakar tla ji' i/ strahu zbežal po cesti naprej, ne dn bi vedel, kaj so je nato z. Žirovnikom nato zgodilo; okoli 1 pol 24 tla je prispel v Breg i>ri Ptuju, kjer jc prenočil v hlevu neke gostilne. V porotni dvorani. Zu današnjo razpravo io bilo opaziti iihnI porotno publiko, ki je že v jutranjih urah napolnila dvorano, precejšnje zanimanje. Saj je obdolženec, ki se polog roparskega umora obtožuje tudi prestopka zoper varnost lastnine ter hudodelstvu poneverbe,' tudi pred porotniki vztrajal na navedenih izpovedi) a h ter tajil krivdo radi roparskega umora, izvršenega nad pokojnim Žirovnikoui. Porotnemu senatu je predsedoval vd«s. dr. Pihler, votanta sta bila dss. dr. Tombak in okrajni sodnik Juha rt. Obtožbo zastopa namestnik državnega pravdnikn Sever, zagovornik je dr. l^ašif. Kot sodna izvedcnca fungirata dr. Jmvčko in dr. Zor jan. Obtoženec govori tiho, mirno odgovarjajoč na predsednikova vprašanja v dialektu, ki jo bilo mogoče v njem razbrati naj razno v rstne j še elemente me-djimurščine, prleščine itd. Ker je bil obdolženec miren in je njegov glas mestoma izdajal neke vrste otožnost, za katero se ni moglo ugotoviti, ali je pristna ali narejena, ni prišla porotna publika danes bog ve kako na svoj račun, ker je bilo sicer v porotni dvorani neredkega in običajnega podvislienega« humorja jako malo. Porotna razprava je trajala do 20.30. Porotniki so z desetimi glasovi potrdili vprašanje glede roparskega umora ter je bil obdolženec na podlagi tega krivdoreka obsojen na smrt na •vešalih. Zagovornik je prijavil ničnost. Koledsr Sobota, 21. septembra (kvatre): Matej, apostol in evangelist; Jona. prerok. Drs$$e vesti it Ljubljanski vladika v »Županovi jami«. Iz Št. Jurja pri Grosupljem: Danes 19. t. m. nas ie obiskal prevzvišeni gospod ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič v spremstvu gospoda dekana iz Šmarja in drugih gospodov. Ljudstvo ga je pričakovalo v večjih skupinah in ga veselo pozdravljalo. Od župana v Ponovi vasi so se napbtili peš skozi prijazen gozdiček, si ogledali puščavo sv. Antona in znameniti griček »Tabor«, na katerem ponosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z močnim obzidjem še izza turških časov. Tu se nudi lep razgled. Ob enem so p09etili tudi že znano »Županovo jamo« in »Ledenico«. O njeni krasoti so se pohvalno izražali. Tudi nazaj grede so šli peš do Št. Jurija, kjer je bil mali oddih v župnišču. Dal Bog, da nam prevzvišenega ohrani še mr.ogo, mnogo let krepkega in zdravega. Francoslii geografi. Danes se je peljala skozi Ljubljano večja skupina profesorjev geografije skup no s svojimi dijaki z raznih francoskih, belgijskih in švicarskih univerz pod vodstvom proi. di Mar-tonna. Ze na Jesenicah sta jih sprejela in pozdravila v imenu naših univerz univ. profesorja dr. B. Milo-jevič in dr. A. Melik, ki sta jih spremila do Ljubljane in se nato z njimi odpeljala naprej. Na kolodvoru v Ljubljani so jih pozdravili zastopniki ljubljanske univerze, gojenke »Mladike« v narodnih nošah so se jim pod vodstvom ge. prof. Marije Wirgler poklonile ter podarile vsakemu ekskurzio-nistu okusno okrašeno majhno torbico s prigrizkom. Po kratkem odmoru so se odpeljali dalje proti Zagrebu, kjer se ustavijo za nekaj časa. Železniškim vpokojencem! Društvo železniških vpekojeneev obvešča svoje člane, da ostane društvo še nadalje popolnoma ssmoslojno, ter nima z družitvijo drugih društev vpckojencev nikake zveze in obvezuosti. — Odbor. ■fc Odbor za Ivan Cankarjev spomenik na Vrhniki prosi s tem vse slov. oblikujoče umetnike, ki bi se interesirali za izvršitev Cankarjevega spomenika, da vpošljejo do 20. oktobra t. 1. tozadevne osnutke. Osnutki naj se oddajo v pisarni Kmetske posojilnice na Vrhniki. it Izredna požrtvovalnost slovenskega obrt-nika-umetniku. Znani ljubljanski izdelovalec violin g. M. Mušič je poslal danes ravnateljstvu ljubljanskega državnega konservatorija pismo sledeče vsebine: r Odločil sem se, da v prospeh glasbe dam vsako leto eno lastnoročno izdelano violino v vrednosti štiri do pet tisoč dinarjev najpridnejšemu učencu-violinistu. Ako dobi \ iolino učenec nižjih ali višjih razredov, odločam jaz. vse drugo prepustim ravnateljstvu.« Ravnateljstvo smatra za svojo dolžnost, cla sporoči to izredno lepo namero g. Mušiča slovenski javnosti in mu izreka tudi na ta način svojo toolo zahvalo. it Mednarodni kongres hišnih in zemljiških posestnikov so bo letos vršil v Berlinu od 25. do 29. septembra. Do sedaj so prijavljeni cle-iegatje iz 34 držav, med temi tudi trije iz Jugoslavije. it Štipendije za hotelsko stroko. Ministrstvo trgovine in industrije — odsek za tujski promet, it Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-Josef« voda se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. namerava v tekočem šolskem lelu 1029-1930 podeliti štipendijo za enega slušatelja tečaja za hotelske direktorje na Dunaju in dva dijaka višje holelske strokovne šole v Dresdeuu. — Pogoji za štipendijo za tečaj za holelske direktorje na Dunaju so sledeči: Reflektaut mora dokazati odgovarjajočo prakso in zadostno šolsko naobrazbo. Poleg svojega materinskega jezika, mora brezpogojno obvladati nemški in še enega cd svetovnih jezikov (francoski, angleški). Kurs se začne 7. oktobra t. 1. in konča v drugi polovici decembra t. 1. Ministrstvo bo izbranemu kandidatu izplačalo vozno karto za odhod in po-vratek, šolske pristojbine in potrebni minimum za vzdržavanje za časa trajanja kurza. — Štipendist se mera obvezati, da po končanem kurzu slopi v službo ministrstva trgovine in industrije kot hoteljski inštruktor za dobo dveh let. — 2. Pogoji za štipendijo za višjo hotelsko strokovno šolo v Dresdenu: Kandidat mora imeti najmanj 16 let in končati osnovno šolo, mora znati nemško, a prednost bodo imeli kandidati z znanjem kakega tujega jezika. Imeti r.iora dovoljenje staršev, odnosno varuha, da sme obiskovali to šolo pod danimi pogoji. — Tečaj se začne oktobra meseca t. 1. in traja do marca 1930 .Ministrstvo bo kandidatom plačalo vse šolske takse, potne stroške za cdhod in povratek in potrebni minimum za vzdržavrnje za časa trajanja kurra. — Štipendista se morata obvezati, da bosta po končanem tečaju nepretrgano 5 let zaposlena v domačih hotelskih podjetjih. — Podrobnejše informacije daje Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Dunajska cesta 1, III. nadstr. Grozne muke ponesrečencev v Žechiiku. V suboliski bolnišnici ie predsiuočnjim za ranami umrl delavec Stevan Ličinac, ki se je ponesrečil pri katastrofalni eksploziji vagona v Žedniku. To je že druga smrtna žrtev te katastrofe, štirje ponesrečnei pa se še vedno bore s smrtjo. Tudi stanje ostalih 35 ranjencev ni dobro. Umrli Ličinac je bil v trenutku nesreče v neposredni bližini vagona in sta ga plamen ter kislina opekla po vsem telesu in mu po-sebno zmrcvarila hrbet. Ponoči ni mogel spati, niti vleči se, temveč so ga privezali sedečega na naslanjač. Tako je prebil dve noči. Na isti način Irpe še štirje težko ranjeni, ki se ravno tako ne morejo vleči v posteljo, radi strašnih opeklin po vsem telesu Nočna služba lekarn Nočno službo imajo drevi: Mr. Baliovcc na Kongresnem trgu, Mr. Ustar na Sv. Petra cesti št. 78 in Mr. Hočevar v šiški. 0 Žalna seja Mestne hranilnice. Na ravnateljstvi seji Mestne hranilnice ljubljanske dne 19. septembra se je predsednik dr. V. Gregorič s toplimi besedami spominjal umrlega dolgoletnega člana uprave in pisarniškega vodje A. Sveteka, ki je bil ž njim v občinskem svetu ljubljanskem, ko se je 6. decembra 188? izvolil prvi upravni odbor hranilnice, in ko je 1.oktobra 1889 pričela poslovati Mestna hranilnica ljubljanska. Pozna ga kot starega Ljubljančana, ki je z vsem srcem visel na svojem rodnem mestu in se skozi vso dobo svojega javnega delovanja nesebično in neumorno udejstvoval posebno na gospodarskem polj u pri občinski upravi in Mestni hralnici. 0 Predavanje na univerzi. Danes bo predaval znani rbntgenograf prof. dr. R. Katz iz. Amsterdama v kemičnem institutu univerze o problemu staranja kruha iu o metodah, kako to staranje preprečiti. Predavanje se vrši ob 18. Dohod v institut iz Vegove ulice. 0 Invalidom, ki imajo vžitke po starem invalidskem zakonu (Lz leta 1923.), prenehajo ti vžitki s koncem septembra tega lota; po novem zakonu pa jim bodo vžitki tekli šele od 1. januarja dalje. Kdor ima pa po starem točno prisojene vžitke, mora doseči njih prejemanje tudi med t. oktobrom 1929 in 1. januarjem 1930, toda mora zahtevo na predpisan način prijaviti invalidskemu sodišču. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na magistratu. © Pogreb pokojne gospe Marije Merčun se vrši danes popoldne ob pol 3 iz hiše žalosti na Dolenjski cesti 17 in ne z Dunajske ceste, kot se je včeraj pomotoma glasilo v osmrtnici. 0 Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. UracI za pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani namerava v najkrajšem času prirediti tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Ker je nekaj mest še prostih, vabi urad, da se interesenti čimprej zglasijo ustno ali pismeno pri uradu na Krekovem trgu 10, I, k jer dobe vse potrebne informacije. 0 Staršem šentpeterske fare! Poznamo skrbi. ki jih imate s svojimi otroci. Kajti bili bi vedno radi na ulica in v družbi. To pa vemo vsi, kakšna družba jc na ulici in kakšna zabavo. Vsa zgradba, ki jo zidate dolga leta na svojih otrocih, se tu — v pokvarjeni družbi — it Potreba novega pristanišča v šibeniku. Ši- beniški gospodarski krogi so pričeli z veliko akcijo, da se dovrši veliko novo pristanišče v Šibeniku. To pristanišče se je pričelo graditi pred šestimi leti. lani pa je bila gradnja naenkrat prekinjena radi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev. Novo pristanišče bi bilo za Šibenik in njegovo okolico velike važnosti. Že dalj časa se opaža v šibeniku pomanjkanje potrebnega prostora za nakladanje in razkladanje blaga. Ce bi se dovršilo novo pristanišče, bi bilo ugodeno največji zahtevi Šibenika. Predstavniki šibeniSke občine eo te dni odšli v Belgrad, kjer bodo naglašali vso škodo, ki jo trpi trgovski promet v Šibeniku zaradi pomanjkanja primernega prostora na obali. it Oproščen krivde umora. V ječi v Ogu-linn sedi neki Anton Godina, ki je bil obtožen, da je izvršil uboj blizu Sušaka. Bil je žc obsojen, toda banski stol v Zagrebu je uvaževul pritožilo branitelju ter je sklenil, da sc proces obnovi. Stol sedmorice v Zagrebu pa je kot tretja in najvišja inštnnca ugotovil, da je Godina za čas uboja že dokazal alibi, ker so nekatere priče izpovedale, da se jo Godina nahajal tedaj v Trstu. Godina je bil oproščen krivde ter bo v kratkem izpuščen. ir Vreme. Danes je bilo v Ljubljani izpočetka mirno, popoldne vetrovno, zvečer deževno. Temperatura malcs. 