314
Naši dopisi.
V Gorici 27. sept. — Volitev državnega poslanca je opravljena. Dr. Tonkli ima v Bovcu 9, v Tominu 54, v Sežani 2, v Gorici 117 glasov*); dr. A bra m: v Bovcu 4, v Tominu 17, v Sežani 50, v Gorici 16 glasov. Skupaj tedaj: Tonkli 182, Abram 88 glasov.    Sodili so volivci.
Iz Maribora 26. sept. — Velika volitvena borba nas čaka 6. dne prihodnjega meseca, ko imamo državnega poslanca voliti namesto dr. Duchatscha, ki je kmalu izpregel svojo zloglasno parlamentarno kareto. Borba bo velika, al nadejamo se, da bo zmaga naša z volitvijo gosp. Bindlechnerja, ki sicer ni naše gore list, pa je eden tistih poštenih Nemcev, katerih načelo je: „vsa-cemu svojea. Javno namreč je rekel: „Jaz sem Nemec in ostanem Nemec, al pošten Avstrijan mora spoštovati tudi druge narode, ki z nami vred nosijo državna bremena; zato moramo jim privoščiti, da se jim dado njihove narodne pravice in ne jim zaradi tega zaprek delati". Da taka izjava ni po godu „Graz. Tagesp." in njeni kliki, to lahko verjamejo naši ljudje, ki vedo, da za nas Slovence nima druzega kakor le psovke. Tako tudi gosp. Bindlechnerja psujejo s tem, da ga pitajo s svečarjem, čeravno je velespoštovan posestnik, lastnik svečarije, odbornik trgovske zbornice itd., v obče izobražen mož.    Uže zdaj pa obhaja ciganko strah, da
315
bodo vsi klerikalci in narodnjaki, pa tudi še nekateri liberalci za-nj glasovali, katerim oseba več velja nego strankarska pokorščina. Imel bo sicer gospod Bindlechner tri nasprotne kandidate 6. dne oktobra , ki iz tabora nemčurskega ustavoverstva bodo vse žile napeli, da bi se zmuzali v državni zbor, a prav ta sila nasprotnih kandidatov bode pripomogla, da propade „fortšrittler" Schmiederer,^„demokrat" Wiesthaler in pa „pru-sak" Reuter. Ce le naši ljudje in nemški poštenjaki gotovo pridejo na volišče, je zmaga naša gotova, ker čutimo, da tudi Taaffe-u bil bi Bindlechner ves po volji, vsaj ga je baron Godel nasvetoval. Jalovi volilni shod nemških liberalcev 18. dne t. m. v Mariboru nam je tudi veliko pomagal.
V Vipavi 24. sept. {Nase svečanosti s kmetijsko tombolo.) Čeravno malo pozno pridem, vendar pridem, da poročam o lepi slavno3ti, katera se je vršila ob malem Šmarnu v vipavski dolini, na čast praznovanja 601etnice našega presvitlega cesarja. Že dan poprej bilo je v prijaznem vipavskem trgu vse polno došlih gostov, med katerimi so se posebno odlikovali okoličani Trsta v svoji lepi narodni noši.
Malega Šmarna dan ob 10. uri je bila v veliki romarski cerkvi v Logu pri Vipavi, slovesna sv. maša, pri kateri je pelo 60 Skedenskih pevcev slavnoznano, težko Ricci-evo mašo. Cerkev je bila čez in čez tako polna, da večina ljudstva še notri ni mogla. Ljudi je bilo v Logu oni dan blizo do 10.000. D* so znani Ske-denski pevci svojo nalogo izvrstno dtvridi, razume se samo po sebi, kajti na dobrem glasu so uže davno.
