Pridobitev za okolje Odprtje nadgrajene centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik Kulturni večer Pogovor z ministrom o novi medijski strategiji Noč čarovnic Čarovniški in ognjeni krst na gradu Jable in otroška zabava med bloki Praznični napovednik Miklavževanje, novoletne predstave in prednovoletna srečanja » Človek je zdrav, kolikor se  zdravega počuti ­ ob strani mu stoji dober lekarnar.« Tina Kladnik, mag. farm., Lekarna Mengeš Dežurni lekarni od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 ­ 12.00 Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 ­ 20.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Na ogledu nadgrajene centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič Redni avtorji prispevkov: Andrej Grum, Boštjan Guček, Dušan Kosirnik, Janez Gregorič, Katja Rebolj, Matjaž Erčulj, Nejc Florjanc, Zoran Rink in drugi Fotografi: Miha Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik T: 01/ 83 96 400, F: 01/ 83 96 411, E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za decembrsko številko oddajte najkasneje do 5. decembra 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Voda je čistejša, ni pa čista! V t e m m e s e c u je bil o v os p re d ju o d p r t je n ad gr aje n e ce n t r a l n e č is t il n e n a p r ave D o m ž a l e – K a m nik , s aj gr e z a e n e g a p o m e m b n ejš i h o ko lj ev a r s t ve nih p r o ­je k t ov v z ad nji h l e t i h n e s a m o v na š e m o ko li š u , p a č p a n a d r ž av n i r av ni , z ato sm o n a m e n i l i d o d at e n p ros t o r t u di p r e d s t av i t v i č i s t i l ne n ap r av e , n j enem u d e l o v an j u , no v o s-t i m , p ro c e s o m i n d r u gi m p o d ro b n os t i m , k i s m o ji h i z ve d e li n a vo d e n e m o gl e d u o d vo dje t a m k a jš n je g a l a b o r at o r ija . To j e b il a o d li č n a p r il o ž n o s t , d a o d b liz u s p oz n a m o , k a ko p r av z a p r av č is t ijo o d p ad n o vo d o . T is t i , k i sm o t o m o ž n o s t i z ko r is t ili , s m o s e č u d il i , sp o g-l e d o v a l i i n s e v s a k p r i s e b i t u d i z a mis l ili , k a j v s e s e v o d ­p ad n i h vo d a h , k i ji h 'p r id el a m o' lj u dje s s o d o b n i m nač i ­n o m ž i v lje nja , n a h aja , i n d a v s e g a t u d i č is t il n a n a p r av a n e m o r e p re č is t it i … M e n e j e n aj b o lj p r e s u n il p o d at e k vo d ­je la b o r at o r ija , d a s e v o d a v K a m n iš ko B is t r ico s t e k a p o d ol o č e n i h p a r a m et r i h č is t ejš a , d a p a ni č is t a , ko z a p u s t i č is t il n o n a p r avo , š e ve d n o v s e b u je z d r av il n e u č i n kov i n e , ho r m on s k e m o t i l c e i n m i k r op l a s t i k o – f i l t e r z a t e s no v i j e t o rej n a r av a ! O d t is t e g a d n e n a vo d o g l e d a m s š e v e č ji m s p o š t ov a­n je m i n z av e d a n je m , d a m o r a v s a k p r i s e b i d o u m et i , d a vo d a kot n a r av n a d o b r in a n e b o ve č d ol go n a vo l jo v t a ko č is t i o b l i k i , kot jo p oz n a m o , če n a nj o n e b o m o p a z ili t u k aj i n z d aj . Z ato v o d t o k n i k a r n e z li v a jt e v s e ga p ov p r e k – n a p r i m e r o d p ad n o je d il n o o lj e je o d p ad e k , k i o ko lj u š ko d u je , p r av t a k o p r e t e č e n a z d r av i l a i n ko z m e t i č n i i z d e lki z d r o b ­n i mi k ro gl ic a m i . D ejs t vo je , d a n a ce n t r a l n i č is t il n i n a p r av i t u d i p o n a d g r ad nji n e m o rej o d e lat i č u d e ž ev in 'p o p r av l ja­t i ' n a p a k , k i jih d e l a m o s a mi i n s t e m u n i č uje m o o s n o v n o d o b r i n o , k i jo p ot re b uje m o z a zd r avo ž i v lje n je ! G l av n a i n o d govo r n a u r e d n ic a M e t k a P r av s t Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice 16. redna seja občinskega sveta Oktobrska redna seja Občinskega sveta Občine Trzin je potekala v sredo, 26. oktobra, dotaknila pa se je številnih tematik. Na dnevnem redu so bile teme: varnost, šport, kultura, vpis pravice do pitne vode v ustavo in pobuda za začetek vodenja postopka za razglasitev župnijske cerkve za kulturni spomenik lokalnega pomena. N a dnevnem redu je bila zbranim pod prvo točko predstavljena oce­na izvajanja Občinskega programa varnosti za leto 2015, ki jo je predstavil Dejan Košir, komandir Policijske postaje Domžale. Po poročanju je varnost v naši občini ocenil kot dobro, pri tem pa poudaril, da podjetja, ki jih v občini Trzin ni malo, zvišujejo oceno materialne škode v pokrajini, ob tem pa dodal, da vsa podjetja ne prijavijo vseh kaznivih dejanj, zatorej se le-ta ne uvrščajo v evidenco. V razpravo so se vključili tudi svetniki. Rado Gladek je odprl temo domnevno nastavljenega strupa za pse, komandir pa je pojasnil, da do prijave ni prišlo, so si pa ogledali prizorišče, kjer naj bi bil strup domnevno nastavljen, a so našli le obvestilo na drevesnem deblu, ki je tudi zaokrožilo po družabnem omrežju Face- book. Ob tem je poudaril še dejstvo, da morajo biti psi obvezno na po­ vodcih. Kot druga se je Alenka Marjetič Žnider dotaknila dogodka, ko so dva trzinska otroka vabili v avto. Košir je pomiril z izjavo, da so na splošno takšni dogodki podvrženi paničnim reakcijam, in da do ugrabitve otroka v Sloveniji še ni prišlo, da pa je treba otroke o tej tematiki ozaveščati. Peter Kralj se je v razpravo vključil s temo vlomov v hiše, in od komandirja smo izvedeli, da v naši občini ta tematika ni skrb vzbujajoča, saj smo v primer­ javi z ostalimi štirimi občinami, ki jih pokriva Policijska postaja Domžale, v spodnji polovici obremenjenosti, moramo pa se zavedati, da do vlomov prihaja, zato previdnost ne bo odveč. Sledila so vprašanja in pobude svetnikov. Romeo Podlogar s pisnim odgovorom na vprašanje iz pretekle seje ni bil zadovoljen, zato je izra­ zil željo, da se pripravijo zapisniki sestankov, na katerih se je priprav­ ljala projektna dokumentacija za izgradnjo doma zaščite in reševanja. Nadalje je zahteval, da se dva stara zvočna posnetka sej, na katerih je bila obravnavana tematika cen komunalnih storitev, ne izbrišeta, prav tako pa je opomnil, da bi morala kamera v sejni sobi zajeti v kader vse občinske svetnike, kar bodo na občini uredili do naslednje seje. Dunja Špendal je županu in svetnikom predala vprašanji dveh občanov, ali se lahko ob menjavi števcev za vodo vgradi digitalni števec, in ali obstaja kakšen zakon, do kdaj je treba odstraniti azbestne strešne kritine. Oboje bodo na občini preverili. Peter Kralj je omenil, da so občani prejeli položnice za najemnine grobov, ki so precej višje kot lani. Prosil je, da se občinska uprava pozanima, zakaj je tako. Župan je pojasnil, da je nove cene sprejel Občinski svet Mengeš, v Domžalah pa že ve­ ljajo višje cene. Povedal je, da se bodo pozanimali, na podlagi česa so izračunali nove – višje cene. V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom o uresničevanju Letnega programa športa v občini Trzin za leto 2015 in s poročilom o uresničevanju Letnega programa kulture v občini Trzin za leto 2015. Obe poročili je predstavil Matjaž Erčulj, ki je