21.1, min. 9 stop. C. V Mariboru 20, v Zagrebu 22, v Belgradu 24, v Skoplju 22, v Splitu 27 stop. C. it Miller Leona Marta naj se javi! Izsclje- niški leomisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15, poživlja s tem Miller Leono Marto iz Dubrovnika, srez Dol. Lendava, redaj nepoznanega bivališča, da javi izseljeniškemu kemisarijatu sklicevaje se na št. 11345-29 svoj sedanji točni naslov, da se ji priobči odgovor generalnega konzulata v New Vorku in vroči jx> imenovanem generalnem konzulatu do-jjoslani dokument. it Jagnje božje. (Dvanajst govorov o daritvi sv. maše) — Ta pred kratkim v »Slovencu« najx>ve-dana r.ova dr. M. O peko v a knjiga je zdaj izšla m se dobiva v Prodajalni tisk. društva (H. Ničman) jx> 18 Din, s pošto 1.50 Din več. Maribor lahko kaj kmalu podere. Posebno šentpeterska fara s svojim predmestnim obiležjem nudi polno opasnosti za našo mladino. Zato pošljite svojo živahne sinčke v našo orlovsko telovadnico v Ljudski dom, da vam bomo s tem nekoliko pomagali pri vzgoji otrok. Za dečke od 6. do 14. leta je telovadba ob sobotah od 5 do pol 7, za fante od 14., eventuelno od 13. do 18. leta ]>a od pol 7 do 8. 0 Ruski tečaj. Ni dežele na svetu, kjer bi se danes ne zanimali za rusko kulturo. V času svetovne vojne, jiose.bno na še po svetovni vojni. se je zanimanje za vse, kar je ruskega, še liojj ojačilo. Najmočneje se je izrazilo to zanimanje v umetnosti in književnosti. Posebno pa še v jToslcdnji. Ruske pisatelje so začeli prevajati in jih prevajajo na vse jezike. In tudi ruskega jezika samega se ne uče samo ljubitelji, temveč ga tudi uvajajo v srednje šole. Posamezne državne, ne samo slovanske, temveč tudi Francija, Nemčija in druge so ga že uvedle kot fakultativni predmet. To je popolnoma umevno. Jezik, katerega govori 180 milijonov ljudi, ki zavzemajo teritorialno eno šestino sveta, je seveda prav tako važen faktor v gospodarskem kakor v kulturnem življenju narodov. Tudi Jugoslavija čuti potrebo učenja ruskega jezika in ga zato namerava uvesti v svoje šole. Z ozirom na vse to oivarja Ruska Matica tudi letos, kakor v prejšnjih letih. tečaj ruskega jezika. Tečaj se deli v dva oddelka: prvi oddelek je določen za začetnike, drugi pa za naprednejše. Mesečna učnina znaša 20 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od pol 7 do pol 8 v knjižnici Ruske Matice, Jurčičev trg 3, II. (pri Čevljarskem mostu). O Proinenadni koncert muzike Dravske divizije v »Zvezdi« danes od 17 do 19. Sjio-red: 1. Čerin: »Dragi i nedragi«, srbski marš. 2. Offenbach: Uvertura k oj»ereti »O r -fej v podzemlju«. 3. Sedlaček: »Za moje prijatelj e«, pesmi iz Beograda. 4. Čajkovski: Fantazjia iz opere »E v g e n One-gin«. 5. Wagner: Nočni spev iz drame »T r i -stan in Izolda«. 6. Leopold: »Slavnostni marš prezidenta M a s a t y k ac. 7. Hruby: Potpuri iz Le h a r je vili del. — Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. O Unionska klet toči sijajen vinski mošt, ki ga preša centralna vinoma v Dalmaciji. 0 Parna in vročezrnčnn kopel v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev bo od 24. sep-.tenibra zopet otvorjena in sicer ob torkih in sobotah za moške, ob sredah in petkih za ženske, vsakikrat od 14 do 18. O Kino Ljubljanski Dvor: Chaplin v strelnem jarku. Največji komik sveta! (Samo še danes ob 4, pol 7, pol 8 in 9.) NOVO CERKVENO POKOPALIŠČE NA PODREŽJt Jutri ob 16. uri se vrši slovesna blagoslovitev novega cerkvenega pokopališča župnijo Sv. Marije v Mariboru. Že dolgo se je čutila potreba, da pride omenjena župnija do svojega pokopališča. Pokopa-liščno vprašanje je postalo posebno j>ereče 1. 1926. ter je župnija Matere Milosti dobila že koncem omenjenega leta tako od državne kakor cerkvene oblasti dovoljenje za žujmijsko pokopališče. Naslednjega leta so se pojavile težkoče, ker je mariborski mestni magistrat kot najbližji sosed ter lastnega mestnega pokopališča vložil radi iz,bire prostora za župnijsko pokopališče v Pobrežju pritožbo na velikega žuj>ana, radi česar se je j>okopališčno vprašanje jelo zavlačevati, dasi je pobreški občinski urad izdal 29. septembra 1928 tozadevno svoje dovoljenje. Končno je oblastni komisar dr. Lesko-var zavrnil neutemeljeno pritožbo mestnega magistrata tako, da je bilo mogoče z nastopom pomladi pričeti z ograditvenimi ter drugimi pokopališčnimi deli, ki so sedaj dovršena. Stroški za novo pokopališče, ki se nahaja ob Nasipni ulici in ki meji na mestno pokopališče, znašajo v celoti okoli 350.000 dinarjev. Po požrtvovalnosti in gorečnosti župlja-nov so vsi stroški do sedaj kriti ter se vrši jutri blagoslovitev novega cerkvenega pokopališča na Pobrežju. BlagosLovitveno obrede opravi prevzvišeni vladika dr. K a r 1 i n. Skozi leta so šla prizadevanja za novo župnij, sko pokopališče v Pobrežju; in so grozile velike težkoče, cla se je mnogokrat zdelo, da bo treba načrt pokopati, i)a se pa to ni zgodilo, ampak da se ja uresničila po dolgih letih goreča želja žup-Ijanov župnije Matere Milosti po lastnem župnijskem pokopališču, je pred vsem zasluga mnogoštevilnih dobrotnikov in zlasti požrtvovalnega in neumornega župnika o. Valerijana L a n d er-g o 11 a , ki je preko vseh težav in ovir znal z železno voljo in gorečnostjo kljubovati vsem liepri likam ter izvesti dolgoletni načrt o novem župnijskem pokopališču. —o— □ V mariborski okrajni cestni odbor pridejo po izvršenih voli t vali in imenovanju treh članov po oblastnem komisarju sledeči gospodje: Franjo Že-bot, dr. Veble, Vid Murko, dr. Strmšek in Drago Roglič, za mesto Maribor; Ivan Janžekovič (Laj-tersperg); Janko Kostajnšek (Sv. Peter pri Mariboru); Anton Roškar (Zg. Št. Jakobski dol); Franc Thaler (št. Ilj); Ivan šerbinek (Zg. Sv. Kungota); Stanko Hauptmaim (Kamnica); Martin Hermali (Selnica ob Dravi); Viktor Glaser (Sv. Lovrenc na Pohorju); Srečko Robič (Ruše); Leopold Ilabjanič (Tezno); Josip Kolman (Sp. Hoče); Franc Šlern (Fram); Ivan Kirbiš (Račje); Anton Pšeničnik (Po-brežje); Jakob Florjančič (Smiklavž); Alojzij Schi-cker (Sv. Marjeta ob Pesnici) in Franjo Fras (Do-brenje). Volitve načelnika se vrše prihodnji četrtek dne 26. t m. ob 10 v prostorih tukajšnjega okrajnega zastopa na Koroški cesti. □ Uinrl jo v tukajšnji splošni bolnici zdravniški pomočnik g. cancl. med. Viljem Hirzer. Pogreb bo jutri popoldne ob 3 iz mrtvašnice. □ Tridesetletnico svojega obstoja obhaja dne 23. t. m. znana tvrdka Ferdinand Potočnik, strojno mizarsko podjetje v Vinarski ulici 29—31. Lastnik tvrdke g. F. Potočnik je prevzel pred 30 leti od tvrdke Scherbaum takrat popolnoma zanemarjeno mizarsko podjetje Reiser. Radi lastnikove izredne požrtvovalnosti, solidnosti in strokovne sposobnosti je podjetje že po par letih zaslovelo kot prvovrstno v tej stroki tako, da je izvrševalo najraznovrstnejša dela za mnogoštevilna velepodjetja v Trstu, Gorici in Istri v največje zadovoljstvo svojih naročnikov. V poznejših letih se je pri podjetju uveljavila Specializacija za pohištveno mizarstvo ter je zlasti po prevratu izdelovalo podjetje opravo za vse večje bančne in slične zavode v Mariboru, Celju in Zagrebu. Lastnik tvrdke g. Potočnik je tudi mnogokrat prisostvoval kot strokovnjak pri raznih razstavah in cenitvah. Ob tridesetletnici želimo podjetju, da bi tudi v bodočih desetletjih pod odličnim vodstvom gosp. Ferdinanda Potočnika kar najlepše uspevalo. □ Prvi koncert »Maribora« v novi pevski sezoni se vrši v nedeljo v Rogaški Slatini ob priliki blagoslovitve prenovljenega društvenega doma. Nastopi samo moški zbor. Z rednimi vajami prične »Maribor« prihodnji teden, o čemer objavimo jutri posebno obvestilo. □ Katoliška omladina poleti jutri k Sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer priredi po večernicah gledališko predstavo — trodejanko »Spoštuj očeta« ter žaloigro »Zamujeni vlak« v enem dejanju. Na sporedu je tudi deklamaeija in govor. Med odmori pa svira tamburaški zbor. Prijatelji mladine iskreno vabljeni I □ Preko Maribora je potovalo včeraj z zagrebškim brzoviakom na svetovaclavske jubilejne svečanosti 27 Hrvatov iz Zagreba; pridružilo se jim je tudi več Mariborčanov, ki se niso udeležili svetovaclavskih jubilejnih slovesnosti ob priliki julijskega orlovskega zle ta. □ Z vodnimi smučmi po Dravi. Znani mariborski mojster na vodne smuči Karel Namestnik, Nikola Todorovič : Zapiski iz dnevnika ... Povsod okrog nas so goreli ognji, ko da so bile zvezde popadale z neba. Sneg nas je zasipal in vedno smo na poti čez reber zadevali na gnijoča konjska telesa ... Ko nismo mogli več naprej, smo obstali ob poti poleg prelomljenega borovca. Razkopali smo sneg in zakurili. Konji so drobili bukove veje in glodali drevesno skorjo, mi smo greli poslednje kose prepečenca nad plamenom. Zejalo nas je, pa nismo imeli vode. čutare smo polnili s snegom, ga nad ognjem topili in si gasili žejo. Potem smo, ko brezdomovinci in potepuhi legli na nametane hojeve veje. * Na isti poti je na težkem klancu padlo šest konj; od lakote so bili izsušeni in vsi v ranah od težkih tovorov. Usoda jim je izbrala na strmi poti eno isto jamo, v katero so pri padcu strmoglavili. Ko en konj se zdijo s šestimi glavami. Vsaki med njimi bi rad pot nadaljeval; krčevito udarjajo s kopiti po umazani zemlji, se vzpenjajo, ali oslabelost jih je na ta kraj prikovala in zastonj rezgetajo, se dero in poskušajo vstati. \.'O ilm trrrniA /vloiro Hnnom in e»wt*II j«»» ijjiujvij j^iutv. nivnvjv in oiiun so prepuščeni. Šestoglavi bajni pošasti so podobni v teh urah svojih neuspelih poskusov, da bi se osvobodili, Po pustih močvirnatih skadrskih poljih mro brez tolažbe iskri konji in veliki junaki. Smrt je danes vsakdanji dogodek m nikogar ni strah, ko se prebudi ob mrtvem tovarišu. Vsak od boli molči in poveša oči, da ae bi videl strahot. A v duši: ko najsvetlejše zvezde bleste spomini, spomini, spomini. Spomini lepi in dragi in nežni. V teh urah se pozablja na bol, ki lomi duha in pol v snu človek poje in joka obenem, ko se zamisli v daljno otroštvo s sočustvujočo in bolno pesmijo: »A što šiješ, stara majko, crven sarafan? Zašto lomiš stare ruke, kad je uzaman?« — Solze teko, da ogenj ugaša — grenke in obupne solze.., a Precej daleč smo že bili cd valonske obali in naša ladja je s polno brzino trgala morje. Po dvodnevni poti smo utrujeni in raztrgani stali na palubi in gledali za zemljo, ki je vstajala za nami. Od potrtosti smo molčali. Naenkrat je eden med vojaki ko krik vseh nas čez morje razsul ono: »Tamo da!eko, kraj plava Dunnva — tamo je zemlja moja, tanio je Srbija.