Ob poludne  je  bil  v čitalniški restavraciji skupen obed pevcev, pri katerem so bili tudi navzoči gospodje J. Nabergoj iz Trsta,   Polič,   predsednik tržaške čitalnice, Viktor Dolenc iz Trsta in še mno^o druzih odličnih  narodnjakov.    Po   obedu   se  je  glasilo   mnogo   na-pitnic, med katerimi prva na slavo presvitlemu cesarju. Naj omenim tudi,   da ko v dvorano stopi vrli poslanec gosp. Nabergoj, pozdravljen je bil z burnimi „tukaj". Ob 4. uri popoludne pričela se je na dvorišči graj-ščine  gosp. grofa Lanthierija velika kmetijska tombola.    Ta kmetijska tombola, katera se vrši vsako leto na ta dan, je ustanovitev neumorno delajočega predsednika tukajšnje podružnice  gosp. vodje  Rih. Dolenca. Letos je bila uže četrtikrat,   in nenazoČi gosp. Dolenc, kateri  je   bil   isti  čas zarad  filoksere poklican na Dolenjsko , ni mislil,  da se bode njegova naprava kateri-krat tako   velikansko   razvila,   kakor  ravno letos.    Na dvorišči, katero je jako veliko, se je vse trlo,   in prej ko v eni   uri so se   prodali vsi   listki za tombolo.    Dobitki so bili letos jako dragoceni;   omeniti hočem samo prvi dobitek,   kateri je bil lep bik Muriškega plemena, v vrednosti 100 gold.   Pred začetkom je namestnik ne-nazočega predsednika  kmetijske   podružnice  gosp. grof Lantbieri pozdravil zbrano ljudstvo, ter zaklical trikraten „živio" presvitlemu cesarju, kateri klic je tisoč-in tisočkrat   odmeval  med zbranim  občinstvom.    Pred tombolo  in po tomboli je godba igrala cesarsko himno in pa „Naprej".
Zvečer je bila v Čitalnici velika „beseda" z jako mikavnim sporedom. Peli so Skedenski pevci in pa izvrstni kvartet ljudskih učiteljev iz okolice tržaške. Ne rečem preveč, ako rečem, da lepših kvartetov v Vipavi gotovo še ni bilo slišati. Po petji ste sledili dve igri, in sicer: ,,Ena se mora omožiti" in pa „Krojač Fips". Igralo se je prav dobro, posebno druga igra je zel6 do-padla, kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti izvrstnim igrališkim močem, katere so ta dan izjemoma na oder stopile. — Tako je ta velika, reči smemo, ljudska sla v no s t prav izvrstno se vršila, akoravno je vredba cele veselice, po odhodu gosp. vodje Dolenca, ležala na
ramah edino dveh,   uže  tako z delom močno obloženih gospodov.
Da je imela slavnost tudi dosto nasprotnikov, kakor vsaka dobra reč, tega ne bodem omenjal, rečem le to, da bi na svetu ne bilo slabo, če bi vsi krojači imeli v glavi toliko, ko ima krojač „Fips" v privatnem življenji v petah.
Konečno naj izrečem hvalo vsem domoljubom, kateri so k tej sijajni veselici kaj pripomogli, posebno pa Skedenskim pevcem, gospej Rogelnovi, gospodična Dolenčevi in pa gosp. koncipijentu Fr. Šta-jarju, kateri, po pravici rečeno, je bil ,,duša" veselici. Iz Slavine 20. sept. (Suša, toča, moča, vojska, ogenj. Pomagajte!) Leto 1880. bodo Pivčani pomnili, vzlasti Matenjci. V Matenji vasi je včeraj pogorelo 13 gospodarjev; desetim je pogorelo vse, dvema hiši in enemu hlev. Nekaterim je zgorela še tudi vsa obleka in orodje.
Na pomoč so prihiteli z gasilnicami Postojnci, iz Prestranskega grada, s postaje in veliko ljudi iz bližnjih vasi. Za red skrbeli so žandarji, kateri so ostali vso noč na pogorišču.   Hvala vsim!