obrazložil tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Trzin. Nato je predstavil še Letni program kulture v občini Trzin za leto 2017, ki so ga svetniki sprejeli. Pod sedmo točko je sledila seznanitev z do­končnim poročilom nadzornega odbora o nadzoru nad porabo občinskih sredstev Prostovoljnega gasilskega društva Trzin za leto 2014, v osmi točki dnevnega reda pa so obravnavali spremembo in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine Trzin za leto 2016 in 2017; sklep je bil soglasno sprejet. Nadalje so svetniki soglasno sprejeli sklep s stališčem Občine Trzin o vpisu pravice do pitne vode v Ustavo RS. V zvezi s to tematiko so župani občin Domžale, Mengeš in Trzin že v začetku septembra na Skupnost občin Slovenije poslali dopis, v katerem nasprotujejo po­trditvi razvoja sklepa št. 4, ki ga je sprejel Državni zbor na 21. redni seji dne 12. julija 2016 ob obravnavi Predloga za začetek postopka za spremembo Ustave RS. Občinski svet Občine Trzin podpira vpis neodtujljive pravice do pitne vode v ustavo, prav tako se strinja z izho­diščem, da so naravni vodni viri naravno vodno javno dobro v upravlja­nju države, da naravni vodni viri služijo prednostno in trajnostno os­krbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. V zapisu je poudarjeno, naj se upošteva, da pravice do pitne vode ni mogoče enačiti s pravico do javnega vodovoda. Pripravljavce bese­dila ustavnega zakona s tem sklepom zato pozivajo, da upoštevajo dosedanjo zakonodajno ureditev, po kateri morajo občine zagotavlja­ti javne vodovode na območjih v skladu z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo, na ostalih območjih pa si oskrbo s pitno vodo ali samooskrbo občani zagotovijo še naprej. Pod deseto točko dnevnega reda je Občinski svet podal pozitivno mnenje k imenovanju Barbare Zupanc Oberwalder za direktorico Knji­žnice Domžale. Sledila je obravnava sklepa o soglasju k začetku vodenja postopka za razglasitev župnijske cerkve svetega Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena in o pooblastitvi trzinskega župana za vlo­žitev pobude za pripravo predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena na Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območno enoto Kranj. Sklep je predstavila Alenka Marjetič Žnider. Rado Gladek je v razpravi omenil, da pobuda marsikomu ne bo všeč, saj gre za cerkveni objekt, je pa iz turističnega vidika predlog smiselno podpreti. Nuša Repše je imela pomislek glede tega, ali bo Občina dolžna financirati nujne obno­ve v primeru, da cerkev sredstev za to ne bo imela. Marjetič-Žniderjeva je poudarila, da status sicer daje to možnost, ne postavlja pa obveze. Župan je poudaril, da je pomembno, da so se stališča v zadnjih dveh letih za­čela srečevati, v ta namen sta bila s podžupanom že na nekaj sestankih. Po razpravi je sklep podprlo enajst svetnikov, eden pa se je glasovanja vzdržal. Sejo je sklenila zadnja točka s sprejemom Predloga sklepa o od­vzemu statusa javnega dobrega v lasti Občine Trzin. . Metka Pravst Pošta ima za raznos Odseva tri dni časa V preteklem Odsevu smo pisali o pritožbah v povezavi z razna­šanjem Odseva – vsi občani Trzina ga namreč ne dobite vedno na isti dan. V povezavi s tem smo na Občino Tr zin naslovili pro ­šnjo, da Pošto opozorijo, naj Odsev razdelijo po gospodinjstvih dan po tem, ko jim ga dostavijo iz tiskarne. Od Barbare Gradi­šek, strokovne sodelavke VII/1 za delo OS in splošne zadeve, smo prejeli naslednji odgovor: „Pošta ima sprejete Splošne po­goje o izvajanju drugih poštnih storitev, v katerih je določeno, da je rok za dostavo pošiljk 3 dni,“ nam je pojasnila in dodala, da bodo na Pošti kljub temu prosili, da poskušajo Odseve raz­deliti vse na isti dan. . Metka Pravst Foto: Metka Pravst Obvestilo o uskladitvi cen najema grobov na pokopališču v Mengšu 7. člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) določa, da je upravljavec pokopališča občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristo­jen za izvrševanje proračuna občine. Upravljavec pokopališča v Mengšu je krajevno in stvarno pristojna lokalna skupnost – Občina Mengeš. Občinski svet Občine Mengeš je na svoji 11. seji dne 17. mar­ca 2016 sprejel Odredbo o osnovnih standardih pogrebnih in pokopaliških storitev ter določitvi cen v Občini Mengeš (Uradni vestnik OM, št. 2/16, objavljen dne 25. marca 2016), ki je začela veljati dne 25. marca 2016. S sprejemom odredbe je na novo določil tudi cene najema grobov v Mengšu (spletna povezava: h t t p: / / w w w . me ng e s . s i / me d i a / mo d d o c _ 9 0 6 0 _ c93c292978252a34433d7804.pdf). Javno komunalno podjetje Prodnik, d. o. o., iz Domžal je naje­mnikom grobov na pokopališču v Mengšu poslal obračun naje­mnin grobov, ki so skladne s prej omenjeno odredbo. Cenik je objavljen tudi na spletni strani Prodnik, d. o. o.: http: //prodnik .si/sites/w w w. prodnik .si/files/upload/files/ faq/2016_03_25_cenik_pogrebna_menges_.pdf Informacije v zvezi z obračunom najemnine za grob lahko obča­ni posredujejo na e-naslov: info@jkp-prodnik.si oz. na tel. 01/ 729 5430, strokovnega sodelavca za pogrebno in pokopališko službo pri podjetju Prodnik, d. o. o. . Občinska uprava Spolzka mostička pri športno-rekreacijskem parku Mlake Med nastajanjem oktobrske naslovnice Odseva na mostičku pri športno-rekreacijskem parku Mlake je mimoidoči občan opozoril, da sta oba mostička jeseni in pozimi oz. ob slabem vremenu – dežju, zmrzali in snegu – zelo spolzka, in je marsikateri občan tam že pri­stal na zadnji plati. To je nevarno za starejše osebe, predvsem tiste z osteoporozo, pa tudi za otroke, ki se nevarnosti pri prehodu mostu niti ne zavedajo. Razvidno je, da so to problematiko reševali z doda­tnimi lesenimi deščicami ob ograji, ki pa v primeru novozapadlega snega pri prehodu mostička prav nič ne pomagajo, saj se skrijejo pod sneg. Opozorilo občana smo vzeli resno in na Občini Trzin pre­verili, kaj se v povezavi s to problematiko lahko naredi. Na župana Petra Ložarja smo naslovili vprašanje, ali obstaja kakšen način, ki bi občanom omogočil varen prehod na teh dveh mostičkih, in dobili naslednje pojasnilo. „Mostička je takrat, ko se je delal ŠRP, v taki ob­liki zahteval ARSO,“ je povedal župan, ki se zaveda nevarnosti. „Sta zelo neugodna, in se bomo lotili projekta in to kvalitetno popravili,“ nam je še zagotovil. . Metka Pravst Poplavljena Mlakarjeva ulica V četrtek, 27. oktobra, je v jutranji konici Mlakarjevo ulico v križišču z Zupanovo ulico zalila voda. Tam so potekala dela obnove vodovoda in bager je zadel vodovodno cev. O dogodku so delavci nemudoma obvestili JKP Prodnik, med tem pa preverili pretočnost odtočnih ka­nalov Mlakarjeve ulice, da voda ne bi zalila tamkajšnje cvetličarne. Ko smo na kraju dogodka slikali dogajanje, je bil eden od delavcev zaradi naše prisotnosti in predvsem fotodokumentiranja precej oso­ren. Po pojasnila o dogodku in oceni škode smo se nato obrnili tudi na Občino Trzin. „Na vaše e-poizvedovanje dne 27. oktobra 2016 smo s strani izvajalca del dobili pojasnilo, da je v okviru rekonstruk­cije javnega vodovoda na Zupanovi ulici v Trzinu prišlo pri navezavi nove cevi iz Zupanove ulice na obstoječo cev na