« Oanil nas jc; robce smo izvlekli in si oti-rali oči in pozdravljali solnce, ki je zahajalo. M. Soščenko: V našem komunalnem stanovanju se je v predsobi razbil senčnik. Nekdo od najemnikov je prišel nadelan domov in bržčas pričel na umeten način premetavati mizico. Možno je, da je vrgel mizo v zrak in pri tem razbil senčnik. Petem pa, ko bi ga moral plačati, se je izselil. Najemniki so zbirali vse leto denar za nov senčnik. In ko so ga nabrali dovolj, so mi enoglasno naročili, naj preskrbim novega. Včeraj sem ga šel kupovat. Pa ali veste, kaj se pravi dandanes »nakupovati«? Pokora. Vstopil sem v trgovino: Ninamo senčnikov! Vstopil sem v drugo: Imamo senčnike, toda za ceste, s kolom vred. V tretji trgovini mi je dal prodajalec v roko navidez primeren senčnik, toda dodal je z žalostnim glasom, da je ta senčnik iz izložbe in da ni naprodaj. V peti trgovini so dejali: Zakaj pa rabite senčnik, sodrug? Kupite si raje izstikalo. Ali pa morebiti to svetilko za obesiti. V najslabšem slučaju se lahko obesite na njej.« V sedmi mi je poslovodja jezno zamahnil z roko, ko sem vstopil v trgovino; dejal je, da se danes ne prodaja radi ugotavljanja stvari, ki so bile pokradene v preteklem mcsecu. Deveta in deseta trgovina sta bili zaprti: delali so letni računski zaključek. V trinajsti se je razvil sledeč zgodovinski razgovor: Rekel sem: Ali imate? ... Prodajalec se je useknil v rokav in rekel: »Nimamo!« »Dovolite, saj še povedal nisem, kaj potrebujem.« »Saj itak nimamo tega,« je odvrnil poslovodja. »Ali pa morda slabo slišite?« Po tem dogodku sem šel naravnost k lesnem trustu, ne da bi obiskal še štirinajsto trgovino, in sem kupil za nabran denar malo stojalo za palice in dežnike. In najemniki so se še razveselili. »Saj jf tudi bolje,« so rekli, »sicer bi se zopet kdo napil in razbil tako krhko stvar.« In končno, ako o tem razmišljamo, se moramo vprašati, čemu neki za vraga potre-buje človek senčnik? 9,SAlONIT" cementno azbestni Skrili je najboljši materija! za pokrivanje zgradb ki uživa radi svojih mojstrovin na vodnih smučeh po Donavi in Renu, mednarodni sloves, starta danes ob pol 8 dopoldne pri mestnem kopališču s ciljem v Osijeku. 450 km dolgo progo namerava dokončati v štirih dneh. □ Na delovnem trgu. Takoj dobi delo pri tukajšnji borzi dela: 2 Žagarja, 1 skladiščnik, 1 čevljar, 3 elektrotehniki, 2 mizarja, 1 tapetnik, 2 kot-larja, 1 uradnica z daljšo prakso, 3 kuharice ter 1 šivilja-vajenka- □ Preminula jo Marija Sitar, vdova Papež, zasebnica, Tattenbachova 16. Pogreb pokojnice bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Jesenske konjske dirke, ki so preteklo nedeljo najlepše uspele in ki so občinstvu nudile najlepši športni ulitek, se nadaljujejo danes ob 14 na tezenskem dirkališču ter se jutri popol/lne zaključijo. Najboljši naš vozač g. Fr. Filipič si ni mogel preteklo nedeljo navzlic dobremu konjskemu materialu priboriti niti ene prve nagrade, kar se po vojni še ni'dogodilo. To je bilo radi tega, ker so si nekateri posestniki konj naročili rutinirane vozače z Dunaja. Za današnjo in jutrišnjo tekmo pride še nekaj konj iz Zagreba, Celja in Ljutomera. Občinstvo ponovno opozarjamo na to, da se more z vstopnico, ki stane le 15 Din, pri žrebanju dobiti dober konj kasač, ki bo jutri zmagovalec v tretji dirki ali pa najmanje 5000 Din. Iz Glavnega trga vozi na dirkališče mestni avtobus. Celie 'sss Vstopnice zn jutrišnjo predstavo Gogo-Ijeve komedije »Ženitev«, ki se vrši ob 4 popoldne v celjskem Narodnem domu. se dobijo danes ves dan še v Prosvetnem tajništvu, jutri, v nedeljo od pol 10 do f 1 dopoldne in od 2_ popoldne dalje pa v Narodnem domu. Privoščite si jutri nekaj trenutkov zdravega veselja in šale! ssr Zimsko-prosvetni program kalol. prosvetnega društva v Celju je v celoti izdelan in se bo pričel prve dni oktobra izvajati. Dočim je društvo prošlo zimo polagalo glavno važnost na svojo javno knjižnico, na pevski zbor ter na prosvetne večere, bo letos polog še intenzivnejšega dela v teh panogah obrnilo svojo pozornost na gledališko udejstvovanje, na sistematično šolo [x> tečajih ter nu kulturni film. Prosvetni večeri, ki so se lani vršili v telovadni dvorani Orlovskega doma. se bodo letos — razen prvih — vršili v krasni novi dvorani palače Ljudske posojilnice, ki bo v kratkem do-gotovljena. Namesto 14 dnevnih bodo letos vsa-kotedenski večeri, za katere je že zagotovljeno sodelovanje sledečih predavateljev: župnik Jernej Hafner: Svetovaclavski dnevi v Pragi; tajnik Prosvetne zveze Vinko Zor: Eno leto Radio-Ljubljana; prof. dr. Franc Kovačič: Celjski grofje; Vinko Zwitter iz Celovca: Večer koroške narodne pesmi, sodeluje zbor Korošcev; p. dr. Roman Tominec: Žena v luči zgodovine; Marjan Marolt: Umetnostni spomeniki Celju in okolice; dr. Anton Vodnik, dr. Jože Pogačnik, Fr.Sal. Finzgar: Recitacijski večer; dr .Stanko Vurnik: Večer slovenske narodne pesmi; dr. Fr. Štele: Arhitekt Plečnik donm in v tujini; prof. Srečko Brodar: Človek v prazgodovini s posebnim ozirom na izkopanine v Potočki zijavki; pomožni škof dr. Ivan Tomažič: Anton Martin Slomšek; dr. Dolinar: Večer moderne glasbe; dr. Valter Bohinjec: Naše morje; dr. Lambert Ehrlich: Lurd; Fran Milčinski: Humoristično predavanje na pestrem večeru, itd. Predvidena so še predavanja o panevropskem gibanju, o Egiptu in Sinaju, zooloških zanimivostih Slovenije, o Mariji v umetnosti, o Zeppelinoveim poletu okrog sveta, o gledališču, o narodno-obrambnem delu, o slovenski cerkveni moderni glasbi in o naših izseljencih. — Sistematični pouk bodo lahko člani dobivali v posebnih tečajih, katerih prva bosta Higijenski tečaj s higijensko razstavo ter radio-tečaj. — Pevski zbor prične v najkrajšem času z rednimi vajami za sodelovanje pri prosvetnih večerih, pri slavnostni otvoritvi palače Ljudske posojilnice in za koncert. — Gledališka družina, ki se je ustanovila kot plod 16 dnevnega gledališkega tečaja, vprizori že jutri Gogoljevo komedijo »Ženitev«, študira pa Shakespearovega »Othella«. Na programu ima med drugimi tudi vprizoritev Calderonovega »Čarodeja«. — Ljudska knjižnica, ki se nahaja na Cankarjevi cesti 4 (poleg Ljudske posojilnice), se je preko poletja močno izpopolnila deloma z nakupi deloma z velikodušnimi darili njenih prijateljev ter jo obiskuje že do 240 prijateljev lope knjige. — Kulturne filme bo društvo zaenkrat predvajalo v dvorani mestnega kina, ako se mu posreči zadovoljiv aranž-man z upravo tega podjetja. — Že iz orisanega je razvidno, kako važno kulturno delo vrši Katoliško prosvetno društvo v Celju in da lahko upravičeno apelira na podporo vse javnosti. Zlasti naj bi se tako meščani kot okoličani pridno priglašali kot člani in članice društva. Priglase sprejema vsak čas Prosvetno tajništvo na Cankarjevi cesti 4. Posebno dobrodošli bi bili pevci in pevke, godbeniki ter prijatelji gledališkega odra. • • kina. Popoldanska predstava ob znižanih cenah. Ta film je vreden, da si ga ogleda vsakdo. Otvoritev dramatične sezone. V nedeljo, dne 29. sept. ob pol 8 otvoritvena predstava Prosvetnega društva. Novo mesto Avtobusna vožnja iz Novega mesta v Krško in obratno se vrši od 15. septembra dalje v sledečem redu. Iz Novega mesta odhaja avtobus ob 7 in ob 12.45, postajališče Glavni trg in gostilna Rifelj ter pripelje v Krško, postajališče gostilna Vanič in požta ob 8.54 in 14.39. Iz Krškega odhaja avtobus ob 7 in 15.30 ter pride v Novo mesto ob 8,45 in 17.24. Vožnja iz Novega mesta v Krško stane 45 Din, sicer se pa za kilometer računa 1 Din. | Iz Mestne hranilnice sta izstopila člana g. Adolf Pauser in g. Jurij Picek, trgovca v Novem mestu. Mandat občinskega odbornika je odložil g. Jurij Picek, O odstopih krožijo po mestu razni komentarji. Okrajni cestni odbor je imel pretekli ponedeljek važno sejo ob prisotnosti g. oblastnega komisarja dr. Natlačena. V peskolomu nad Gotno vasjo sta bila v ponedeljek težko poškodovana delavca Blatnik in Šinkovec. Nagloma zrušeni pesek je Blatniku težko poškodoval desno nogo, Šinkovca pa je zasul pesek in mu hudo poškodoval glavo. Oba sta bila prepeljana v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji. Kranj Francoski krožek vabi vse tiste, ki žele po-sečati konverzacijski tečaj krožka, da se prijavijo pismeno aH ustir.eno. Prijave sprejemata predsednik g. Milan Fabjančič in knjižničar g. Tomo Pavšlar ter dajeta tudi potrebne informacije. Poučeval bo Francoz. Prijaviti se je treba najkasneje do 25. septembra. Tudi začetniki dobrodošli, Trbovlje Cepljenje proli škrlafinki. Drugo cepljenje proli škrlatinld tistih, ki so bili dne 17. sept. 1929 prvič cepljeni, bo dne 24. sept. od 9 do 12 dopoldne in od 2 popo'dne dalje na šolah v Trbovljah in na Vodah. Novocepljeni se bodo cepili prvič isti dan na obeh šolah od 2 dalje. Cepili bodo 4 zdravniki. ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU. Naša šola je dograjena. Pravijo, da sliči gra-dičku ter da je do sedaj najlepša v Suhi Krajini. Dne 2. septembra 1929 je bila kolavdacija. V nedeljo, dne 22. sept. pa bo slovesno blagoslovljena in otvorjena. Pričetek slavnosti ob 10 dopoldne. Popoldne ob 3 se bo priredila v šolskih prostorih igra za ženske vloge: »Goslarica naše Ljube Gospe« (štiridejanka). Za to slavnost vlada v tukajšnji dolini precejšnje zanimanje. Prišli bodo sigurno vsi ljubitelji šolskega napredka k nam, da se z nami po-radoste. ________________ SEEMIjJA da dober sad če porabljate plemenita semena. V A Š 14DIO APARAT Vam daje dober prejem če rabite Tungsram BARIUM-CEVI gospodarstvo Dopisi Škocijan pri Mokronogu Kakor v mnogih krajih je tudi pri nas letos prav obilna sadna letina. Mnogo zgodnjega sadja se je že razpečalo. Da bomo lahko raz-pečali tudi pozno sadje, predvsem jabolka, bomo priredili jutri, v nedeljo, sadni ogled s poučnim predavanjem Lz Ljubljane poslanega strokovnjaka. Ta oglod pa bo tudi bodrilo tistim kmetovalcem, ki gledajo to panogo še postrani, kajti razstavljenega bo mnogo krasnega sadja. Sodeloval bo tudi g. graščuk Ulm, ki je dobil na raznih sadnih razstavah prva odlikovanja, in še mnogo uglednih sadjarjev. Zato kličemo okoličanom: Pridite, poglejte! • Vič Žrtev alkohola. Včeraj zjutraj so javili viški »tražnici, da leži v uti treh cesarjev mrtva mizarjeva žena Marija Dolničar. roj. 1. 1884 ter da se e zgodil zlečin. Uradna komisija pa je dognala^ da je Marija Dolničar umrla radi preobilo zavži- tega alkohola. Kino Društveni dom. V soboto, dne 21. sept. ob 8 in v nedeljo, dne 22. sept. ob 4 popoldne iu 8 zvečer film »Rose Maric«. S tem filmom bo brez dvoma zadovoiien tudi naibolj razvajen obiskovalec Programi Radio^L^Mfana i Sobota, 21. sepiembra: 12.30 Reproducirsna glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.00 Koncert Radio-orkestra: Mendelsohn: Poročna koračnica; Lehar: Kraljica Tanga; Friederiksen: Iz severne dežele; Lincke: Berliu v noči. — 19 Delavska ura; Borza dela, govori Fr. žužek. — 19.30 Poglavje iz vzgojeslovja, Pero Horn. — 20 Reproducirana glasba. — 20.30 Prenos iz Zagreba, komorni večer. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sobota, 21. septembra. Belgrad: 12.45 Radio-kvartet — 13.30 Dnevne vesti — 2000 G. Jankovič govori o Evropi in in naši kulturi — 20.30 Sakarjev humorističen monolog »Mladi tovariš« — 20.45 Operetni večer 21.55 G. Žabarac bere P. Bourgetovo novelo »Sin«. — Zagreb: 11.30 Plošče — 17.30 Poljuden popoldanski koncert — 20.80 Glasbeni večer — 22.45 Plesna glasba. — Varšava: 12.05 Gramofonske plošče — 20.30 Večerni koncert lahke glasbe. — Budapest: 9.15 Koncert (petje, solo-pelje, cello) — 12.05 Koncert orkestra balalajk — 18.00 Koncert orkestra ogr. honvedskega pešpolka — 19.15 Plošče — 20.15 Lahka orkestralua glasba — 21.45 i Večer pesmi. — Dunaj: 11.00 Dopold. glasba — I 15 Mladinska igra: »Kalif - Štorklja« — 16.15 I Komorna glasba — 19.20 Hammersteinov večer — 20.10 Čas in vreme — 20.15 Opereta >,Revanche«. I — Milan: 12.30 Radio-koncert — 16.30 Mladinska i ura — 17.00 Radio-kvintet — 20.30 Raznovrsten I koncert — 22.55 Glasba. — Brno: 12.20 Opoldan-ski koncert — 16.30 Mladinsko predavanje — 19.00 Prenos iz Prage. — Lacgenberg: 12.10 Plošče — 13.05 Opoldanski koncert (sopran-solo) — 15.00 Mladinska ura — 17.35 Rndio-orkester — 20.00 Zabavni večer. — Rim: 13.15 Radio-trio — 17.30 Popoldanski koncert — 21.00 Knrabinjerska godba. — Berlin: 12.30 Vreme — 14.00 Ploščo (umetnost in zabava) — 15.30 Vrt v pozni jeseni — 10.30 Orkestralni koncert — 18.30 Gomoll predava o potovanju po Jugoslaviji (Šumadija in Stara Srbija) — 19.00 Veselo — Plošče — 20.00 Izobrazba v glasbi. — Katovjce: 16.20 Koncert — 17.20 Mladinska ura — 20.30 Lahka glasba — 22.00 plesna glasba. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba — 19.15 Vojaška godba — 19.30 Ruske pesmi — 20.30 Koncert simfon. orkestra — 21.00 Fragmenti iz operet — 21.30 Simfonični orkester — 22.C0 Melodije. — Stuttgart: 15.00 Zabavni koncert — 1015 Koncert radio-orkestra — 18.15 Človek v sodobni filozofiji in poeziji — 20 Nova lirika iz švabske — 21.00 Godba na pihala — 22 00 Zabaven večer. — Prosa: 12.20 Koncert iz Bratislave — 1630 Orkestralni koncert iz Bratislave — 18.00 Mladinska glasba — 19.05 Vrazovo predavanje — 19.30 Biseri gospodične Serafine, opereta — 22.00 Jazz. — Torino: 17.00 Plošče — 19.15 Koncert radio-kvar-teta — 21.00 Strnussova opereta »Valčkov sen« — 22.55 Plesna glasba. — M. Ostrevn: 12.20 Gramofon — 18.45 Predavanje — 19.05 Prenos iz Piv-ge: Vrazovo predavanje in opereta: Biseri Gospodične Serafine — 22.20 Jazz. Orel Naraščaj šentpetersketfa Orla ima danes redno telovadbo v Ljudskem domu od 5 do pol i. Vsi tisti, ki ste telovadili lani in vsi, ki bi radi telovadili in se razigrali v prijetni drulbi, pridite In pripeljite svoje prijatelje. Prinesite s seboj kratke hlače in cop-sle tn prosite svoje starše za dovoljenje. Na svidenje! — Vaš vodja. Mladci šentpeterskega Orla imajo danes zvečer od pol 7 do 8 telovadbo v Liudskem domu. Bodi pripravljeni . Ob otvoritvi palače Poštne hranilnice v Ljubljani V soboto se bodo otvorila vrata nove palačo ljubljanske podružnice Poštne hranilnice. Reprezentančna stavba, ki je stala ca. 7 milijonov Din in ki je bila predmet opetovanih, leta se že ponavljajočih zahtev slovenskega gospodarstva, bo v ponos Ljubljani. Sedaj se bo zavod preselil iz svojih dosedanjih premajhnih prostorov v novo stavbo in bo tako dosedanji doni se porabil v drugo svrlio. Na drugi strani pa so v palači tudi stanovanjski prostori za uslužbence, ki bodo gotovo tudi pripomogli k omiljenju stanovanjske krize. Vsekakor se veselimo in raduiemo uspeha tega podjetja, ki stalno zadovoljivo napreduje. Tako je promet zavoda od 1923 na 1928 narastel od 63 na 196 milijard Din, od tega samo poštnočekovni promet od 26 na 54 milijard Din. Število računov je naraslo od 9985 na 16,516. Tudi v letu 1929. gre razvoj nadalje navzgor. Zlesti pa moramo povdarjati velik delež Slovenije; žalibog za 1928 zavod ne objavlja več tako delajliranih jjodatkov o svojem poslovanju, posebno podružničnem, vendar vidimo odlično udejslvovanje Slovenije. Tako je bilo od vseli 17.302 računov koncem avgusta 1929 v Sloveniji (5.062), malo manj kot v Zagrebu (5.246), pa znatno več kakor v Belgradu (3.477) in Sarajevu (2.740), da ne govorimo o Skoplju (777). Tudi vlog ima Ljubljana dosti (160 milij. od 849 milij. Din). Smelo trdimo, da so bile podružnice v Zagrebu, Sarajevu, zlasti pa v Ljubljani pionirji. Saj datira poštnočekovni promet v Srbiji šele od leta 1923. In tudi organizacijsko in drugo delo pri Poštni hranilnici se je razvilo z največjim sodelovanjem Slovencev. Ob tej priliki moramo ponovno naglasiti staro zahtevo naših gospodarjev, da bi udejstvovanje Slovenije v prometu in pri vlogah moralo se močneje odraževati v sestavi nadzorstva zavoda. Dejstvo je, da so danes v nadzorstvu zavoda zastopani samo belgrajski gospodarski krogi poleg uredništva, želeti pa je, da se tudi zastopnikom ostalih gospodarskih centrov v državi, zlasti pa Ljubljane da zastopstvo v nadzorstvu zavoda. Ustanovitev roclovnif ega odseka v Puconcih. Na pobudo vsestransko delavnega predsednika kmetijske podružnice v Murski Soboti ter na inicijativo vnetega in agilnega živinorejskega nadzornika g. ing. Wenkota se je pred dvema mesecema ustanovil rodovniški odsek kmetijske podružnice v Puconcih za odgojo plemenske živine si-mentalske pasme. Ustanovitev tega odseka kaže velik napredek za povzdigo živinoreje v tamoš-njem okraju ter obeta cela organizacija v kratki bodočnosti sijajne uspehe. Za predsednika je bil izvoljen neumorno delaven kmet in mlinar g. Kuhar, Icaterega ime nam jamči za razvoj te organizacije. Borza 20. septembra 1929. DF.NAR Današnji devizni tečaji so v glavnem nekoliko popustili. Promet je bil srednji. Največ ga je pa bilo v devizi Praga (0.6 milj. Din). Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je v devizah Curih, Dunaj iu Praga intervenirala Narodna banka. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280 bl„ Berlin 1354 b!.. Bruselj 790.36 bi., Budimpešta 992.22 bl„ Curih 1094.40-1097.40 (1095.40), Dima j 798.77—801.77 (800.27), London 275.67 bi., Ne\vyork 56.77 bi., Pariz 222.53 bi., Praga 167.87-168.67 (168.27), Trst 296.35-298.35 (297.35). Zagreb. Amsterdam 2280 bi., Berlin 1353.50 do 1356.50, Budimp. 990.99—993.99, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 798.77—801.77, London 275.27 do 276.07, Newyork 56.67-56.87, Pariz 221.53 —223.53, Praga 167.97-168.77, Trst 296.43-298.43. Belgrad. Berlin 1352.5-1355.5, Bruselj 789.86 do 791.86, Budimpešta 9S-0.99—993.99, Dunaj 798.77 do 801.77, London 275.20—276, Newyork 56.67 do 56.87, Pariz 221.53-223.53, Praga 167.87-168.67, Trst 296.45—298.45. Curili. Belgrad 9.12875, Berlin 123.68, Budimpešta 90.725, Bukarešt 3.08125, Dunaj 73.05, London 25.15, Madrid 76.55, Ne\vyork 519.10, Pariz 20.31, Praga 15.3675, Sofija 3.76, Trst 27.1475, Varšava 58.225. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska posojilnica 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 860 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Kranj, industrija 280 den., j Ruše 250-260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 404.50 do 1 406, kasa 404.50—406, termini: 9. 404.50—406, 12. 414—416, odst. inv. pos. 84.50—85.50, agrari 52 i do 53.50. Bančni pap.: Hipo 202—203 (202), Poljo 1 15.75—16, Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81 do 83 (81), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56 den., Nar. 8150 -8250, Prašled. 860—870, Srpska 155 denar, Obrtna 38.50, Etno 164 den., Ravna gora 75 den., | Kat. 32—33 (32). Ind i)ap: Slavonia 120—140, Sla-veks 96—100, Danica 127 bi., Drava 430 bi., Šeče-rana 420-427, Osj. Jjev. 210-220, Brod. vag. 130 do 140, Union 147—167.50, Isis 17 dem., Ragusea 430 bi., Trbovlje 475—485, Vevče 182 den., Nar. šum. 40—42, Piv. Sar. 205 bi., Nar. mlin. 20 den., Oceania 200 den., Jadr. plov. 560. Belgrad. Narodna banka 8190, 7 odst. inv. pos, 84.75, agrari brez interesa, vojna škoda 404.25 do 405, 12. 416. Dunaj. Don. sav. jadr. 84.40, Wiener Bankve-rein 21.80, Bodencredit 99.60, Creditanstalt 52.50, Escomjitegee. 21.80, Union 24,50, Aussiger Cherni-sclie 262.75, Mundus 178, Alpine 39.95, Trboveljska 59.50, Kr. ind. 36, Leykam 6.30, R, Murany 112.25. Žito V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bč. 192.50—195, bn. 190 do 192. Oves bč. in sr. 155.50—155. Koruza ban., bč. in sr. 155—160. Ječmen bč. in sr. 125—127.50. Moka 00 in 0 g 290-300, št. 2 270- 280, št. 5 245 do 255, št. 6 220—230, št. 7 180-190, št. 8 120-130. Fižol 150—460. Otrobi 105—110. Promet: 24 vagonov pšenice, 3 ovsa, 46 koruze, 4 moke, 1 fižola. Skupaj 68 vagonov. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: oktober 21.87—21.78, zaklj. 21.77—21.78, marec 24.40 do 24.28, zaklj. 24,28-24.29, maj 25-24.95, zaključek 23.98—23.95. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: trije vagoui bukovih drv in en vagon okroglic. Tendenca mlačna. Kkspkitiivni nakup: 75 m3 hrastovih lilodov, 1. od 35 cm naprej, od 2.50 m naprej, žaga brače Ljubinkovič, Trnjaei, 800 Din. Hmelj Hmeljska kupčija v Dravski Dolini. Rušei 19. sept. — Ilmeljski pridelek Dravske doline je obran, csušen in spravljen. Čaka kupcev, a teh od nikoder ni, čaka dviganja cen, a tudi tega od nikoder ni. Hmeljarji Drav. doline so se v veselem pričakovanju, da bodo tudi letošnji pridelek prodali vsaj za lansko ceno (30—40 Din), pošteno zmotili. 