Skoda je cenjena na 15.000 gld. Zavarovani so bili, toda vsi skupaj le za 5500 gld. Silna revščina žuga nekterim. Letina že tako jako slaba. Pomladi huda suša, ter le malo sena, tukaj poglavitni in skoraj edini pridelek, za katerega se dobiva denar za davke in druge opravke. Konec rožnika je pobila toča; kasneje spet moča. Pivka je zalila veliko travnikov; drugod je sen6 in snopje po polji gnjilo, zdaj se ravno tako godi otavi. Vojaki na vajah od 1. avg. do 16. t. m. so veliko pohodili po polji in senožetih, a le malo poplačali. In zdaj je še ogenj pokončal to malo, kar so ljudje spravili. Ne bo kaj sejati na jesen , ne kaj jesti pozimi in spomladi, če ne pomagajo dobri ljudje. Zato prosim usmiljena serca: pomagajte! Vsak dar bo s hvaležnostjo sprejel in nesrečnim pogorelcem oddal podpisani. Bog povrni stotero vsako dobroto!
Jan. Sajovic, župnik v .Slavini, pošta Prestranek.
Iz Trnovega na Notranjskem 28. sept> — Trnovska
gora pusta je in kamenita, kakor bi jo se soljo posul, in tak tudi sploh je ves kras. Prazna je ubožica, brez sence in vode, tako, da živina, kedar se na njej pase, žeje skapuje; tudi ljudje trpijo posebno ob košnji, ker si morajo iz vasi vodo v sodih po strmih klancih pri-važevati, da žeje ne poginejo. Potreba je bila zares velika, da si soseska trdno in veliko lokev (vodnjak) za živino omisli, studenec pa za ljudi. To se je zares letos storilo. Z velikim trudom pa obilimi stroški je letos soseska trnovska delala ter napravila lokev, ki drži čez 6500 veder vode, na severni strani lokve pa je studenec proti severju obrnen in lepo s trato pokrit za vodo, ki jo bodo ljudje rabili. Studenec drži do 120 veder. Lokev se Dahaja sred trnovske gore , ter je zdaj napolnjena z vodo, kakor tudi studenec. Trud in stroški soseske poplačani bodo stotero. Na tem mestu omeniti je si. kmetijsko družbo v Ljubljani, ki je soseski lepo pomoč od 200 gold, v to napravo naklonila. Presrčna hvala jej! Bog blagoslovi njeno delovanje! Gospod M. 8 tr u cel j, dekan trnovski in pa predsednik tukajšnje kmetijske podružnice , ogledal je lokev in studenec ter si. kmetijski družbi o tem temeljito poročal. Lepa tudi Vam hvala, prečastiti gosp. dekan, za Vaš trud in Vašo skrb!                                                                       Župan.
Iz Železnikov 15. sept. (Odhod zdravnika dr. Alberta Linharta.) Danes se je poslovil od nas dosedanji tukajšnji okrajni zdravnik g. dr. Albert Linh^art, preselivši se na svojo novo službo v Tržič. Cez dve leti in pol bival  je  ta  blagi  gospod pri nas in med nami;
316
rad bi bil ostal tudi še dalje tukaj, toda obširnost Selške doline in težavna hoja po obilnem gorovju bilo je za njegove telesne moči jelo postajati pretežavuo. Želel je toraj priti na bolj lahko mesto. Pomilujemo, v resnici pomilujemo odhod goap. Linharta, ki je bil ves goreč za svoj poklic, v vedah jako zmožen, za postrežbo vedno pripravljen , glede plačila za zdravljenje pa nenavadno zmeren. Zlasti ga bodo pa še reveži britko občutili, katere je, namesto da bi bil zahteval od njih pogrešali, mnogokrat še sam obdaroval. Za odhodnjo kličemo toraj blagemu gosp. Linhartu: koderkoli boste hodili, Bog Vam daj dobro!                 Jos. Levičnik,
1. občinski svetovalec.