Mlakarjevi ulici do poškodbe stare cevi na Zupanovi ulici. Materialne škode v bistvu ni bilo, saj je bila poškodovana stara cev, ki so jo ukinili, in ni več v uporabi. Približno eno uro je bil vrtec in nekaj okoliških objektov, ki so bili vezani na staro cev, brez vode,“ so nam sporočili iz občinske uprave Občine Trzin. . Metka Pravst Oskrba s pitno vodo na območju Domžale–Kamnik V Moravčah je 13. oktobra potekala novinarska konferenca v poveza­vi s projektom Oskrba s pitno vodo na območju Domžale–Kamnik, v katerem poleg občin Kamnik, Domžale, Mengeš in Moravče sodeluje tudi naša občina. Projekt predstavlja obsežno naložbo v nadgradnjo in posodobitev vodovodnih sistemov z namenom boljše oskrbe s pitno vodo. V obči­nah Domžale, Mengeš in Trzin so gradnjo v celoti zaključili, o čemer smo že poročali, občini Kamnik in Moravče, ki imata nekoliko večji investicijski zalogaj, pa sta z delom že globoko v drugi polovici. Na novinarski konferenci sta bila osrednja govorca župana kamniške in moravške občine, kjer gradbena dela še potekajo. Župana občin Tr­zin in Mengeš ter vodja projekta na Občini Domžale, kjer so že zaklju­čili z deli, so si bili enotni o pomenu izvedenega projekta, katerega glavni namen je bila rešitev obstoječe problematike oskrbe z vodo. Z izvedenimi deli bodo ob zaključku celotnega projekta v vseh obči­nah izboljšali kakovost pitne vode in razdeljevanje razpoložljivih vod­nih količin iz različnih virov oskrbe, s čimer bo možno nemoteno in varno oskrbovanje tudi v primerih morebitnega izpada posameznega vodnega vira ali dela sistema zaradi okvare. Vrednost celotnega projekta znaša 11.384,020,51 evra. Od tega bo Evropska unija iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega progra­ma za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«, prispevala 6.940.942,77 evra, Republika Slovenija iz dr žavnega pro­računa 1.224.872,25 evra in vključene občine iz občinskih proračunov 3.218.205,49 evra. . Spletna stran projekta: www.pitnavoda-domzalekamnik.si Občinske novice Odprtje nadgrajene centralne čistilne naprave Za nadgradnjo centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik lahko rečemo, da je eden najpomembnejših in tudi večjih projektov varovanja našega okolja v zadnjih nekaj letih v Republiki Sloveniji. Gre za četrto največjo čistilno napravo pri nas in eno najmoder­nejših čistilnih naprav v evropskem merilu, zato smo lahko upravičeno ponosni, da je k temu zahtevnemu projektu poleg občin Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem pristopila tudi naša občina. S lovesnost ob zaključeni nadgradnji je potekala 26. oktobra na sede­žu Javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale – Kamnik na lokaciji v Domžalah, in sicer kar nad sekvenčnim bazenom (na drugem od štirih), v katerem so mikroorganizmi tudi med slavnostno pri­reditvijo veselo čistili odpadno vodo. Gre za enega največjih ekoloških projektov, njegova skupna vrednost je znašala 15,5 milijona evrov – občine lastnice so finančna sredstva za izvedbo črpale iz kohezijskega sklada Evropske unije, sredstev Re­publike Slovenije in iz občinskih proračunov. Vodilna pri izvedbi pro­jekta nadgradnje je bila Občina Kamnik, vodenje gradbenega odbora pa je prevzela Občina Domžale. Projekt je izdelal mariborski Inštitut za ekološki inženiring (odgovorni projektant je bil Radoslav Vodopi­vec), izvajalki pa podjetji Pomgrad iz Murske Sobote in GH Holding iz Ljubljane. Inženirski nadzor je izvajalo podjetje Proplus iz Maribora. Vseh šest občin je z odličnim medsebojnim sodelovanjem izkazalo odgovoren odnos do okolja, kar je poudarila tudi slavnostna govor­nica na odprtju – Irena Majcen, ministrica RS za okolje in prostor, ki je v družbi direktorice CČN Domžale – Kamnik dr. Marjete Stražar in šestih županov občin lastnic obeležila uspešen zaključek tega po­membnega projekta. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi poslanca Državnega zbora Alenka Bratušek in Kamal Izidor Shaker. „Danes nas je povezala čudežna in morda najdragocenejša dobri­ 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin na našega planeta – voda. Vir, mati in osnova življenja, pa vseeno prevečkrat spregledana in prevečkrat samoumevna. Ampak na tem mestu smo zbrani med ljudmi, ki jim tega ni treba posebej razlagati. Vodo zelo dobro razumejo in zanjo zelo dobro skrbijo. Četrta največja čistilna naprava v Sloveniji danes postaja modernejša in dobiva nov zagon,“ je v nagovoru povedal povezovalec prireditve Boštjan Romih in na oder kot prvo povabil direktorico CČN Domžale – Kamnik, dr. Marjeto Stražar. „Pred 20 leti, ko smo prvič začeli razmišljati o tem, da bo treba nujno uvesti čiščenje dušika in fosforja, si niti v sanjah nismo predstavljali, da bo pot tako dolga in naporna. Pa vendar, danes sto­jimo na prenovljeni čistilni napravi, ki se lahko postavi ob bok najbolj­šim doma in po svetu,“ je dejala in predstavila zmogljivosti moderne čistilne naprave. „Čistilna naprava ima zmogljivost 149 tisoč popula­cijskih ekvivalentov in čisti komunalne odpadne vode šestih občin – v tem trenutku čisti vodo 20 tisoč gospodinjstev (v prihodnosti jih bo 30 tisoč), vse industrijske odpadne vode iz našega področja in tekoče odpadke skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem.“ Nadalje je dr. Stražarjeva na kratko predstavila delovanje čistilne na­prave po treh glavnih procesnih sklopih. Prva (dopolnjena) mehanska stopnja, ki poleg maščobnika in peskolova ter primarnega usedalnika, po novem – kar je bil predmet nadgradnje – obsega novi skupni objekt za sprejem večje količine odpadne vode in ustrezno predčiščenje in objekt za sprejem grezničnih gošč. Druga aerobna biološka stopnja je v celoti zgrajena na novo (stara je bila porušena, op. a.) – gre za sistem Občinske novice naprednih sekvenčnih reaktorjev, v katerih se odvijajo anaerobni proce­si delnega biološkega odstranjevanja fosforja in simultanega izvajanja nitrifikacije. „Vključen je tudi poseben proces, ki je v svetu še precej nov, je pa zelo učinkovit, to je proces deamonifikacije, ki omogoča čiščenje visokih koncentracij dušikovih snovi,“ je pojasnila in podala še pojasnila za tretjo, anaerobno biološko stopnjo, ki pa se v tem projektu ni nad­grajevala. Obsega anaerobno digestijo (mikrobiološki proces razkroja organskih snovi brez prisotnosti kisika, op. a.) in proizvodnjo bioplina, ki se v procesu kogeneracije oz. soproizvodnje toplotne in električne ener­gije proizvede v elektriko. „Lahko se pohvalimo, da imamo v Domžalah več kot 95-odstotno pokritost z lastno proizvodnjo električne energije, kar je tudi v Evropi zavidljiv uspeh,“ je še dodala dr. Stražarjeva in po­udarila, da bo po zaslugi nadgrajene čistilne naprave očiščena voda po novem bistveno čistejša odtekala v Kamniško Bistrico, kar bo po­membno vplivalo na izboljšanje ekološkega stanja tega območja. „Da smo pravočasno začeli in zaključili projekt, ste najbolj zaslužni vi, župa­ni, ki ste ravnali modro in preudarno in ste sprejeli prave odločitve ob pravem času,“ je poudarila in dodala, da je tudi Ministrstvo za okolje in prostor ravno pravi čas pristopilo k projektu. „Izkazali ste nam zaupanje in naklonjenost, da ste v tem kohezijskem obdobju podprli projekt in ga financirali v velikem deležu.