2e tekom leta so računali z denarjem, ki bi ga vsaj sedaj dobili za hmelj. Njih upanje jih je varalo. Nekateri so se udali v svojo usodo ter so hmelj hočeš nočeš prodali židovskim prekup-cem kg po 7 Din, drugi majejo z osivelimi glavami in pravijo kaj bo, tretji pa mimo čakajo dviganja cen. Bomo videli, kaj bodo pričakali. So namreč nekateri, ki lahko čakajo, drugi ne morejo. Pa še to je najhujše, da niti lcujicev ni. Kako so naj potem vrši kupčija. Pravijo, da je vsa Evropa založena s hmeljem. Kakor rečeno, velika večina hmelja v Drav. dolini še vedno leži jm> sušilnicah in čaka kupcev. Padec hmeljskili cen pomenja za marsikoga katastrofo. Pa tudi to nam bo v korist. Zrno bomo spet začeli sejali, da bomo imeli kruha doma. Pohorci smo toliko srečnejši, ker nam ostaja še lesna trgovina. Savinjčani tega nimajo, zalo katastrofo najbrž še bolj občutijo. — Kaj pa ko bi se hmeljarji Drav. doline strnili v svojo hmeljarsko zadrugo. Gotovo bi se hmelj v večjih množinah skupno lažje prodal in manj bi bilo izkoriščanja od strani niirnberških prekupcev. Tudi cene bi se na ta način lažje regulirale. Saj je sicer pridelek hmelja v Dravski dolini prvovrsten!. Samo sloge bi bilo treba in zadružnega duha. Hmelj v laškem okraju. Sv. Rupert nad Laškim, 19. sept. 1929. Hmeljska kriza je tukaj dosegla katastrofalno stanje. Ljudstvo je naravnost obupano: hmeljski nasadi so požrli velike svote, sedaj pa hmeljske cene niti obiralnih stroškov ne krijejo. Za prvovrstno blago ponujajo židje in židovski pjekupci po 5 Din; neki človek ponuja celo samo 2.50 Din za kg. Kaj naj stori ubogi kmet? Sadje nima letos nobene cene; 6 breskev dobiš zn 1 Din, za liter češpelj 1.50 Din; z jabolki in hruškami se kupci norčujejo. Iz teh hribov ni mogoče sadja spravljati na trg: 3 do 4 ure daleč nihčo ne more prenašati teže 30 do 40 kg; na vozu sadje spravljati je predrago: ceste so slabe in dolge: vsak voznik zahteva "najmanj 100 Din, ako pelje v daljno Celje. Sedanje hmeljske cene so naravnost sramota. Leta 1926. so bile hmeljske cene 100 de 120 Din, letos hmeljske cene 5 Din, pivo pa se vedno stane enako. Pravilno bi bilo, da bi tudi pivo bilo dvajsetkrat cenejše! Ali ne? Praga, 20. sept. (Tel. »Slov.«) V zadnjih dneli je prišlo na žalski trg vsak dan več kot 1000 stotov hmelja. Po cenitvah je v žalskem ozemlju do danes prva roka kupila najmanj 10.000 stotov po 50 kg, torej že nekoliko več kakor polovico letošnje letine. Hmelj letnika 1929 jo imel sledeče cene: iz,-brani 600—650 Kč, I. 550—600, dobri srednji 500 do 550, srednji 400—500, slabši 350-400 Kč za 50 kg brez 2% prometnega davka. V javno skladišče v Žatcu je bilo do 19. septembra skupno pripeljanih in žigosanih 4220 bal, to je 9877 stotov po 50 kg brutto hmelja iz letnika 1929. Niiriiborg, 20. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je pripeljalo na trg po železnici zopet 150 bal, prodanih pa je bilo 300 bal. Povpraševanje je bilo nekoliko živahneje, vendar je bila prodnja še vedno mirna. Plačevalo se je za tetnanški hmelj 60 do 85 mark, za sladki in srednji hallerlauerski 50—75, za gorski srednji in I. 30—60 mark. V tranzitnem prometu je bila zopet prodana partija I. štajerskega hmelja po 45 mark. Razpoloženje je bilo š< mirno, vendar nekoliko prijaznejo. Ljubljansko gledališče Za premijero »Fausia« vlada veliko zanimanje. Komaj se jo včeraj gledališka blagajna zopet otvorila, so začeli trumoma prihajati intere-1 seuti. Oddanih je bilo veliko število sedežev vseh I vrst in stojišč. Ker je pri večerni blagajni priča-1 kovati precejšnjega navala, prosimo cenjeno občinstvo, da si vstopnice nabavi odnosno rezervira že pri dnevni blagajni. »Velika abeceda«. Preinijera te izredno ljubke in naravnost ganljive komedije bo v nedeljo pri normalnih dramskih cenah. Glavnega junaka igra s trpko komičnostjo in pretresljivo resničnostjo naš priznani komik Ivan Cesar. Komedija jo povest profesorčka v zakotnem internatu, ki' poslane po čudnem naključju in »popolnoma po nedolžnem« bogataš. Poleg Cesarja igra gospa Marija Nablocka mondensko velemestno damo, g. Gregorin prihuljenega direktorja penzionata, Vida Juvanova njegovo hčerko, g. Lipah verižniškega mestnega svetnika, g. Kralj Topazovega (Topaz so imenuje glavni junak) kolego itd. Sicer pa na-' stopi v tej komediji skoro ves dramski ansambel, i Posebno prisrčna je scena v Soli, kjer otroci ne-ugnano nagajalo ubogemu profesorju. Igra je ' povsod dobro Uspela in bo nedvomno tudi pri nas z odobravanjem sprejeta. Jamstvo za to nam daje Cesar v glavni vlogi in ves ansambel z gospo Na-! hlocko, Medvedovo, Železnikom iUL Ljudski oder v Ljubljani Predprodaja vstopnic za predstavo »Potopljeni zvon«, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo ob pol 8 zvečer, so vrši danes cel dan v »Društveni nabavni zadrugi« Ljudski dom I. nadstropje in jutri v nedeljo od 10 do 12 in popoldne od 3 dalje v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu II. nadstropje. Prireditve in društvene vesti Člani ljubljanskih prodajaln 1. delavskega konsumnega društva so vabijo, da se udeleže letne skupsčine, ki bo drevi ob 6 v jjisarni centralo na Kongresnem trgu št. 2. — Pridite polno-številnol Strelska družina Ljubljana obvešča članstvo, da so bodo v nedeljo, dne 22. t. m. vršile na vojaškem strelišču strelsko vaje. Pričetek ob 9. Vabijo se tudi prijatelji strelskega šporla. Darovi Družba sv. Elizabete v Ljubljani se zahvaljuje za velikodušen dar 200 Din, ki ga je darovalo uraci-ništvo požarnega oddelka Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani v počaščenjc spomina blagojx>kojne gospe Antonije ZicherL Mete ve/d Hufeofcb vrvem Milijonski ponarejevalec dolarjev Umrl po 23 letni ječi Angleška karikatura Ob priliki Mussolinijevega sklepa, (la sedem ministrstev, ki jili je doslej sam upravljal, zasede z novoimenovaniini ministri, je list >Daily Express« v Londonu objavil naslednjo karikaturo, na kateri se Mussolini poslavlja sam od sebe. Zloglasni ponarejevalec bankovcev Douglas Charlein, ki je v začetku tega stoletja dal obilo opravka policijskim oblastem vsega sveta, je tc dni po tri in dvajset letnem zaporu umrl v newyorški ječi Sing-Sing. Douglas Charlein je spadal med najbolj zagonetne pojave človeške zgodovine. Pred očmi postave je z velikim uspehom izvrševal svojo obrt. Milijoni dolarjev iz njegove delavnice so neovirano kurzirali po vseh bankah sveta. In kdo ve, za koliko milijonov dolarjev bankovcev bi šc izdelaj, če ne bi zavraten slučaj napravil konec njegovemu početju. Po neprevidnosti Charleina je nastal v njegovem stanovanju požar, ki se je z veliko hitrostjo razširil po vseh sobah. Pri gašenju je pa prišla na dan dobro prikrivana skrivnost. V nekem skrivnem kabinetu so našli ne samo popolne priprave za izdelovanje bankovcev, ampak tudi na stotine svežnjev deset- in dvajset dolarskih bankovcev, ki so v ognjavarni blagajni čakali, da jih bo spravil v promet. Čeprav jc ta zločinec razpolagal z ogromnimi denarnimi sredstvi, je vendar živel čisto skromno. Nobeden njegovih znanccv ne bi mislil, da tiči v tem možu, ki je imel tako nedolžen obraz, zločinec. Vsako jutro je šel po svojih opravkih, zvečer se je pa vrnil domov in ostal v stanovanju do naslednjega jutra. Sostanovalcem je pravil, da sc peča s krošnjarstvom, kar je bilo tem bolj umljivo in verjetno, ker je vsako jutro zapustil svoje stanovanje z lesenim kovčkom v roki. V resnici pa je imel v kovčku ponarejene bankovce, ki jih je v kakem predkraju Filadclfije izročil svojim zaupnikom, da jih razpečavajo. Douglas Charlein je svojim pomagačem brezpogojno zaupal. Iz najrazličnejših zločinskih družb, deloma iz New Yorka, deloma iz Chacaga je vzel te ljudi in jih najel za svoje namene. Pa tudi v bankah je imel svoje zaveznike. »Bank of Germany« v New Yorku se še spominja slučaja, ki je v začetku tega stoletja povzročil v Ameriki upravičeno pozornost. Nekega dne se je v ravnateljskih prostorih banke pojavil starejši gospod in prosil, da bi mit dvorili konto. Ker je takoj predložil v gotovini 50.000 dolarjev, so mu takoj ustregli, ne da bi se o njem kaj informirali. Vsoto so izročili blagajniku, vlagatelju pa čekovno knjižico in zdelo se je, da je vse v najlepšem redu. Nekaj dni pozneje je gospod spet prišel. Topot se je pa obrnil takoj do blagajnika in zahteval izplačilo 40.000 dolarjev, češ da se mu nudi prilika, da poceni kupi neko posestvo. Blagajnik mu je zahtevano vsoto izplačal, nakar se je gospod poslovil. Še isti večer sta se v nekem skromnem lokalu v Long Islandu sešla dva gospoda, katerih ne bi zopet spoznal, kdor ju je videl dopoldne v banki. Bila sta stari gospod in blagajnik. Ne-opaženo je prvi izročil drugemu zavitek, v katerem je bilo 8000 dolarjev. Po aretaciji Charleina se je izkazalo, da je bila ta vsota nagrada blagajniku, ki je kot zaupnik ponarejevalca izplačal 40.000 dalrjev v pravih bankovcih. Bankovci v znesku 50.000 dolarjev, ki jih je stari gospod vložil v banko, so bili vsi ponarejeni. Douglas Charlein pa se ni pečal samo s ponarejanjem bankovcev. Bil je tudi v zločinskem srvetu vplivna osebnost. Seveda vedno pod drugo masko. Njegovega pravega obraza do aretacije niso poznali. Pri njem so našli celo zalogo brad, lasulj in baTv. Charlein je bil brez dvorna najbolj nezaupljiiv zločinec, kar jih je rodila Amerika. Če prav je bil velik podpornik zločincev in je za izvršitev kakega zločina, ki je obetal mnogo uspeha, izdal velikanske vsote, vendar je te ljudi sovražil. Zato je umljivo, da jc tudi svoje naj- bolj zveste pomagače dal ustreliti, če so pokazali le najmanjši odpor proti njegovim poveljem. Več kot petnajst težkih zločincev je bilo pod vodstvom in s pomočjo kapitala Charleina osvobojenih iz zaporov in ječ. Nekega dne je prišla k Charlcinu mlada deklica in ga prosila, naj pomaga njenemu zaročencu, ki sedi radi umora v preiskovalnem zaporu, iz ječe. Charlein je obljubil tistim, ki bodo to izvršili, tisoč dolarjev nagrade in je sam napravil dovršen načrt, ki se je čez dva dni posrečil. Dve leti po usodnem požaru v njegovem stanovanju je bil Charlein aretiran. Pri policijskem ravnateljstvu v Filadelfiji se je nabralo med tem vse polno ovadb iz vsega sveta, da so v prometu mojstrsko izdelani falzi-fikati deset- in dvajset dolarskih bankovcev. Čeprav so ime in popis zločinca poznali in policijske centrale vseh dežel o tem obvestili, vendar mu niso mogli do živega. Zopet jc moral poseči vmes slučaj. Ko je Charlein pri Fes občinski svet zaprt Vodnjak pred Omarovo mošejo v Jeruzalemu. mehikanskem konzulu prosil za potni list, se jc odkrila desna polovica njegove brade. Takoj so ga aretirali. Po popisu filadelfijskc policije so ugotovili, da je Douglas Charlein, nakar so ga izročili Združenim državam. Po večmesečnem zasliševanju in dokazovanju je Charlein priznal svojo krivdo. Dne 25. januarji 1906 je bil obsojen na dosmrtno telo. V treh dneh napisal roman V Owasco Lake v državi New York je v starosti 79 let umrl slavni ameriški pisatelj kriminalnih romanov George Charles Jenks. On je ustvaritelj po Združenih državah splošno znanega »Diamond Dick-a«, osebe, ki je v njegovih detektivskih zgodbah igrala glavno vlogo. Jenks in »Diamond Dick« sta bila v Ameriki neverjetno popularna. Jenks je pa svojo slavo zaslužil tudi s trdim delom. Začel je kot korektor pri nekem dnevniku, bil je nato urednik, končno se je pa posvetil le pisanju strahotnih zgodb in razburljivih povesti. Marsikak dan je narekoval po 