v-
Iz Kranja 23. sept. — Cut radosti me sili naznaniti „Novicam" , da je danes obiskal naše mesto visokoča-stiti c. kr. deželni predsednik gospod Winkler. — Kakor se drugod o njegovem prihodu razlega veselja glas , tako je tudi Kranj danes ogrnil praznično obleko in dostojno sprejel priljubljenega cesarjevega namestnika. — Ce tudi nam je še le sinoči došla vesela vest o njegovem prihodu, vendar storilo se je, kar se je le moglo , da se mesto naše vredno skaže zgodovinskega svojega imena. V Savskem predmestji stal je čez cesto z zastavami in grbi lepo okinčan slavolok z napisom: }JCesarjev namestnik bodi pozdravljen!u Pokanje mož-narjev naznanjalo je veselja dan, in raz mnogih hiš vihrale so po mestu cesarske in deželne zastave. Koj pred vhodom v mesto bil je gospod predsednik slovesno sprejeti od mestnega odbora, duhovščine , c. kr. okrajnega glavarja, požarne brambe, ljudskih učiteljev, šolske mladine in druzih meščanov. Prisrčna nagovora župana iu dekana je vljudni gospod tako ljubeznjivo odzdravil, da so bila ginjena srca vseh pričujočih. Potem smo ga spremili v mesto, kjer je ogledal farno cerkev, ljudsko šolo in pa gimnazijo, kjer se je dolgo mudil, pa obiskal tudi gosp. knezoškofa dr. Widmerja. Med obedom na „stari pošti", na katerega je bilo od gosp. predsednika povabljenih več odličnih oseb, pozdravljali so milega nam gospoda prisrčni živio-klici, pod oknom pa peli naši pevci cesarsko himno in druge pesmi. Po obedu si je gosp. predsednik še ogledal novi hram za gasilno orodje; v prostorih okrajnega glavarstva predstavljali so se mu zbrani c. kr. uradniki. Ob 6. uri zvečer vrnil se je zopet v Ljubljano in je med potjo mudil se še nekoliko časa v Smartnem in Stražišči, da je videl ondašnje sitarske tovarne. In tako je le prehitro minul veseli dan, ki z zlatimi pismenkami zapisan ostane v kroniki našega mesta. Videli smo danes svitlo zvezdo, ki nam kaže novo dobo — dobo mirti in porazumljenja! Slava Nj. veličanstvu cesarju, ki je dal deželi tako pra-vičnegav načelnika!
Iz Št. Vida nad Ljubljano. (Vabilo k slovesnemu bla-goslovljenju nove zastave) narodne čitalnice v Sent-Vidi nad Ljubljano v nedeljo 3. oktobra. Program: 1. Pozdrav došlih gostov. 2. Blagoslov zastave. 3. „Slavnostni govor", govori veleslavni gosp. državni poslanec dr. Jos Vošnjak. 4. Slovesni obhod z zastavami po vasi. — Vmes igra ljubljanska mestna godba. — 5. Tombola s primernimi dobitki (se začne ob 5. uri zvečer). 6. „Berite Novice", veseloigra v 1 dejanji. 7. ,.Skrivna soba", veseloigra v 2 spremenih. Vmes petje slovenskih narodnih pesnij v sestavnem in razstavnem soglasji. 8. Prosta zabava. — Začetek ob 3. uri popoludne. K tej slavnosti vljudno vabi                                         odbor.
Iz Ljubljane. (Razpis šolske službe v Bosni.) Pri deželni vladi v Sarajevu je izpraznena služba šol skega svetnika in šolskega referenta. Prosilci za to službo, s katero je zvezano 1800 gld. letne plače, 400 gld. plače za stanovanje in G00 gld. doklade, imajo dokazati   svojo   sposobnost  za to  službo in sosebno to,
da so popolnem zmožni bosenskega (srbsko-hrvaškega) deželnega jezika v pismu in govoru; prošnje svoje naj izročijo zadnji čas do 15. oktobra c. kr. naučnernu mi-nisterstvu na Dunaji.