“ Direktorica se je zahvalila vsem, ki so pri projektu sodelovali, še najbolj pa je bila za vso podporo hvaležna svojim petnajstim sodelavcem na CČN. Častna govornica, ministrica RS za okolje in prostor Irena Majcen je v svojem govoru povedala, da je naložba nadgradnje CČN prva v nizu za­ključenih naložb znotraj Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020, in poudarila, da je izvedba takšnih investicij izredno pomembna. Čestitala je županom za izvede­ni projekt, spomnila na podpis Pariškega sporazuma, ki nas zavezuje, da planet varujemo na najboljši možni način, in zaželela CČN dobro delovanje v nadaljnjih šestintridesetih letih. Govoru ministrice je sledil glasbeni premor a capella zasedbe Bassless, slišali smo skladbo 'Ura brez kazalcev', nato pa so spregovorili še prvi možje občin. Z nadgradnjo je dosežen boljši učinek čiščenja in vsi parametri na iztoku v reko Kamniško Bistrico so pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi. Na odru je besedo kot prvi prevzel župan občine Kamnik Marjan Šarec, saj je imela Občina Kamnik vodilno vlogo v projektu nadgradnje CČN. „Bilo je mnogo negotovosti. Težje je bilo pridobivati sredstva, kot pa potem izvesti sam projekt,“ je poudaril Šarec in dodal, da so se od za­četka projekta zamenjale štiri vlade. „Leta 2014 smo naredili prvi korak k uspehu, ko je vlada Alenke Bratušek prepoznala enajst okolijskih pro­jektov, kamor spada tudi naš, za pomembne, in sprejela sklep, da smo lahko začeli graditi, najprej tisti, ki smo imeli pripravljena svoja sredstva ali pa smo lahko vzeli posojila. Hkrati je bilo to ogromno tveganje za vse občine,“ je še dodal in poudaril, da je ta projekt velik uspeh. Kamniške­mu županu se je na odru pridružil župan občine Domžale Toni Dragar, ki je humorno poudaril, da bo treba dovoz do CČN in njeno okolico še ure­diti, nato pa še v šali pozval župane k podpori, saj so ob gradnji uničili cesto. Direktorico CČN je nagovoril, naj bodo še naprej družbeno odgo­vorno podjetje, nato pa čestital vsem udeleženim in zaključil z upanjem, da bo čistilna naprava nadaljevala s svojim delom brez težav. Franc Jerič, župan občine Mengeš, je poudaril, da je projekt pomemben z vidi­ka ohranjanja narave, čiste pitne vode in okolja. „Mengeško polje je vir pitne vode in takšno naj ostane. Tudi ta čistilna naprava bo veliko pri­pomogla k izboljšanju in kakovosti vode,“ je dejal in izrekel zahvalo tudi vsem nekdanjim županom, ki so zbrali pogum in začeli ta pomembni projekt. Župan lokacijsko najbolj oddaljene občine Komenda Stanislav Poglajen je zbranim zaupal, da so kot občina sprejeli pravo odločitev in šli v skupni projekt. „Velika hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da danes lahko slovesno odpremo nadgrajeno čistilno napravo,“ je bil hvaležen. Tudi župan naše občine Peter Ložar je svoj nagovor začel z zavedanjem, da je bilo v preteklih letih v projekt vloženega veliko truda. „Občina Trzin je najmanjši deležnik v tem projektu,“ je poudaril in dodal, da se v Trzinu zavedamo, da je okolje vedno bolj pomembno in da se moramo še naprej truditi za trajnostni razvoj. Ložar se je zahvalil vsem sodelujočim v projektu in vsem, ki so izkazali zanimanje za odprtje tega projekta. Kot zadnji je do besede prišel še Franc Čebulj, župan občine Cerklje na Gorenjskem, ki je poudaril, da je bila priključitev k osrednji čistilni napravi pridobitev za občane njegove občine pa tudi za letališče na Brniku (ki se bo priključilo v prihodnosti, op. a.). CČN iz bioplina proizvede letno 2,6 mio kWh električne energije. Sledil je drugi glasbeni predah, 'Ti si moje sonce' je ponovno zapela a ca­pello skupina Bassless, nato pa je sledila posebna plesna točka, v kateri so sodelovali tudi otroci zaposlenih na CČN, stari med 5 in 8 let. Ob zvoč­ni spremljavi Borisa Magdalenca je zaplesal nagrajeni slovenski plesalec in koreograf Jurij Konjar s plesno točko, ki se je poklonila brezčasnosti vode. Po plesni točki je sledil vrhunec – svečano rezanje traku, ki so ga v družbi otrok staršev, zaposlenih na CČN, prevzeli župani šestih občin. Za zaključek so ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in župani prejeli posebne spominske knjige iz rok dr. Marjete Stražar. Tudi obiskovalci so prejeli simpatično darilo v spomin – kamen z napisom 'Voda kamen obli­kuje, kamen vodo očiščuje'. Dogodek so sklenili zvoki Godbe Domžale pod vodstvom dirigenta Damjana Tomažina. Sledilo je še druženje ob penini in prigrizkih v šotoru, kjer so predvajali film o delovanju CČN, obiskovalci pa so lahko izkoristili tudi priložnost in odšli na voden ogled prenovljene centralne čistilne naprave. . Metka Pravst Foto: Metka Pravst Ogled CČN pod vodstvom vodje laboratorija dr. Marjetke Levstek O biskovalci odprtja nadgrajene centralne čistilne naprave Domžale – Kamnik smo se lahko na lastne oči seznanili z nadgrajenim sis­ temom, ki vključuje tri glavne procesne sklope – ti obsegajo: novi vstopni objekt, ki dopolnjuje obstoječo mehansko stopnjo, novo aerob­no biološko stopnjo z napredno tehnologijo sekvenčnih reaktorjev (SBR) in novim postopkom deamonifikacije ter obstoječo anaerobno biološko stopnjo s proizvodnjo bioplina in kogeneracijo. Napredni sekvenčni reak­torji (SBR) vključujejo anaerobni selektor za delno biološko odstranjeva­nje fosforja in simultano nitrifikacijo in denitrifikacijo in moderen in tudi v svetu precej nov proces deamonifikacije za čiščenje z dušikom visoko obremenjenih internih povratnih vod. „Centralna čistilna naprava deluje že od leta 1980, to je bila ena od prvih čistilnih naprav, ki danes za šest občin čisti odpadne vode – komunalne, industrijske in padavinske, pričakuje pa se, da se bo v naslednjih letih nanjo priklopilo tudi letališče Brnik,“ je pojasnila dr. Marjetka Levstek v uvodnem delu ogleda in navedla podatek, da CČN vodi šestnajst zaposlenih, ki imajo različno izobrazbeno strukturo. „Prvotna velikost CČN je bila dvesto tisoč populacijskih ekvivalentov, a jih dejansko ni bilo toliko, prebivalstva je le šestdeset tisoč, ostalo je prispevala industrija. Velikost CČN je zdaj manjša – obsega skoraj sto petdeset tisoč ekvivalentov, od tega je še vedno šestdeset tisoč ljudi, dvajset tisoč je prispevala industrija, dvajset tisoč pa odpad­ki (greznična gošča in mulj malih čistilnih naprav),“ je še povedala in poudarila, da odpadno mleko in hrana predstavljajo veliko večjo obremenitev voda kot človek s svojimi izločki. „V osemdesetih letih niso vedeli, da sta v odpadni vodi težava dušik in fosfor, ki povzročata evtrofikacijo rek (ki se kaže kot prekomerno razraščanje zelenih alg). Z obstoječo tehnologijo teh dveh elementov niso mogli izločiti, zato je bilo treba narediti rekonstrukcijo oz. zgraditi nove bazene (anaerobni selektor, op. a.). V fazi rekonstrukcije je bil razširjen tudi vstopni objekt, ki zdaj na letni ravni sprejme devet milijonov kubičnih metrov vode (pred rekonstrukcijo pa le sedem milijonov kubičnih metrov vode, op. a.). „To pomeni, da bo manj neočiščene vode obremenjevalo Kamniško Bistri­co,“ je povedala Levstkova in poudarila edino težavo – mešani sistem vode, zaradi katerega se v CČN stekajo tudi meteorne vode in vode iz potokov, ki bi bile v primeru ločenega sistema odvedene v ponikanje. „Kadar je veliko dežja, se zaradi mešanega sistema voda neočiščena razbremeni v vodotok (razbremenilniki so kanali ob rekah, op. a.),“ je poudarila in skupino popeljala do vstopnega objekta, kjer se v čistilno napravo steka umazana voda gospodinjstev, ki so priključena na kana­lizacijski sistem in greznične gošče ter blato malih komunalnih čistilnih naprav (v objektu tudi vonj ni prav nič prijeten, op. a.). Tam poteka ustre­zno predčiščenje. „Vse točke čistilne naprave, ki bi lahko bile vir emisij v zrak, imamo zaprte, zrak vodimo in očistimo na biofiltrih,“ je poudarila dr. Marjetka Levstek. „Umazana mešanica vode se precedi. Ko iz odpadne vode odstranijo vse grobe in fine delce, je treba odstraniti pesek in maščobo. V ma-ščobniku in peskolovu – pesek pade na dno, na vrhu plavajočo maščo­bo pa posnamejo in odvedejo do gnilišča, kjer nastaja bioplin (metan, ogljikov sulfid, ogljikov dioksid), tega pa skladiščijo v plinohramu. Izlo­čeni pesek ni odpadek, saj ga očistijo v novem pralniku in nato lahko ponovno uporabijo. Na zadnji stopnji je še mehanski usedalnik, v ka­terem se fino blato usede, tega pa se postrga in prečrpa v gnilišča. Za predstavo: če prečistimo sedem kubičnih metrov vode, dobimo štiri kubične metre blata. To blato predstavlja velik strošek! Sicer ima viso­ko organsko vrednost, ima pa tudi visoko vsebnost težkih kovin, zato ga je treba poslati v sežig (v Avstrijo, op. a.),“ je povedala vodja ogleda. Voda, ki ima še veliko organskih snovi, se nato prečrpa v biolo­ške bazene, v katerih poteka aerobno biološko čiščenje. Na poti do bazenov smo se pod vodstvom dr. Marjetke Levstek ustavili še ob razstavnih panojih fotografij mikroorganizmov. „To so delavci v CČN, ki izvajajo čiščenje odpadne vode. Sicer so mikroorganizmi v okolju in sodelujejo v procesih v naravi, v CČN pa so vsi ti procesi intenzi­virani – saj je tu veliko odpadne vode, zato je tudi gostota mikroor­ganizmov večja, prav tako se jim dodatno vpihuje kisik, saj se brez prisotnosti le-tega aerobno čiščenje ne more izvajati.“ Levstkova je poudarila še eno posebnost , da je CČN Domžale – Kamnik tudi obrat za obdelavo tekočih odpadkov. „V okviru obrata za obdela­vo odpadkov predelujejo biološko razgradljive odpadke, kuhinjske odpadke, maščobe in nevarne in nenevarne odpadke po postopku elektrokoagulacije. Šli pa smo še korak naprej! Na CČN smo kot pr vi v Sloveniji in redki v Evropi uvedli postopek deamonifikacije.“ Iz žepa je dr. Levstek potegnila epruveto s posebnimi deamoni­fikacijskimi bakterijami, ki so jih uvozili iz tujine. „Ta proces, ki je tudi izredno občutljiv, je primeren za vode, ki so koncentrirane po dušiku, in po tem postopku čistimo samo vode, ki ostanejo po ana­erobnem postopku čiščenja.“ „Od odpadkov skušamo pridobiti nekaj koristnega, in bioplin je koristen, saj iz njega pridobimo električno in toplotno energijo,“ je povedala dr. Marjetka Levstek. Ko smo se sprehodili mimo štirih novih sekvenčnih bazenov, je dr. Marjetka Levstek pojasnila še dogajanje v njih. „V fazi polnjenja se v bazen steka voda, na dnu bazena so bakterije, ki se jim z zračenjem doda zrak (slišati je, kako voda brbota, op. a.), da imajo kisik. Bakte­rije imajo v odpadni vodi hrano, v njej se razmnožujejo. Po dveh urah polnjenja in zračenja sledi faza usedanja. Zračenje se izklopi, blato je težko, in pade na dno. Nato sledi faza odtekanja, v kateri se voda izčrpa. Potem se cikel ponovi. Blato iz dna bazena se odvede na postopek deizintegracje,“ je pojasnila vodja laboratorija in nas mimo Petrolove bioplinarne popeljala še do zadnje točke, kjer voda CČN zapusti 97-odstotno očiščena po ogljikovih komponentah (po duši­kovih in fosfornih komponentah pa 80-odstotno). „Ta voda nikoli ne bo pitna, saj so v njej še vedno ostanki bakterij in mikroorganizmov, zdravilne učinkovine, ki jih CČN ni sposobna očistiti, ter hormonski motilci (motilci endokrinega sistema – op. a.), mikroplastika, tudi mi­krodelci, ki jih v čistilni napravi ne zaznamo z navadnimi analiznimi metodami. Voda je čistejša po določenih parametrih, ni pa čista!“ je za konec poudarila Marjetka Levstek, ki se ji zahvaljujemo za stro­kovni pregled prispevka. . Metka Pravst Občinske novice Zakon o dimnikarskih storitvah – novosti Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Predlog zakona o dimnikar­skih storitvah, ki je bil na seji Državnega zbora v torek, 25. oktobra, tudi sprejet. Obstoječi koncesijski sistem bo veljaven le še do konca leta 2016, v prihodnjem letu pa bo že v veljavi Zakon o dimnikarskih storitvah, ki s 1. januarjem 2017 uvaja licenčni sistem. In katere so novosti, ki jih prinaša novi Zakon o dimnikarskih storitvah za uporabnike? Občine so prejele po­jasnila od mag. Tanje Bolte, generalne direktorice Direktorata za okolje. Kakšne so prednosti? „Licenčni sistem prinaša prednosti za dimnikarske družbe in tudi za uporabnike dimnikarskih storitev. Prednost za dimnikarske družbe je, da po novem ne bodo več omejene na območja, novi sistem pa pomeni priložnost tudi za tiste, ki do zdaj niso mogli opravljati dejavnosti, da ob izpolnjevanju pogojev lahko vstopijo vanjo. Najpomembnejšo novost zakon prinaša uporabnikom dimnikarskih storitev, ki bodo imeli mož­nost izbire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konkurenčnega trga, za uporabnike prijaznejše izvajanje storitev ter cenovno konkurenčnost, saj bodo določene najvišje dovoljene cene storitev.“ Kakšne so obveznosti uporabnikov? „Obveznost izbire dimnikarske družbe spremljajo obveznosti uporab­nika, da omogoči prvi pregled za novozgrajeno malo kurilno napravo, omogoči vpis male kurilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimni­karskih storitev, dovoli izvajanje dimnikarskih storitev, omogoči pregled pred uporabo malih kurilnih naprav ob spremembah pri malih kurilnih napravah, vgradnji novih naprav in začetku obratovanja neaktivnih naprav, eno leto hrani zapisnik o izvedenem pregledu ter na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravi ugotovljene pomanjkljivosti.“ Ali obstaja rok za menjavo dimnikarske družbe? „Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi, to stori do 30. junija tekočega leta za obdobje najmanj dvanajst mesecev. To obdobje se lahko skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikar­ska družba ne opravlja dimnikarskih storitev v skladu s tem zakonom.“ Katero dimnikarsko družbo bomo lahko izbrali? „Uporabnik dimnikarskih storitev najkasneje do 30. junija 2017 iz­bere iz seznama dimnikarskih družb, ki ga bo ministrstvo v roku dveh mesecev od uveljavitve tega zakona objavilo na spletni stra­ni, dimnikarsko družbo za opravljanje dimnikarskih storitev na svoji mali kurilni napravi za obdobje najmanj dvanajst mesecev.“ Kdo lahko opravlja dimnikarske storitve? „Do objave seznama dimnikarskih družb na spletni strani ministrstva lah­ko opravlja dimnikarske storitve izvajalec, ki je na dan 31. december 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.