10.000 besed. Da ne bi prekršil pogodbe, je nekoč celo v treh dneh napisal cel roman. V milanski avtomobilski dirki, ki se je vršil* dne 15. septembra, je zmagal Parzi (Milan). Dobil je nagrado 450.000 lir. zadaviti. Ughettov oče je prosil porotnike, naj pošljejo njegovega sina pod giljotino. Ughetto in Monchard sta se tudi med več dni trajajočo razpravo obnašala skrajno cinično in nista ka-I zala niti sledu kesanja. Porotniki so oba so-' glasno spoznali za kriva roparskega umora, nakar jc bil Ughetto obsojen na smrt, Man-chard, ki še ni dvajset let star, pa na dvajsetletno prisilno delo v kazenski koloniji. Najlepša dama da okvir svoji lepoti v jeseni in pozimi s krasnim damskim plaščem. Fino blago ali pliš in 6 podlogo si izbere v največji zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA V Haarlemu na Holandskem je bil te dni ves občinski svet zaprt. Častitljivih mestnih očetov pa niso peljali v ječo, marveč so bili v svoji posvetovalnici zaprti od zunanjega sveta. Občinski svet je imel do pol 6 zvečer javno sejo, nato je pa še ostal skupaj, da so se razgovorih o gotovih zaupnih zadevščinah občine. To posvetovanje se je pa gotovo vršilo zelo tiho, zakaj vratar magistrata je mislil, da so že vsi odšli in je zaklenil zunanja vrata dvorane. Ker občinski svet večkrat razpravlja pri zaklenjenih vratih, sc ni nikomur čudno zdelo, da je bila sejna dvorana zaprta že ob pol 7 zvečer. Prav ob tem času pa je bilo zaupno posvetovanje končano in občinski svetovalci so hoteli hitro domov. Aid vrata še niso odprla, najsi so še tako poskušali. Mestna oblast je bila ujeta v svojem lastnem prostoru. Tudi policisti, ki so kakor običajno stražili na galeriji, so bili brez moči. Šele po dolgem času je slišal vratar ropot in zbijanje po vratih. Prišel je s ključi in odrešil mestne očete, da so šli lahko domov. Divjak je dirjal z avtomobilom skozi vas in seveda nekoga povozil. V trenutku je bila vsa vas okrog avtomobila. Divjak kriči: »»Kaj pa zijate tukaj? Pojdite vendar hitro po zdravnika!« »Saj leži pod avtomobilom!« Vaše delovanje kot voj- Zdravstvujte! Kot mo- ni minister je bilo iz- jega mornariškega mi-borno. Obžalujem, da nistra Vas ne more Vas izgubim. nihče prekositi. Tisočkrat hvala za Vaše Na svidenje, signor, delovanje kot zrako- Nikdar si nisem mogel plovili minister! Obi- želeti boljšega zunanje-ščite me kmalu zojiet. ga ministra. Svoje delo kot minister Živeli! Vi ste bili naj- Prisrčen »z Bogom«! Tako, in sedaj na delo, za javna dela ste tako boljši kolonijalni mini- Kot minister za gospo- Benito! izborno opravljali, da ster, kar sem jih imel. darstvo ste si zaslužili bom le s ponosom o moje največje spošto-tem govoril. vanje. Oče prosil za usmrčenje sina Pred porotnim sodiščem v Dignesu na Francoskem sta se te dni zagovarjala Aleksander Ughetto in Štefan Monchard, ki sta decembra meseca v roparskem namenu na zverinski način umorila celo družino. Žrtve obeh zločincev so bili: kmet Richard, njegova žena, dva otroka in star hlapec. Bandita sta kmeta ustrelila, ženi in otrokoma s kamenjem razbila glave, hlapca pa zabodla. Razprava je bila polna razburljivih prizorov. Med drugimi je nastopil oče obtoženca Ughetta, ki je svojega sina že med obiskom v jetniški celici skušal Srebrn denar na Češkoslovaškem Na Češkoslovaškem bodo še ta mesec izročili v promet prve srebrne novce in sicer pet-kronske, kateri bodo zamenjali dosedanje ni-klaste petkronske novce. Poleg tega bodo dali v promet tudi srebrne desetkronske novce, tako da bo na Češkoslovaškem samo drobiž (vštevši krone) kovan iz manjvredne kovine. Češkoslovaška državna kovalnica denarja v Kremnici na Slovaškem je od leta 1921, ko so začeli kovati novce v Kremnici, pa do danes nakovala 30 milijonov starih petkronskih novcev, 100 milijonov enokronskih, 55 milijonov novcev po 50 vinarjev, 120 milijonov po 20 v, 100 milijonov po 10 v, 73 miljonov po 5 v in 22 milijonov po 2 vinarja. Novce po 2 vinarja so kmalu vzeli iz prometa in danes je najmanjši češkoslovaški novec za 5 vinarjev. Sedaj bodo nakovali 20 miljonov srebrnih petkronskih novcev, od katerih jih je gotovih že 9 milijonov. Tudi en milijon srebrnih novcev po 10 kron je že izgo-tovljenih. V preteklih 8 letih je tedaj kovalnica v Kremnici nakovala nad 510 milijonov novcev v vrednosti 386 milijonov čeških kron. »Zcmeliiic mul norcnsko-vcstfalskkn ozcmUcnL Nemško vojno brodovje plove na vajn v V »hodnem morju. di/ia m avce m Panait Istrati Ni dolgo, odkar je odkril Romain Rolland romunskega potepuha Istratija ter ga vpeljal v svetovno slovstvo. Balkansko-orijentalski klatež po poklicu, je prepotoval Istrati mnogo dežela in prehodil mnogo sveta. Lotil se je vsakega dela in kakor truma podobnih tipičnih balkanskih ljudi, se je prerival skromno in potrpežljivo skozi življenje, prisluškujoč bujno cvetoči narodni pripovedki in neizčrpnim ustnim sporočilom, ki jih hrani narod na pragu Ori-jenta. V Švici je omahnil. V bolnišnici je čital Rollan-dovega »Jeana Cristopha« ter sklenil opisati pisatelju svoje pustolovsko življenje. Ker mu je pošta vrnila napak naslovljeno debelo pismo, si je v obupu pre-rezal vrat — zdravniki so mu jedva rešili življenje. Rollandu namenjeno pismo so pa odposlali na pravi naslov. Rollanda je pisanje globoko dirnilo in spo-znavši Istratijeve neutajljive pripovedniške sposobnosti, ga je vspodbudil k pisateljevaniju ter postal njegov pokrovitelj. — Kmalu za tem izide prvi Istra-tijev roman »Kyra Kyralina«, — ki je zbudil pozornost vsega književnega sveta in kateremu je sledilo še bogato število drugih knjig — napisan v francoščini, torej v jeziku, ki se ga je bil avtor kot samouk naučil, P3 ga že ume izvrstno in presenetljivo spretno V porabljati. — Kaj opisuje Istrati? Življenje tistega Orijenta, ki je evropskemu človeku tako rekoč neznan: zavrženost, podlost, pokvarjenost, nasilstvo na eni ter »ponižane in razžaljene« na drugi strani, a vse v pestri in slikoviti podobi. Beda, ki jo je Istrati srečal, ga ni zagrenila. Toda senca premnogih doživljajev mu jemlje naposled prostodušnost. Istrati se postavlja odločno na stran zatiranih. Manjka mu pa umetniške uravnovešenosti in discipline. Fatalizem, ki je v svojih zadnjih odtenkih evropskemu človeku nepojmljiv, izbriše in pozabi grozo, kakor hitro pokaže življenje prijaznejše lice. Toda prva prednost Istratijevega dela je človekoljubnost, ki sije iz njega in ki daje opisovanjem pomen, predavanju pa vabeč temperamet. Radi tega postavljamo Istratija v bližino velikih pripovednikov. Pri njeni se učimo težke umetnosti spoznavanja človeka v njegovi najbolj naguusui zlobnosti, in navzlic temu ga ljubimo. Slikarska razstava Pelrov-Radovič V razstavnih prostorih »Umetniškega paviljona« na Malem Kalemegdanu sta razstavila te dni dva mlajša srbska umetnika: Mihajlo S. Petrov in Ivan Radovič. Prvi v mali, drugi v veliki dvorani. Razstavo prvega je otvoril v soboto književnik Momčilo Miloševič, drugemu pa ie govoril otvoritveni govor znani pesnik Gustav Krklec. Zanimivo je, da se oba bavita tudi z druirimi stvarmi. Mihajlo S. Petrov je priznan umetnostni teoretik in kritik, Ivan Radovič pa navdušen sportist (tenis). Oba sta našla mnogo odziva med belgrajsko publiko, ki razstavi posveča dovolj pažnje iu zanimanja. Mihajlo S. Petrov se je razvil po prevratu.' Prvič je razstavi! na V. jugoslov. izložbi v Belgradu (1922) in takoj dobil mnogo simpatij. Pred tremi leti je z uspehom razstavljal v Novem Sadu skupaj z Golubovičfim in Pomorišcem. Po umetniški opredeljenosti je član društva mladih belgrajskih umetnikov »Oblik«. Dolgo je zavzemal mesto umetnostnega kritika v »Letopisu Matice Srpske«. Dominira v pokrajinah, ki jih je tudi največ. V njih izstopa jasno njegov umetniški okus, smisel za linijo, morda preobložena kolorističnost. Posebej so omembe vredni »Motivi«, najbolj oni iz Pomoravja in Srema. Poleg olj ima tudi precej akvarelov. Prijetni so »Pariški motivi«. Izloženih je tudi nekaj knjig, ki jih je Petrov uspelo opremil. Pripravlja dve mapi grafik, ki jih žal ni še dovršil in jih zato tudi izložil ni. Ena bo obsegala serijo risarij s skupnim naslovom »Beograd«, druga pa portrete srbskih književnikov. V tovarniških pejsažih je manj uspel. Ivan Radovič razstavlja sedaj že v tretje. Na svetovni izložbi v Filadeliiji je bil njegov portret odlikovan. Je precej primitivist, ljubi zemljo in kmeta na njej. Zato ga tako rad upodablja. Večina njegovih slik je osnovno vzeta iz banatskih ravnic, z oranja in žetve, in zemlje, ki bogato vrača trud. Karakteristične zanj so slike »Idila u polju«, »Na kraju sela« itd. Njegova otroška neposrednost osvaja. Polno tople liričnosti je v njegovih barvnih vibracijah in neke domofožne domovinske ljubezni. Nekateri so mu očitali tuje vplive, posebno modernih zapadnih slikarjev. Gustav Krklec je v uvodnem govoru to odločno odbil, ko je dejal: »to je upliv ne evropske umetnosti več narodnog, primitivno^ seljačkog slikarstva«. Dopisniku »Pravde« pa je Radovič izjavil: »Nasluču-jem dobu romantike, ali ne one sladunjave iz prošlih vekova, nego jedne, ako je mogu nazvati, realne romantike.