— (Iz seje deželnega odbora 24. dne t. m.) Deželn odbor je osnoval v sirotnici za dečke, ki se bode uže letos provizorično otvorila, 29 novih ustanov iz sirotinskega zaklada, ter določil, da se poleg 20 deklic, ki uže zdaj bivajo v Lichtenthurnovi sirotnici, doda še 23 deklic. Vrhu tega je deželni odbor oddal tudi se nekatere sirotinske ustanove , katere se , kakor doslej, izplačevale bodo na ruko. V sirotnico za dečke so bili sprejeti: 1) Delo s t Mihael iz Kontnice, okraj postojnski, 2) Droljec Mihael iz Srednjevasi, okra) kamniški, 3) F ajdi g a Karol iz Kamnika, 4) Fridigi Franc iz Pugleda, okraj kamniški, 5) Jaklič Franc iz Podgorice, okraj kočevski, 6) Jančar Jernej iz Vnaj-narjev , okraj ljubljanske okolice, 7) K lan čar Anton iz St. Marjete, okraj krški, 8) Maslo Jakob iz Ostrož-negabrda, okraj postojnski, 9) Mazo v ni k Alojzij iz Ljubljane, 10) Nastran Valentin iz Šiške, 11) Per Janez iz Mengša, 12) S trek el j Janez iz Pungerta, okraj ljubljanske okolice, 13) La vri6 Anton iz Hudega Vrha, okraj kočevski, 14) H o tujec Matija iz Bedna, okraj črnomaljski, 15) Bogataj Peregrin iz Brezovice okraj ljubljanske okolice, 16) Kralj Franc iz Ljubljane, 17) Lavrič Peter iz Lok, okraj kamniški, 18) Fajrar Franc iz j^rimskovega, okraj kranjski, 19) Polj an ec Janez iz Skofjeloke, 20) Rus Jožef iz Kom-polj, okraj kočevski, 21) S pehar Peter iz Zapudij, okraj črnomaljski, 22) Zaman Janez iz Ko3trelnice, okraj litijski, 23) Gregor i č Franc iz Novomesta, 24) Jeriha Janez iz Smartna, okraj litijski, 25) Ur bas Anton iz Mojstrane, okraj radoljški, 26) Basak Franc iz Gradiš, okraj kamniški, 27) K m et Janez iz Kostanjevice , 28) BratkoviČ Karol iz Šentjerneja, 29) Skamperle Janez iz Dolenje vasi, okraj postojnski.
V Lichtenturnovo sirotnico za deklice so bile sprejete: 1) Butala Ana iz Tanče gore, okraj črnomaljski, 2) Noč Barbara iz Javornika, okraj radoljški, 3) Gerlovič Ana iz sv. Križa, okraj krški, 4) Jančar Neža iz Vnanjarjev, okraj litijski, 5) Kova-čič Jerica iz Slavine, okraj postojnski, 6) Krašovic Johana iz Vrhnike, 7) Poze ne 1 Frančiška iz Idrije, 8) Zaplotnik Katarina iz Kranja, 9) Potočnik Marija iz Virloga, okraj krajnski, 10) Bogataj Frančiška iz Brezovice, okraj ljubljanske okolice, 11) Kos Alojzija iz Kamnika, 12) Lavtižar Marija iz Ljubljane, 13) Pavlin Emilija iz Senožeč, 14) Bratkovič Doroteja i% Ljubljane, 15) Meglic Frančiška iz Studenca, okraj ljubljanske okolice, 16) Košir Albina iz Smlednika, 17) Barantin Ana iz Sent Mihela, okraj novomeški, 18) Judnič Marija iz Cudnegasela, okraj črnomaljski, 19) Lavrič Albina iz Trzina, 20) S i dar Antonija iz Kostla, okraj kočevski, 21) Novak Johana iz Knežaka, okraj postojnski, 22) Žele Marija iz Petelin, okraj postojnski, 23) Jenko Mariana iz Reteč, okraj krajnski.
Sirotinske ustanove na roko izplačane bodo dobili: Dular Valentin iz Dvora, okraj novomeški, K oš meri Jakob iz Travnika, okraj kočevski, Rupnik Franc iz Gorenje vasi, okraj logaški, Pire Franc iz Irčjevasi, okraj novomeški, Plut Matija iz Jelsevnika, okraj črnomaljski, Vardjan Leopold iz Črnomlja, Stroj Alojzij iz Lipence , okraj radoljški, Jan kovic Anton iz Spodnje Košane, okraj postojnski, Ah lin Rudolf iz Novomesta, Jerak Valentin iz Podgore, okraj kamniški, O mer z a Janez iz Vodic, okraj kamniški, Zupančič Jakob iz Vač, okraj litijski, Jereb Sofija iz Novomesta, S mer del Marija iz Senožeč, Slegelj
317
Eozalija iz Fužin poleg Sturije, okraj postojnski, Ler-cher Justina iz Ljubljane, Hegler Frančiška iz Rap-lovega, okraj kočevski, Lenasi Josefa iz Cirkovske vasi, okraj logaški, Baumgartner Antonija iz Mekin, okraj kamniški, L a ko ve c Neža iz Cegelnice , okraj kranjski, Kanduč Marija iz Tenetiš, okraj litijski, BenkoviČ Johana iz Škofje Loke, Janezi c Antonija iz Pristave, okraj kamniški, B iz j an Marijana iz Jezice, okraj ljubljanske okolice, Vogelnik Flora iz Ljubljane.