“ In če dimnikarske družbe ne izberemo? „Če uporabnik dimnikarskih storitev do 30. junija 2017 ne izbere dimnikar­ske družbe, se šteje, da je izbral izvajalca, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo na področju dimnikar­stva na območju, na katerem je njegova mala kurilna naprava, pod pogo­jem, da je izvajalec pridobil dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.“ Kako ravnati, če se mala kurilna naprava ne uporablja? „Uporabnik dimnikarskih storitev lahko v primeru, da se njegova mala kurilna naprava dejansko ne uporablja, s tem pisno seznani dimnikarsko družbo, ki je na tej kurilni napravi zadnja opravila dimnikarske storitve, ki vnese ta podatek v evidenco. V takih primerih bo pred začetkom uporabe treba opraviti ponovni pregled.“ . Metka Pravst V našem kraju Pogovor z ministrom: Kaj nam prinaša nova medijska strategija? Prvi kulturni večer v sezoni 2016/17 smo v Trzinu začeli 20. oktobra kar s pogovorom z ministrom za kulturo Antonom Peršakom in njegovima – ta večer sicer bolj redkobesednima – sodelavcema Boštjanom Tadelom in Brankom Jezovškom. Beseda je tekla o osnutku strategije o razvoju medijev. Na začetku je Peršak poudaril pomen sprejetja omenjene strategije, predvsem s stališča digitalizacije medijev v sodobnem času. D ejstvo je, da se mediji danes selijo na digitalne platforme, vendar kot taki v večini predstavljajo »neprave« medije, tu pa je tudi potrebno omeniti težavo nadzora takšnih medijev. S popularizacijo in dostopnostjo digitalnih platform pravi medi­ ji izgubljajo svojo ekonomsko bazo, in je tudi potrebna prenova razvida medijev po posameznih področjih (radio, časniki, revije ...). Peršak je v uvodu poudaril, da 90 odstotkov mladih med 12 in 24 leti starosti dobiva informacije preko pametnega telefona, te in­ formacije pa so velikokrat neverodostojne, neobjektivne, senzaci­ onalistične, komercialnih vsebin in so selekcionirane, s čimer pa je zapostavljen javni interes v najširšem smislu. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da je RT V Slovenija v naši državi edini javni zavod v nepregledni množici zasebnih medijev, ki podlegajo pritiskom kapitala (oglasni bloki) in kjer so v veliki meri zaposleni neprofe­ sionalni kadri. S tem pa se razvrednoti poklic novinarja in se jim odreka avtonomnost. To vodi v prekarizacijo novinarskega poklica, kar se dogaja tudi v mnogih drugih poklicih. Državna institucija RT V pa je »problematična« v tem, da podlega političnim pritiskom predvsem zaradi sestave nadzornega sveta RT V, kjer je do zdaj prihajalo do mnogih nekonstruktivnih lobističnih pritiskov. Peršak pojasnjuje, da je v osnutku nove strategije predlagana avtonomna izbira predstavnikov posameznih interesnih skupin v nadzorni svet zavoda, ne preko političnega vz voda. V novi strategiji je predlagani sestavi nadzornega sveta RT V očitano zgledovanje po delniških družbah, tako je osnutek strategije v tem delu naletel na velik od­ por javnosti. Ministrstvo za kulturo letos intenzivno deluje na področju analize odnosa javnosti do medijev, pripravilo je tudi javne razprave o medij­ ski strategiji in izhodišča za pripravo le-te. Sprva je bilo, po besedah ministra, treba opredeliti, kaj so mediji. Med pogoji za uvrščanje po­ sameznega medija med »prave« medije so tako: da izhaja periodično (časopisi, revije, strokovne revije), da se vsebine oblikujejo v uredni­ štvu, da ima medij urednika, da dosega kar najširše občinstvo in da je dostopen vsem. Po tej novi opredelitvi bo verjetno veliko »medijev«, ki bodo izpadli iz razvida, posledično pa tudi na marsikaterem razpisu. Temeljni strateški cilji, določeni v strategiji, so pokritost medijev, da mora biti brezpogojno zagotovljena novinarska in uredniška av­ tonomija, urejen mora biti delovnopravni in socialni položaj novinar­ jev, odpravljene anomalije v oglaševanju, lastništvo medijev mora biti transparentno in dosegati moramo višjo raven bralne ter me­ dijske pismenosti. Slednje je v dobi digitalizacije in kapitala postalo velika težava, saj se nam zaradi t. i. »ratingov« oziroma dejavnikov gledanosti v veliki meri odrekajo zahtevnejše vsebine. Vse bolj in bolj smo izpostavljeni resničnostnim šovom, mehiškim nadaljevankam, ki jim sledijo tudi slovenske, intelektualnih vsebin pa je vedno manj. Pa bo strategija s področja razvoja medijev uresničila vse svoje cilje? In – ali bo šla skozi politično sito? . Brigita Ložar Zavod Gradimo prijateljstvo se predstavi V torek, 25. oktobra, je Turistično društvo Kanja Trzin v sodelovanju z Zavodom Gradimo prijateljstvo v avli Centra Ivana Hribarja odprlo razstavo ročnih del, ki je bila odprta do 14. novembra. O pomenu ustanovitve zavoda je govorila njegova ustanoviteljica Tanja Pančur, ki je s svojimi varovanci ustvarjala razstavljene izdel­ke. Veliko truda, potrpežljivosti in prisrčnosti je vloženo v ljubke pred­mete, ki so jih razporedili po vitrinah. Pri postavljanju razstave se je pravzaprav pokazala raznolikost izdelkov: raznovrstni predmeti, slike na platnu, lične pikapolonice, ki so jih otroci namenili obisko­valcem v zameno za prostovoljne prispevke. Posebno zanimivi so »objemčki«, narejeni iz raznobarvnega podloženega filca. Tanja je po izobrazbi vzgojiteljica predšolskih otrok, zaposlena v vrtcu. Vendar jo je ljubezen do otrok, še posebej otrok s posebni­mi potrebami, spodbudila, da je kot dodatno dejavnost ustanovila Zavod Gradimo prijateljstvo. Občina Trzin ji je ponudila prostor za delovanje v Jefačnikovi domačiji, kjer imajo ob ponedeljkih od 17. do 19. ure delavnice. Tu otroci sodelujejo na likovnih, glasbenih in ustvarjalnih delavnicah. V veliko pomoč ji je hčerka Ana, ki se tudi izobražuje za vzgojiteljski poklic in jo tudi kdaj nadomesti na delav­nicah. Tanja sodeluje skupaj z Matjažem Ferencem, glasbenikom iz Ljubljane, ki otroke uči igrati klavir in kitaro. V Vrtcu Žabica so sre­čanja vsak petek od 16.30 do 18. ure. Otroci v telovadnici telovadijo, plešejo in se igrajo razne družabne igre. Na odprtju razstave so se otroci predstavili s svojo himno 'Daj nas v koledar' in jo zapeli ob glasbeni spremljavi Matja ža na sintetizator­ju, Ana in Manca pa sta poskrbeli za spremljavo na kitari. Delavnice so namenjene vsem otrokom, posebno otrokom s posebnimi potrebami, otrokom z moteno koncentracijo in hiperaktivnim otrokom. Delavnice so brezplačne, zato so še posebej vabljeni otroci iz Trzina. Predsednik Turističnega društva Kanja Trzin Ljubo Arsov je če­stital Tanji za njen pogum in trud in ji zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu. . Majda Šilar TV - Internet Signal sedaj tudi iz LIMBARSKE NOVO! G OR E i n KR Ž I ŠČ A-KRVAVC A UGODNA CENA! Brezžično do objekta v optični vidljivosti! - T V a l i I N T E R N E T o d 15 E U R / m e s e c , m o ž n o s t t e l e f o n i j e - Najbolj gledani kabelski programi s Slovenskimi podnapisi, tudi HD! - Inte rne t signal t udi: s Kam. gradu , Zg. Javoršice, Amb rož a, Pd Moravč e, Lukovice, Peč , Slivne -G eosa, Zas. Sv. Gore, Kres . Vrha, Janč itd. - Nudimo vam kvaliten servis TV in ostale A/V tehnike. Prihodnost je v brezžičnih tehnologijah 040 997 007 www.zvezdatv.si www.gorosan.com 10 let! Jubilejni 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo Zadnjo septembrsko soboto smo veterani osamosvojitvene vojne izvedli že 25. pohod po poteh vojne za Slovenijo. Na pot smo krenili izpred pomnika braniteljev slovenske samo ­stojnosti v par ku pri Občini Domžale. Pr vi postanek smo imeli v Tr­zinu pri mostu preko P š ate. Na kr atko smo obnovili dogodek iz pred petindvajsetih let . Takrat se je 27. junija 1991 v Trzinu odvijala ena pr vih bitk v boju za samostojno Slovenijo. Samostojnost smo V našem kraju izborili tudi z orožjem v roki. Saj, kaj pa je to desetdnevna vojna, se to sploh sme tako imenovati? Tako se oglašajo nekateri, vendar šele potem , ko je zadnji agresorski vojak zapustil Slovenijo. Ti so s časovnim odmikom vedno glasnejši. JL A je napad na Slovenijo začela z enot ami, ki so štele 22.0 0 0 vojakov. V času vojne je bilo na strani JL A 4 8 žr tev in 116 ranjenih. Enote TO so skupaj s policijo zajele 2663 njenih pripadnikov, na slovensko stran pa jih je prosto­voljno prebegnilo 3090. Na naši strani je bilo pri TO devet mr t vih in 4 4 ranjenih, milica je imela štiri mr t ve. Iz TO v JL A ni prestopil nihče. Slovenija ni bila sposobna na začetku vojne vpoklicati niti toliko pripadnikov TO, da bi se po številu izenačili z JL A na območju Slovenije. Vse to zaradi pomanjkanja oborožit ve, ob koncu vojne se je položaj bistveno spremenil (zavzeta so bila skladišča orožja Bo­rovnica, Ložnica in še nekatera druga), in sicer je bilo pod orožjem 35.30 0 vojakov, poleg tega pa še vsa sestava milice in njene re­zer ve. Odziv na vpoklic je bil zadovoljiv, veliko slabši je bil v mestih Ljubljana in Maribor. Pristojni organi so po koncu vojne kar nekako pozabili na ukrepanje proti vsem tistim , ki so se pozivu izognili, kar je nedvomno sprožilo slabo voljo pri tistih, ki so se takoj odz vali klicu domovine in ji stopili v bran. Iz Trzina smo pot nadaljevali proti Dobenu, kjer smo si že tradicio­nalno privoščili še tople trojanske krofe. Pohod smo zaključili v Dom­žalah, kjer nam je lepo vreme omogočilo, da smo posedeli še kakšno uro ali dve ob malici in prijateljskem pogovoru. Še vedno, po petindvaj­setih letih, nismo pozabili na domovino, ki jo nosimo v srcu, žal je država že zdavnaj pozabila na nas. . Janez Gregorič Foto: Tanja Jankovič Foto: Arhiv OZ V VS Slovesnost v spomin žrtvam druge svetovne vojne Združenje borcev za vrednote NOB Trzin je 28. oktobra skupaj z Ob­čino Trzin pred spomenikom žrtvam druge svetovne vojne iz Trzina, ki stoji pred Osnovno šolo Trzin, pripravilo spominsko slovesnost in z njo počastilo spomin na vse, ki jim je nasilje med drugo svetovno vojno ali po njej vzelo življenje. V krajšem kulturnem programu so nastopa­li recitatorki devetega razreda OŠ Trzin Ines Ručigaj in Lea Goričan Pavlovič ter pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavčki Trzin, ki so pod taktirko zborovodkinje Olge Kuzmich odpeli tri pesmi: Narodna grobnica, Padel je, padel in Lipa zelenela je. Tudi letos je bil slavnostni govornik predsednik omenjenega združenja Jože Kosmač, ki je med drugim dejal, da je dan spomina na mrtve tudi spomin na čas, ko so na raznih bojiščih, v zaporih, taboriščih in drug­je ugasnila številna življenja, spomnil na obeležje novejše zgodovine v Trzinu in opozoril, da lahko postanemo neobčutljivi za trpljenje in stiske sočloveka, če se nismo ničesar naučili iz zgodovine in ne bomo skrbeli za vzgojo vrednot, kot so ljubezen do domovine, solidarnost, mir in medsebojna pomoč. Med maloštevilnimi občani in občankami Trzina, ki so se poklonili spominu žrtvam nasilja, so bili tudi župan Peter Ložar, občinska svetnica Dunja Špendal in ravnateljica OŠ Trzin Helena Mazi Golob. . Tanja Jankovič V našem kraju Utrinek s predstave za najmlajše »Začarana buča in čarovnik Uršolin« Začarani Grad Jable preživel srhljivo noč čarovnic in ognjeni krst Grad Jable so 31. oktobra zasedle začarane buče, čarovnice, čarovniki, tudi taki, ki začarajo ogenj v ples, naježijo lase, po željah poslikajo otroške obraze ali pa pripravijo čarobni napoj. K D Antona Lobode iz Loke pri Mengšu in trzinski KUD Franca Kotarja sta na gradu Jable v ponedeljek, 31. oktobra 2016, pod pokroviteljstvom kamniških Modrih novic in ob sodelovanju domžalske organizacije Otok športa, priredila čarovniški dogodek za otroke in odrasle. Organizatorji so nas vabili na noč čarovnic oziroma na spektakel, ki naj bi nam naježil kožo. Marsikomu pa so šli pokonci tudi lasje, s stoječimi ovacijami je nagradilo občinstvo zlasti Vraž­ji band, trzinske igralce, med katerimi je z vokalom očarala Mariša Jagodic, in seveda oba virtuoza z ognjem. Pod kratko predstavo, pri­rejeni odlomek iz Lova na čarovnice ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki se je odvijala tudi po sobanah in kleteh gradu, se je kot re­žiserka podpisala Brigita Ložar, ki je igro tudi priredila. Režijski prve­nec obeta, da si bomo v prihodnje gotovo še lahko ogledali kakšno predstavo pod njeno taktirko. Piko na i k vzdušju je nedvomno prispe­vala tudi okolica gradu Jable, ki ponuja veliko domišljije tudi za naprej. Za uvod so v popoldanskih urah poskrbeli člani ljubljanskega Zavoda Enostavno prijatelji, ki so nam kar dvakrat pričarali otroško predstavo »Začarana buča in čarovnik Uršolin«. Pod oboki notranjega dvorišča so potekale ustvarjalne delavnice in poslikave obrazov z ekipo KD iz Mengša ter na prostem še streljanje z lokom v buče (no, ne ravno čisto prave, ampak v posebno tarčo) z ekipo Otok športa. Za urok je poskrbela nepopisna gneča, ki je presenetila prav vse – organizatorji so prodali dvakrat več vstopnic, kot so načrtovali, starši in otroci pa so na začetku temu primerno čakali, tudi parkirišče je pokalo po šivih. Vendar pa se je na koncu vse dobro izšlo. Tisti, ki so vztrajali in imeli dovolj poguma, so bili očarani nad spektaklom. Za vrhunec večera je poskrbela srhljiva enodejanka s plesom, petjem in ognjenim šovom. Morda razmere v grajskih prostorih res niso bile najboljše, a so odi­grali trzinski »kudovci« Poslednjo sodbo res strašljivo. Zadnje dejanje smo tako kot uverturo podoživeli na prostem, v amfiteatralnem okolju med gradom in večnamensko dvorano, vkopano v hribu na severni strani gradu, kjer so prišli do izraza zvočni in svetlobni učinki. Čarovnic sicer niso zažgali na grmadi, sta pa požela nemalo navdušenja vir tuo­za z ognjem, ko sta prepredala ognjeni obroč in vzdigovala ognjene zublje v ples tisočerih svetlikajočih se iskric. Grad Jable, organizatorji in obiskovalci smo na najstrašnejšo noč v letu brez praske preživeli čarovniški in ognjeni krst! Moč čarovniških urokov in grešni kozli Millerjeva drama temelji na resničnih likih iz 17. stoletja, t. i. salemskem pro­cesu proti domnevnim čarovnicam, zgodba pa je vedno znova aktualna, le da v drugi preobleki. Kaj se zgodi, ko sla in ljubezen dobita razsežnost javne afere, ko stvari uidejo iz vajeti, ko na dan privrejo strah, koristoljubje in želja po moči? Trzinski gledališčniki so sodobni lov na grešnega kozla odigrali tako podoživeto, da smo se gledalci na trenutke zbali zase. Ali ste vedeli, da je Grad Jable v preteklosti že nudil zatočišče trzinskim kulturnikom? Malce smo pobrskali po zgodovini uprizoritev trzinskih kultur