« Dobri so oljnati akti »Devojčica s vočem«, »Dve devojke na kupanju« itd. Zadnje slike očitno kažejo, da je Ivanovič krenil precej v drugo, globljo smer. To se jasno vidi iz »Derma (vodnjak) pored puta«, »Ravnice«. Najboljše šele pričakujem. V celoti sta obe razstavi umetniški dogodek in dajo dokaza, da se mlada srbska umetnost vse bolj otresa tujih vplivov in postaja bolj naša in samostojna. Belgrad, 19. septembra 1929. Tone Potokar. * Mladost, štev. 9 prinaša razrun leposlovnih stvari več sestavkov, ki kažejo ua veselo in mladostno noto v orlovskem snovanju, na njega vzgojo k skupnosti, ljubezni do domače grude in delavnosti, da se slovenski rod ohrani in krepi (Franjo Strah: Kadar ajda zori; Ton Vin: Moravče). V ti številki najdemo tudi odstavke iz N. A. Ušenični-kove Socialne ekonomije za socialno in gospodarsko izobrazbo naše mladine. Iz zgodovine, življenja in delovanja kapu-cinov. Napisal p. Mavricij Teraš. Str. 95. — Kakor je že iz naslova razvidno, opisuje ta knjižica zgodovino, življenje in delovanje kapucinov. Prof.icerkveni krogi kaj radi očitajo redovom, da ue store ničesar za blagor in napredek človeštva. Da je to očitanje popolnon'4 neutemeljeno in krivično, to nam izpričuje ravno zgodovina kapucinov. Kakor drugi cerkveni redovi, tako se je tudi kapucinski red udejstvoval na apostolskem, misijonskem, znanstvenem, pisateljskem, karitativnem, socialnem, političnem in diplornatičnem polju. Tudi na jugoslovanskem ozemlju so kapucini tekom Štiristoletnega svojega obstanka sijajno delovali in delujejo po svojih močeh še tudi sedaj. Zato bi bilo prav primerno, da bi se Slovenci vsaj nekoliko seznanili z zgodovino kapucinov. V ta namen prav toplo priporočamo lično knjižico p. Mavricija Teraš. Naroča se v kapucinskem samostanu v Celju in stane 8 Din, po pošti 1 Din več. Hrvatska Prosvjeta, št. 7—8 prinaša razun romana, črtic in pesmi zelo poučno študijo Rima-vič-Volinsikega o Teatru v Rusiji (s slikami) in lep referat Avguština Cepuliča o sloveči knjigi Alb6 Bremonda o Poeziji in mistiki. »Hrvatska Prosvjeta« je gotovo najbolj fina hrvatska kulturna revija. ii Knjižnica Otokarja Brezine, največjega sodobnega češkega pesnika, zanima v°o češko javnost. V časopisju se bije za njo hud boj, čeravno je pokojni pesnik odločil o njeni usodi v svoji oporoki. Svojo knjižnico je zapustil Mararykovi univerzi v Brnu in gimnaziji v Moravskih Budejo-vicah. S pravnega stališča je na ta način stvar jasna. Toda mnogoštevilni prijatelji Otokarja Brezine v znanstvenem in umetniškem svetu se boje, da se ne bi mogla izkoriščati, če bi pripadel del tudi gimnaziji v M. Budejovicah. Zato zahtevajo od me-rodajnih krogov, naj celo knjižnico dobi univerza v Brnu. Zdi se, da bo radi tega gimnazija v M. Budejovicah morala »prostovoljno« odstopiti svoj del Breziuove knjižnice univerzi v Brnu. Jan. Zanimivo psiliološko-vzgojeslovno delo je knjiga dunajskega docenta za psihijatrtjo dr. ltu-doifa Allersa: Das Verden der siitlichca Person (Verlag Herder, Wien). Allers, ki je po svetovnem nazoru orientiran čisto krščansko, temelji na izsledkih takozvane individualne psihologije slovitega dunajskega psihologa Alfreda Adlerja. Ta psihološka šola ne obravnava dušeslovnih problemov, abstraktno izvlečenih iz dušeslovnih pojavov cele vrste «človek», nego proučuje duševni razvoj posameznega človeka, kar nekateri imenujejo tudi karakterologijo. To pa je zelo važno, za učitelja in za dušnega pastirja prav posebič. Tu se zasledi v človeku nagon, da sam nekaj velja, da se v življenju brezpogojno uveljavi, da si pribori moč in kot reakcijo na tozadevna presenečenja in prevare ta-kozvano čustvo manjvrednosti. To vede potem do nevrotičnih pojavov, občutljivosti, tuhtanju, skru-puloznosti in histeričnih pojavov, ki se podzavestno izdejstvujejo tudi v religioznem življenju. Tudi o seksualitetl obravuava avtor s teh vidikov, pa kaže tudi pota zdrave vzgoje in ozdravljanja karaktera. Zato delo zelo priporočamo. Spori Nedeljske prvenstvene ttfkme. V nedeljo se nadaljujejo v Ljubljani prvenstvene tekme II. razredu ljubljanskih klubov, a istočasno se otvori jesenska prvenstvena sezona I. razreda. Radi pomanjkanja igrišč je moral LNP zelo skrčiti svoj prvenstveni program. Odložiti je moral prvenstvene tekme juniorskili in rezervnih moštev I. razreda ter prvenstvene tekme rezervnih moštev 11. razreda. Jutri nastopijo štirje klubi in sicer dva iz I., dva iz II. razreda. Dopoldne ob 8.30 bosta merila moči SK Slovan iii SK Krakovo. ob 10.15 pa Roka in Grafika. Ker so moštva teli klubov Približno enako močna, bodo boji precej trdi. opoldne nustoipijo v prvenstveni kampanji naši prvorazredni klubi. Najbolj interesantno borbo bo gotovo nudila tekma meti SK Ilirijo in Hermcsom. Hermes ima v tej tekmi šanse za dober uspeh, kljub temu, da bo Ilirija razvila vse svoje sile. V p rod tek mi Jadran : Svoboda je dana Jadranašem prilika, da se revanžirnjo za poraz, ki so ga doživeli v pokalni tekmi od Svobode. Tekmi pričenjata ob 14.30. Vse tekme se odigrajo na igrišču ASK Primorja. Važnn tekma v Mariboru. Jutri se bo odigral v Mariboru finale za pokal LNP in sicer med Ervakom ASK Primorje in I. SSK Maribor. To o neknka repriza prvenstvene tekme, radi česar vlada v Mariboru za ta uastop veliko zanimanje. SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštev za jutrišnje tekme je kot običajno razvidna v članski knjigi v »Evropi« in v garderobi na igrišču. Istotam so objavljena določila glede garderobe itd. Načelstvo. SK Ilirija (lakkoatlctska sekcija). Jutri v nedeljo ob 13.30 morajo biti na igrišču Ilirije slodeči tekmovalci: Pavšič, Oulrata, Stepišnik II., Vidmar, Kumer Schiffrer, Rak, Vrečko, Soukol, Tinta, Gre-gorka, Zupančič, Predelj, Banko, Jeglič, Dobovšek, Ilovar, Kotar ,Vndmann in Smersu. Kdor ima doma tekmovalno obleko, naj jo prinese s seboj. — Načelnik. H^ntMttKi miting SK Ilirije. Miting se bo vršil jutri v nedeljo ob A. Poleg domačili atletov se bodo udeležili prireditve tudi atleti iz Celovca (KAC), 12 po številu, 5 atletov od Haška in večje število atletov Concordije iz Zagreba. Vsekakor bo to ena največjih in najzanimivejših lahkoatletskih prireditev v Ljubljani. Imena: Iladerer, znani celovški šprinter, f,eben. 'zborni tekač na "-e-mje proge. Egger, ki je pred krotkim postavil koreški rekord v skoku v višino s 1.74 ni, naš Pavšii*, Gre-gorka, Zupančič, Dobovšek, Jeglič, Kumer, Banko in dr., dalje iz Zagreba Ferkovič, Gašper, Riltig, Jakupič, šverifi itd. jamčijo za zanimivo borbo. — Tekmovalni red se jc nekoliko spremenil in bo sledeči: 1. 100 m, predtek; 2.met diska; 3. 100 m, finale; 4. skok v višino; 5. 400 ni, predtek; 6. met kopja; 7. 400 m, finele; 8. met kladiva; 9. skok v daljavo; 10. 1500 m, tek; il. skok ob palici; 12. met krogle; 13. 5000 m, tek in 14. 4 krat 100 m. Zanimiva prireditev v Celju. V soboto, dne 21. t. m. ob 20 zvečer priredi težkoatlet. sekcija športnega kluba Železničar iz Maribora v dvorani Celjskega Narodnega doma propagandni težkoatlet-ski nastop. Poleg atletov iz Maribora nastopijo tudi atleti iz Celja. Natančnejši spored in cene so razvidne iz lepakov. Medmestna tekma Celovec : Maribor. Postava moštva za medmestno tekmo Maribor : Celovec se je morala radi pokalne tekme Primorje : Maribor spremeniti in je M. 0. odredil sledečo postavo: Pelko (R.), Barlovič (R.), Kirzman (R.), Brokl (R.), Frnngeš (Ž.), Seifert (R.), Konrad (Ž.), Bihimel (R ), Tergletz (R.), \Venko (R.) in Schmit (R.). Moštvo odpotuje v nedeljo dne 22. t. m. z jutranjim vlakom in se vrne isti večer v Maribor. Nemški državni tenis prvak Frenz v Mariboru. Včeraj sta gostovala v Mariboru nemški prvak tenisa 1929 Frenz in njegov partner Srholz in pred-vedla nekaj iger. Rezultati so bili sledeči: Frenz : Hitzl 6:2, 6:2, 6:2, Frenz : Lejrer 6:1, 6:2, 0:2, Scholz : Holzinger 6:0, 6:2, Frenz-Schloz : Lejrer-Hitzl 6:1, 8:6, Scholz : Hitzl 6:4, 6:4. Tenia-tumir v Ptuju se vrši v nedeljo 22. t. m. med Slov. tenis klubom Ptuj in TSK »Maribor«. Službene objave LNP. (Nadaljnji sklepi seje poslovnega odbora z dne 18. septembra.) Ilndi pomanjkanja terminov v ljubljanskem okrožju so finalna pokalna tekma Primorje : Maribor prenese v odigrnnjo v Maribor in sicer 22. septembra. — Obenem se dovoljuje na isti dan odigran je medmestne tekme Maribor : Celovec v Celovcu; podrobna navodilu prejme M. O. pismeno. — Verificirajo se naslednji igralci: s pravico nastopanja dne 28. septeanbra za SK Jadran: Pele Vinko; za SK Železničar: Lorber Kurt; za S1C Amater: Cepin Fric, Jazbec Vinko; za SK Svoboda, Ljubljana: Enuan Josip; dalje s pravico nastopa dno 7. septembra /a SK Amater: Zupančič Ivan. — Vzame se nu zuanje izjava igralca Buumel Ervin, da bo igral v sezoni t')29-30 prvenstvene tekme za svoj matični klub SK Rapid. — Na prošnjo ŽSK Hermesti so verifikacija igralca Košenine Ivana popravlja tako, dn ima navedeni pravico nastopa v prvenstvenih tekmah 14. oktobra (ne 26. oktobra). — Na znanje se vzamejo prijavnice naslednjih igralcev za novo osnovani khih SK Olimp: Gross Franc, Primožič Anton, Kodelu Josip, Leskovšek Viljetn, Tkalfič Herman, Orel Ivan, Vouk Maks, Golob Rudolf, formalna verifikacija teh igralcev sledi po sprejemu SK Olimpa med redne člane JNS. — Odjnvljajo se igralci: Rinaldo Ivan, Sprujc Ferdo, Sajovic Le-opold, Murin Ludvik (vsi SK Amater); Vrhumc Mirko, Kramar Mijo (oba SK Trbovlje. — Verifikacija Guerra Otonu za Amater se izVede, čim pošlje klub prijavnico. — Tajnik II. RAZNE SfOkTNE VESTI. Zadnje kolo tekem za državno prvenstvo, jo radi reprezentančne igre Zagreb : Belgrad preloženo na eno prihodnjih nedelj. K tej reprezentančni igri nastopi Zagreb v naslednji postavi: Mihel-čič — Gmajnički, Koch — Marjanovič, Premrl, Kunst — Wolf, Ilitrec, Leinert, Agič, Widrich. Ker igra belgrajska Jugoslavija v Sofiji s tamošnjo Slavijo, je reprezentanca Belgrada sestavljena po večini od igralcev BSK, ojačena z mednarodnim reprezentančnim branilcem Ivkovičem in vratarjem Jalcšičem od Sokola. Belgrad bo nastopil v naslednji postavi: Jakšič — Ivkovič, Tomaševič — Arse-nijevlč, Marinkovič, Gjorgjevič — Tirnanič, Marjanovič, Sotirovič, Vujadinovič, Najdanovič. Reprezentanci nastopita danes in jutri v teh postavah, le v slučaju blezur bodo zamene. Belgrad pa namerava v nedeljo nastopiti z Markovičem radi katerega mora BSK ponovilo igrati s Hajdukom in Jugoslavijo tekme za državno prvenstvo. V Zagrebu priredi Hašk damski lalikoatletski miting. Prijavljenih je lepo število atletinj. Obžalovati jo da so je pri nas ta lepi šport med žensko mladino skoro docela opustil. In vendar niso še tako daleč časi, ko so nnše atletinje zavzemale vodilno mesto v tej panogi v državi. Danes ne moremo v Zagreb poslati ene atletinje, ki bi z uspehom zastopala slovensko damsko lalikoatletiko. Pričakujemo, da se bo posvetila tej panogi potrebna pažnja, in da se tudi v lahki atletiki prične z uspešnim intenzivnim delom. Hazena sekcijo ljubljanske Atene odigra re-vanžno tekmo z zagrebško Concordio. Afera s fiuličem bo končno rešena. JNS je prejel iz Tivta sliko obeh moštev Orijena in Bakšiča. Po tej sliki bo lahko ugotoviti, da li je čulič nastopil pod krivim imenom, idi v resnici ni igral' za Orijen. Nogometne podzveze so nameravale imeti 29? septembra konferenco, na kateri bi se dogovorili za skupen nastop v nekaterih vprašanjih na glavni skupščini JNS. Sedaj je pa ta konferenca odgo-dena in se bo vršila tik pred glavno skupščino JNS. Turistiha Vilfanova ko?a na Rrgunjščici se zatvori v ponedeljek 23. t. m. V slučaju ugodnega vremena pa bo še nadalje oskrbovana samo ob nedeljah. Radovljiška podružnica SPD v Radovljici. Lastna spedjaioa mdsaniCna delavnica za popravilo pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn. Poseben oddelek za popravilo fotoaparatov in nalivnih peres. lud. Baraga, LJubljana, Šelenburgova ulica 6 Točna postrežba Telefon 2980 l H 2 > " > < bi . —1 r-C a K! ^ . CM . C v s lt<2 'I S-S-H dS sr Q ra,r . "ššsjf3S Z ) n a* c * Cl U ^ o •— . N —- cQ c a_! f* a 0)0 NO . nj 5 M ** r.i a Maurice Renard: M > « .t« fi^O? .Ji 5 s !c 3 2 S t— S .2. »»C u ^J m f— ta 00 »It/in. Si 10 Megle so se jele dvigati iz doline. Nebo je temnelo. Gospa Le Tellier je hodila skupaj s sestro, možem in Borundom. Koncem gozda se je sesedla na tla. Ni mogla več. Odtod je bilo že videti Colombier-jev vrh. Bil je kakor ogromen, gol oslovski hrbet. Tri grbe so štrlele z njega v nebo, vse tri pokrite s snegom. Na srednji, najvišji se je videl križ. »Robert Collin je,« pravi Monbardeau. Družbi tedaj ni kazalo riti dalje. Mračilo se je že in gosna Le Tellierjeva je omedlela od napora. Na smrt žalostni so se iskalci podali nazaj. Dvanajst ur že niso ničesar užili. V gostilni je gospa Arquedou-jeva naročila večierjo. Svetiljka je obsevala same plašne, zamišljene in utrujene obraze. Nobenega uspeha ni imelo iskanje. Robert se še ni povrnil. Rekel je bil Maksimu, naj ne čakajo in ne skrbe zanj. On da si bo že sam pomagal. »No, kaj praviš sedaj, Maksim,« se oglasi sredi trdega molka Le Tellier. »Jaz? Jaz bi obvestil policijo.. »Misliš torej, da se ni zgodila nesreča?