(Seja dne 28. t. m.) Deželna ustanova na posebni obrtnijski šoli na Dunaji za rezlanje lesa podelila se je Juriju Trampošu iz Reichenaua v kočevskem okraji. — Za prisilno delalnico je deželni odbor imenoval Eranca Kunaverja za paznika 1. razreda, Antona Osterca za paznika 2. razreda.
— {Iz seje glavnega odbora za obdelovanje močvirja 4. dne t. m. — Dalje in konec.) Zbor potem prične posvetovanje o posamesnih točkah dnevnega reda.
Enoglasno je bil odobren nasvet, da se ima za izdelovanje črteža in dotičnih preiskovanj konkurs razpisati, imenovanje inženirja, kateri ima izdelati črtež, pa prepustiti si. ministerstvu poljedelstva.
Zastran del, katera po poročilu odsekovem bi se morala brez odloga izvršiti, sklene odbor, da se ima skrbeti za naprave, katere bi bile pripravne odvrniti vse to, da Mali graben in Gra daščica ne zasipata Ljubljanice s prodovjem in peskom G o 1 o v e c pa ne za-siplje Cesarskega grabna. Uže imenovani tehnični pod-odsek naj prevzame dotičco preiskovanje in potem po roča odboru.
Sklene se tudi, da se ima brez odloga izvršiti iztrebljenje Co r novca v Bevškem močvirji od Be vškega mostu do Z or nice, in tako tudi od mostu doli do „Gosarja". Za iztrebljenje glavnega p-»vodnika „Lo-ekiu ali tudi „Bevški" graben imenovanega naj skrbijo dotični vdeleženci, kakor se je to do zdaj zmerom zgodilo.
Pri slednjem nasvetu  za   odvrnitev   onih   zaprek o odtoku Ljubljanice,   katerim je vzrok  Ud mat ski jez, priporoča   odbornik Tomec, naj se prepusti tehničnemu pododseku   rešenje vprašanja:  je li  odstraniti jezUdmat8ke suknarne fabrike brez ozira na vse druge zapreke, ki ovirajo odtok Ljubljanice, ali pa sočasno   z   odpravo   druzih   zaprek.    Prvomestnik se pridruži temu predlogu ,   rekši,   da  ni dvombe,   da se bode moral odpraviti jez,   kajti to so izvedenci naravnost potrdili, ob enem pa tudi izrekli,   da se mora po-vodnjam odtok ponižati za pol metra v glino.    Ljubljanica je tako zasuta s prodovjem in peskom , da v zadnjih letih večkrat ladije niso mogle priti v mesto in da so otroci, do kolena v vodi, gazili pod izlivom Gradašice od enega brega Ljubljanice do druzega. Treba je tedaj natanko preiskovati:  je  li treba precej odpraviti jez, kateri sicer ima zatvornico ,   ki se  da nagloma odpreti, kedar se hoče, — ali pa ni treba odpraviti jezii, dokler ni ponižan  odtok  po  izvedenskem   svetu.    Ta stvar je tem bolj važna,   ker   Udmatska   fabrika   si    bo morala priskrbeti potrebne parne moči, drugače nemara bi bila prisiljena  vstaviti  delo in  nad  90 delavcev bi izgubilo zaslužek.  — Tudi odbornikLasni k izjavi enako misel. Odbornik  Peruzzi  pa  zagovarja potrebo,   da   se jez neutegoma odpravi.  Vsak močvirski posestnik, pravi, bode to za potrebuo spoznal in izvedenci so tudi to potrebo izrekli.    Malemu številu   delalcev v Udmatski fa-briki   stoji   nasproti  več tisoč prebivalcev  na močvirji, ki trpijo zarad Udmatskega jeza veliko škodo.
Glasuje se potem o predlogu Tomcevem,  kateri obveljd z enim glasom večine.
Sprejme se potem nasvet o poročilu na e. kr. deželno vlado zaradi odstranjenja napak v odteku Ljubljanice po jezovih predorih železnice na močvirji , in tako tudi nasvet o poročilu na c. kr. deželno vlado v ta cilj in konec, da bi brž ko bo mogoče se začelo po načinu naznanjenem od izvedencev gospodariti z gozdi, kar jih je okoli močvirja.
Odobrenje bil tudi nasvet, dopisati mestnemu županstvu za uvedenje pripravnih policijskih na-redeb, da se bodo smeti in druga taka šara drugam izpeljevale, a ne v Ljubljanico in Cesarski graben metale.
Nasvet za imenovanje začasnega kulturnega inženirja po razpisanem konkursu, — potem nasvet, naj se postavijo čuvaji o ohrambi naprav za odvod vode in za varstvo poljščine, in tako tudi nasvet za razpis zemljiške naklade 40 kraje, na hektar zemlje, se odloži na prihodnjo sejo zavoljo pomanjkanja za dotična posvetovanja potrebnega časa.
Rešil je konečno odbor štiri prošnje, med temi ono občinstva Iške Loke, kateremu se posodi iz močvirskega zaklada 250 gold, za trebljenje Iške in Lo-šice proti obljubi občinskega županstva, da se posojeni znesek povrne ob primernem času.
—   Kakor je bila z veseljem sprejeta ona novica, ki so jo zadnje ,,Novice" po telegramu prinesle z Dunaja, da naučni minister namerava na Gorenjskem ustanoviti obrtni j sko učilnico, tako nam to veselje podira ,,Wiener Abendpost", ki sicer potrjuje resnico našega telegrama, pa pravi, da še ni gotovo, s katerim učnim jezikom se vpelje ta šola.
— Za rešitev nekaterih nujnih zadev „Matice slovens k e" je predsednik dr. Bleiweis za potrebno spoznal, pretekli teden sklicati tukajšnje odbornike v razgovor, v katerem je bilo sklenjeno, da koncem leta morajo dotiskane in društvenikom razposlane biti vse knjige za 1880., in sicer: 1) „Letopis", 2) „Vpliv v pij an č-ljivih pijač na posamni Človeški organizem in na človeško društvo v obče", spisal dr. Samec. 3) „Oko in vid" s slikami, spisal prof. Znidaršič. 4) „Spomenica Kopitarjeva0, pri kateri sodeluje več odličnih pisateljev. — Za tisek dalje pripravljena je prof. Sumanova „slovenska slovnica* in pa po prof. Erjavcu po tretjem po vsem predelanem iz-danji poslovenjeni „Prirodopis živalstva" s 522 slikami. Vrhu tega je razgovor bil o težavni reviziji računskih zapisnikov, ki zadevajo, kakor kaže odborov razglas v zadnjem listu „Novic", zaostanke društve-nikov (letnikov in ustanovnikov), za katero je odbornik g. Robič žrtoval več mesecev truda, da bi se po dobljenih odgovorih dotičnih društvenikov in poverjenikov finančna stvar spravila v potrebni red. — Konečno je gospodarski odsek zaradi potrebnih popravkov v obeh Matičnih hišah želel dobiti nekoliko napotil, kaj sme učiniti, da se nemudoma popravi, kar poprave nujno potrebuje, kaj pa odloži tako dolgo, da gospodarski odsek definitivne predloge odboru stavi, ki naj se skliče prihodoji mesec.