« »Moj Bog, da in ne, toda — policija ...« »Policija je že obveščena. Davi jc vojvoda Agne-giri yA mora! dobiti brzojavko in bo pripeljal seboj kriminalne uradnike,« pravi doktor. »Toria, če tu ne gro za nesrečo, kaj pa nai potem vse lo pomeni? Zakaj naj bi bila trojica, recimo, pobegnila od nas? Moj Bog! Oziroma, kdo in zakaj naj bi bil te tri ljudi ukral in odpeljal?« »Jaz se ne bi čudil, če bi se dognalo, da jih je kdo odpeljal in bo v kratkem poslal pismo z zahtevo po ogromni odkupnini... Kako pa naj si človek drugače razlaga to reč?« »Verjetno je že,« pravi Maksim. Štirideset gorjancev sedi v gostilni in zmajujejo z glavami. Le Tellier skuša citati na njihovih obrazih. »Kaj pa vi mislite o tej stvari?« »Moj Bog, nič. Nas eden takih reči ne razume,« izjavi Borund v imenu vseh. V njegovih besedah je bilo nekaj zlagano podložnega. Toda strah pred onivajgi se je bral z obrazov vsem. Tedaj se je vsul dež, ki je bobnal po strehi kakor bi tacalo in skakalo po njej tisoč majhnih tac. Tega in onega je mrazilo po hrbtu. Doktor Monbardeau se nagne k svaku in mu pošepeta: »Ali razumeš sedaj, zakaj se je vse tako zelo ustrašilo, ko so začeli jemati že strašila in mavčne figure? Ali vidiš, kako stvar napreduje?« »Zdi se mi,« odgovori Le Tellier, »da midva oba misliva od včeraj dalje samo na onivajge. To 9va neumna I« VII. Pomoč pride. Prebivalci gradu Mirastel so žalovali. Zunaj je močno deževalo in Roberta še vedno ni bilo domov. Ko je dež ponehal, ga ie šel Maksim iskat in šele ob štirih popoldne sta se vrnila in odšla v Le Tellier je v laboratorij. »Ljubi prijatelj, ljubi, dragi moj,<: hiti Le Tellier, ko ugleda do smrti utrujenega tajnika, »kako zelo sem vam hvaležen!« »Ponoči in dopoldne sem bil na Colombierju,« pravi Roberf, »kar nič me ne milujte zato. Gori n; bilo kdovekaj dežja, kar je velika sreča.« »Ali ste kaj dognali?« Robert in Maksim se spogledata. »Da, papa, nekaj se je dognalo. Toda ne pravi nikomur o tem. Bolje je, da ne govorimo o tem, kar je Robert dognal.« »Zakaj pa to, zakaj?« »Le pomiri se, papa, nič hudega ni. Treba je vse ogledati. Če bi o tem le govorili, bi bilo toliko tolma-cenj kolikor je ljudi.« »Dobro. Takoj me peljita gori.« . Treba jo iti na vrh Colombierja. še danes gremo gori s policijskimi uradniki. Mislil sem, da so že tu.« In zamislili so se. Oddaleč je brnel avtomobil k gradu. Le Tellier stopi k oknu in ugleda dirkalni avto, ki drvi v grad z naglico, kakor bi moral ves svet podreti. Krivulje, vzpetine navzgor požira s tako naglico, kakor bi jih podiral plaz, če bi se usul doli. Levo in desno od njega so celi slapovi pocestnega blata, ki ga prši vozilo. Na njem pa sede štirje možje, oblečeni \ kavčuk. Le Tellier kar onemi. Vsako krivuljo zavzame avto s predrznim akrobatskim mojstrstvom Zadnjo prevozi na — dveh kolesih. Hip pozneje se jeklena pošast že kadi na dvorišču, vsa oškropljens od blata. Le Tellier hiti prišlecem naproti. Vojvoda sname svojo opravo, v kateri je kakor severni medved. Je visok, vitek in močan. Čeprav od vetra ves-zardel in solzan, je vendurle lep in mlad kakor kak princ iz pripovedko, Kasaški jesensKi meeting na dirkališču Tezno pri Mariboru dne 21. in 22. septembra 1929 Začetek ob 14. uri Vstopnina Din 15— Vsaka vstopnica more dobiti kortja ali 5000 Din I MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din nli vsaka beseda 50 par., Najmanjši oglas - i 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. r ■ t! v t '■•'» * • Vluzbe isce;o Mesarski pomočnik mlad, išče mojstra, pri katerem bi se še izvežbal v prekajevalski stroki. -Naslov pri upravi lista -pod št. 10.366. Prodajalka prvovrstna moč v mešani stroki, z dobrimi spričevali in dovršeno meščansko šolo, išče službo. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.467. ilužbodobe Mesarski pomočnik ki zna delati pri prašičih in govedi, sc sprejme takoj. Zglasi naj se osebno Alojzij Brecelnik, mesar, Ljubljana VII, Celovška 93 Vzgojiteljica z znanjem srbohrv. nem. in even. francoščine ter klavirja se s 15. oktobrom 1929 proti dobri plači z vso oskrbo sprejme k 8 in 9 letnemu otroku. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. se siti 8 dobrih drvarjev takoj sprejme. Zgla-i se je Podmilščakova št. 38/1. Čevljarski vajenec sc sprejme. Matija Bren-e«r Wolfova ulica št. 3 v Ljubljani. 2—3 izurjene pletilke sprejmem. Samo dobre moči. Naslov v upravi lista pod »Trajen zaslužek« št. 10.470. Gospodične ki žele šivati perilo, se sprejmejo v pouk pri M. Alešovcu, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Išče se delavec za izdelovanje cementnih cevi in drugih cementnih izdelkov. Nastop takoj. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.454. Izurjen gaterist za žaganje hrastovine in 1 brusač se takoj sprejmeta. Upošteva se samo prvovrstno moč. Zglasiti se osebno pri J. Pogačnik, Škofja Loka ob kolodvoru. Perico na dom iščem za takoj. Dolenjska cesta 23. Mesarskega vajenca sprejmem. - Naslov pove uprava pod št. 10.495. Išče se proti dobremu plačilu za takojšnji nastop perfektna KUHARICA in zanesljiva SOBARICA ki zna dobro likati in šivati. — Ponudbe pod »Kranj« štev. 10.456 na upravo tega lista. Strojnik vešč in izkušen v vseh boljših delih na brzoti-skalncm stroju in tiglu, -samostojen delavec pri večbarvnem tisku, točen in zanesljiv pri vsakem delu, dobi nameščenje v moji tiskarni. Ponudbe z opisom vseh sposobnosti in zahtev na: Tiskara Eu-gen Sekler, Osijek, Desa-tičina ul. 7. Dijaka nižješolca boljših staršev sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upravi št. 10.301. Pouk Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija. Študentovska ul. 9/1. Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska ccsta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Brezplač. stanovanje dobi gospodična, ki bi poučevala nemščino. Naslov v upravi lista pod štev. 10.493. Moderna šola novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina. Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 11—3413; 18—20; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra. oblastveno koncesijonira-na I. Gaberičik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1, oktobra. Poučujem tudi privatno. Sostanovalec se sprejme. - Medvedova cesta 22, Sp. Šiška. Po volji Vsemogočnega nas je naš dolgoletni, požrtvovalni sotrudnik, gospod cand. med. Vitjem Hivzev zdravniški pomočnik danes v 67. letu starosti za vedno zapustil. Značajnemu in ljubeznivemu tovarišu, vestnemu in marljivemu nameščencu, ki je dolgih 30 let posvetil vse svoje moči in temeljito znanje v prid zavoda in bolnikov, bodi ohranjen blag spomin. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 15 iz mrtvašnice tukajšnje bolnice. V Mariboru, dne 20. septembra 1929. SPLOŠNA BOLNICA-. Denar Posojilo iščemo za izdelavo vsestransko priznanega »Patenta« mehanične stroke v znesku 200.000 do 250.000 Din. Cenj. ponudbe z navedbo '/io mere na oglasni oddelek lista pod »Kapital 200.000«. Posestva Smerekarjeva posest v Sevnici, ki obstoja iz enonadstropne velike hiše na glavnem trgu v Sevnici z vrtom, več stavbenih parcel v trgu, in neposredni bližini kolodvora, se bo dne 22. t. m. ob 2 popoldne prodajalo na prostovoljni javni dražbi. Informacije daje Kari Cim-peršek, Sevnica. Šivalni stroj »Singer«, cilinder, se po ugodni ceni proda. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 10.302. Jabolka vseh žlahtnih vrst približno 10.000 kg proda graščina Boštanj pri Sevnici. — Kupci naj se osebno oglase. Mleko vsak dan sveže, dostavljam na dom v vsaki množini (dostava lahko že ob 6 zjutraj). Cenjena naročila prosim na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mleko«. Valjčni umetni mlin v dobrem stanju, stalna vodna moč, na prometnem kraju ob glavni cesti, ki pelje na Hrvatsko, zraven sadonosnik, vrt, njiva, se takoj proda po zelo ugodni ceni. Naslov se dobi v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.460. Kupimo Voz zapravljivček dobro ohranjen ter močan navaden samec, kupim. Dalje mlevski stroj za koruzo (za šrot in fino mletev), dnevne produkcije c 5C0 = 10C0 kg. -Naslov v upravi »Slov.« pod štv. 10.415. 2 železna štedilnika rabljena, kupim. Ponudbe na inseratni oddelek lista pod »Štedilnik 10.501« kupi Pucka štedlona i založni zavod d.d. OSIJEK -Desatičina ul.27 Prodamo Otroška vozička naprodaj in drugo. Ivanka Požar, Krekov trg 7, priti., levo, II. vrata. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju naimanj 5 kg Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L Brozovlč, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Izučeno šfeparico takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Andrej Gorenc, čevljarstvo, Litija. KruSno moko In rženo smo J«o vedno »vežo, kupite zelo ugodili) pri VOLK. UUBO/lNa Ilesljeva cesta 24. ZASEBNA KUHINJA sprejema abonente in študente na tečno in ceno hrano brez pijač. — Maribor, Slovenska ulica štev. 28. Dobra šivilja gre šivat na dom. - B. Toman, Cesta na Rožnik štev. 13. Izgubila se je v nedeljo zvečer temno-zelena kratka damska jopica po poti od Zg. Šiške do Figovca. Najditelj naj jo proti primerni nagradi odda v Aloma Com-pagny, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Preklic, Preklicujem vse, kar sem žaljivega govoril o Juliji Mihelčič, ker ona je v tej stvari popolnoma nedolžna. Zahvaljujem se ji, ker me ni kazensko zasledovala. — Fran Florjančič, gostilničar, Dravlje. Jnserati v "Slovencu imajo največji uspeh: POZOItl P040K Najboljža brezalkoholna pijača .ie ORIGINAL „SAMTAS" Dobi so v vBeh gostilnah iu restavracijah. Izdeluje: I. Slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova ulica 27.