—   {Kranjskega divjega hmelja) 2 kilograma pošlje danes naša kmetijska družba v Peterburg na Rusko ondašnji ces. družbi kmetijski. Prosil je zanj gospod dr. Drag. Cech, ki ima nalog, obrtni j sko vrednost vseh južnoevropskih , tedaj tudi avstrijskih hme-ljev preiskavati. Ker se je gosp. dr. Cech uže potrudil preiskavati vse druge hmelje avstrijske, je po avstrijskem poročniku v^ Peterburgu za to delo prejel zahvalo našega cesarja. Ce bo kemična preiskava razodela, da je divji hmelj , katerega imamo na Kranjskem obilo, pivarnam priporočila vreden, utegne naši deželi to na dobiček biti.
318
— Kar je pi. Radios prevzel vredništvo uradne „Laib. Zeitg." , ima ona uže nekak drugačen obraz o glavnih člankih, ki so se otresli one pristranosti, katera je kraljevala dosihmal v tem časniku, ki kot uradni organ mora biti objektiven in oči in srce imeti tudi za domače stvari.
—   (O Številu učencev ljubljanske gimnazije) se piše „Slovencu", da je tolikošno, da so na nižji gimnaziji v vseh 4 razredih paralelke, v 2. razredu pa cel6 3. V 1. razredu se jih je v nemški razdelek oglasilo 57, v slovenski pa 94, — al pri sprejemni preskušnji se jih je odvrglo 24, tako, da jih je v nemškem razdelku 52, v slovenskem pa 75 in ne 94, kakor se je sprva poročalo.
—  {Dva batalijona vojakov iz Bosne) prideta v Ljubljano prve dni prihodnjega meseca, katera tukaj v garnizoni ostaneta, en batalijon pa pride v Mengeš in v Kamnik.
—   Častiti gosp. Val. Lah, kaplan v Naklem nad Kranjem, poživlja v „Slovencu" in „Danici" slo^ano-ljube in še posebno duhovne gospode, naj nabirajo darove, da se zedinjenim Bolgarom napravijo potrebni tabernakeljni. Nabrani denar naj se pošlje gosp. Lahu ali pa izroči gosp. kanoniku Urhu ali vrednistvu „Danice" in „Slovenca*.
—   Gospod J. Nolli, ki poje zdaj v Barceloni na Spanjskem, gre — kakor je „Slov. Nar." zvedel — od tam v Odeso.
—   Prečastiti vikar novomeški gosp. T orna žic je prišel za župnika v Šentvid v Vipavi.
—   (Vabilo) Podpisani odbor naznanja, da se prične s 1. oktobrom v čitalnici poduk v petji za gospode in gospodične. Za gospode bo pevska šola vsak ponedeljek in vsako sredo ob 8. uri zvečer, — za gospodične vsak četrtek ob 7. uri zvečer. Pevske vaje za moški zbor so, kakor dosedaj , ob torkih in petkih točno od 8. do 9. ure. Kdor se hoče v pevsko šolo oglasiti ali pa vstopiti v pevski zbor, naj to stori o omenjenih dneh in urah v čitalnični pevski sobi v 1. nadstropji.    K obilni udeležbi vabi
čitalničin odbor.
—   (V orglar ski Šoli Cecilijinega društva) se začne šolsko leto v torek 5. dne oktobra zjutraj ob 8. uri. — Učenci, ki žele to šolo obiskovati, naj se prej oglasć pri preč. gosp. dr. A. Jarc-i, predsedniku Cecilijan-skega društva in pri glasbenem vodji g. A. For s ter j i.
—  (Javna tombola) na narodnem trgu je v nedeljo popoludne   ob 3. uri.    Dohodek   je   namenjen  v korist
!)odpornemu društvu   ljubljanskih  bolnikov   in pa ljub-janski požarni brambi.
—   (Mestni odbor) ima danes popoludne sejo, v kateri se bode vnovič razpravljal nekako drugače pre-sukani predlog nemške večine za nakup kolizeja v kosarnske namene. Ali ta noajoriteta še ne vidi, kar vidi večina meščanov , da s kolizejem za dragi denar kupi „mačka v žaklji"?
—  (8 juncev in 4 telic muriŠkega [sivega] plemena), ki jih bode družba kmetijska prihodnjo soboto v Ljubljani prodajala, je uže prišlo le-sem.