nikov in ugotovili, da so se trzinski gledališčniki z uprizoritvami zatekli v grad Jable in leseno barako pri kamnolomu že ta koj po 2. svetovni vojni, saj takrat v Trzinu ni bilo primernega prostora za kulturne prireditve šola in prosvetni dom, kjer je pred vojno potekalo delovanje dramskega dela Nepolitičnega izobraževalnega društva Trzin, sta bila namreč v začetku leta 1944 požgana. Od keltske tradicije do grajskih legend? Noč čarovnic oziroma vsi sveti ali dan mrtvih (kot praznik pa dan spomina na mrtve) naj bi po navajanju etnologov izvirala iz keltske tradicije. Kelti so na predvečer 1. novembra praznovali pra znik Samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje, ki je pomenilo začetek mraza, pomanjkanja in teme. To je bil čas, ko so na ljudi prežala nevarna bitja, čarovnice, strahovi, duhovi in smrt. Kasneje je pri Angležih, predvsem ob sprejetju krščanstva, postal ta dan znameniti anglosa ksonski Hallowe en, kar je skrajšana oblika za »all hallow s even« oziroma večer vseh svetih. Čeprav smo Slovenci dana šnje praznovanje precej nekritično in hitro zdi se, da včasih tudi na račun trgovcev prevzeli od Američanov konec 80. let 20. stoletja, pa se lahko poistovetimo vsaj z izvotljeno in osvetljeno bučo, ki so jo, po navedbah Janeza Bogataja, naši predniki že pred stoletji postavljali pred hišo in z njo odga njali zle duhove prednikov, čarovnice in druge zle sile. Kot se spodobi za glas o grajskih stavbah, tudi o Jablah krožijo legende. Morda na to napeljuje tudi sama narava z razvejanim kraškim podzemljem. Kakorkoli, kolikor poznamo naše ustvarjalce, se ne bodo ustrašili novih izzivov, in morda raziščejo uganko o skrivnem prehodu skozi grajsko podze mlje (če ne verjamete, pokukajte v kataster jam na Geopedii) ali celo skozi grajski vodnjak (ali ste vedeli, da so leta 20 04 po naključju odkrili bronast polnoročajni meč, ki prvotno iz haja iz vodnega zajetja pri gradu Jable in sodi med najstarej še tovrstne meče v vzhodnih Alpah?) in ji vdahnejo vsebino v novi preobleki? Kdo ve, kaj vse se je v stoletjih spletlo ob grajskih zidovih pod obronki Rašice? Na žalost je graščina v Jablah v resničnem življenju doživela precej žalostnih zgodb; njeni zidovi so poslušali marsikatero tožbo ujetnic in bili pri ča plenjenju. Še dobro, da so si najmlajši otroci pred tem oddahnili, ko so dobremu čarovniku Uršolinu, ki ga je hudobna čarovnica na njegovi čarovniški za­bavi začarala v bučo, prihiteli na pomoč otroci in dobra čarovnica Ula in odčarali urok, saj bi drugače Uršolin najverjetneje končal v bučni omaki. Napori organizatorjev poplačani – naslednje leto bo še bolje Organizatorjem se ni niti sanjalo, da bo prva noč čarovnic privabila to­liko otrok in staršev. Vile so se vrste za vstop v grajsko poslopje, zaradi gneče (pa tudi staršev v prvih vrstah …) marsikateri malček ni videl domišljijske predstave za najmlajše, kar so organizatorji nemudoma popravili in predstavo ponovili. Tudi pri gostincih so stali v nepregledni vrsti, a je bila na koncu vztrajnost lačnih in žejnih tudi tam poplačana. Za čarobne tople napitke in začarane prigrizke so poskrbeli gostinci iz Planinskega doma Komenda. Očitno je njihov čarobni napoj učinkoval, kdo bi vedel! Pred večernim spektaklom se je za trenutek zdelo, da grajski zidovi ne bodo popokali po šivih, so pa medse komajda sprejeli vse radovedneže, ki so se gnetli za vklenjenimi čarovnicami. Kljub začetnim porodnim krčem in težavam lahko organizatorjem za trud samo čestitamo, saj so zares pričarali čarovniško vzdušje. Obljubljajo, da bo v prihodnje še bolje. Morda bi za začetek veljalo razmisliti, ali ne bi za otroke podprli že utečene čarovniške veselice na ploščadi med trzinskimi bloki, ki jo pripravljajo v Turističnem društvu Kanja Trzin, nekoliko starejšim in odraslim pa prepustili grajske sobane? . Nataša Pavšek Čarovnice in čarovniki zavzeli ploščad med bloki 27. oktobra je bilo na ploščadi med bloki zopet veselo, saj so jo že peto leto zapored zavzeli čarovniki in čarovnice, ki so se ogrevali za priha­jajoči Haloweenn ali noč čarovnic na gradu Jable, praznik, ki smo ga tako kot nekaj drugih uvozili iz Amerike. Dogajanje se je začelo ob 16. uri, ko so na okrašeno prizorišče velike čarovniške zabave začeli priha­jati prvi radovedni otroci s spremljevalci. Le kaj so jim letos pripravile čarovnice Turističnega društva Kanja pod taktirko velike čarovnice Nuše? Zapodili so se med čarovniške mize, kjer so jih s pripomočki za ustvarjanje že čakale prijazne čarovnice. Kmalu so se jim pridružili še drugi otroci, njihovi starši, stari starši, prijatelji ... Število zabave želj­nih otrok in drugih obiskovalcev se je povečevalo, dokler niso napolnili čarovniškega prostora in se porazgubili na vse strani. Nekateri so se pridružili čarovnici Mojci in izdelovali čarovniške palice, drugi so pri čarovnici Lari ustvarjali duhce iz vate, tretji so se oglasili pri čarovnici Darji, kjer so na oranžne plastične krožnike lepili črne netopirje ali oči, nos in grozljiva usta buče. Nekateri so ustvarjali sami, drugim so pri delu pomagale njihove mame in se ob tem tudi same zabavale. Kot po navadi je največ otrok željno čakalo v vrsti za poslikavo obraza, kjer so štiri izurjene umetnice Klavdija, Ajda, Petra in Živa spretno sukale čo­piče in druge pripomočke za ličenje in na otroških obrazih ustvarjale kreacije, ki so si jih zaželeli. Nekateri so si izbrali motiv kužka, mucke, metuljčka ali pa pajka, želvo, kostka, spidermana ... Najbolj fotogenič­ne male čarovnice so se potikale okoli posebnega čarovniškega okvir­ja, ki je visel z bližnjega bloka. Vsi so se radi ustavili tudi pri čarovnici Tjaši, ki je pekla slastne palačinke, ali se posladkali z drugimi sladkimi dobrotami, ki so jih spekle prizadevne članice turističnega društva. V slast jim je šel tudi topel kakav in čaj pri čarovnici Barbari, v katerem so plavale grozljive oči, a to otrok sploh ni motilo. Niti se niso ustrašili velike črne skrinje, na kateri je pisalo: »Buuu, če si upaš, daj roko v režo.« Najbolj pogumni so se ojunačili in iz luknje črne skrinje pote­gnili roko iz plastične vrečke, v kateri so bile kokice, grozljivo podobne možganom. Vsi obiskovalci so lahko poskusili tudi odlično bučno juho, ki jo je skuhal čarovnik Tomo. In kakšen je bil recept za njegovo juho? Preprost: oranžne buče narežemo, jih skuhamo, dodamo malo čarov­niške skrivnosti in začinimo s smetano in pravim bučnim oljem. Res preprost, toda v čem je čarovniška skrivnost? Potrebno se bo pridru­žiti čarovnicam, pa boste morda izvedeli. Tudi tokrat je za glasbeno podlago in rajanje v mini disku skrbel DJ Denis. Ko pa je padla trda noč, so se velike čarovnice turističnega društva poslovile in s pomočjo svojih čarovnikov za sabo vse pridno pospravile. In naslednje jutro je bilo zopet vse po starem. . Tanja Jankovič V našem kraju Foto: Tanja Jankovič Foto: Arhiv OŠ Tr zin Foto: Tanja Jankovič Foto: Arhiv OŠ Trzin Jesenski kros Tistega lepega sončnega dne, 29. septembra, se je 52 učencev naše šole udeležilo jesenskega krosa, kjer so na zelenih povr­šinah športnega parka Vir merili svoje tekaške sposobnosti z učenci osnovnih šol domžalske pokrajine. Odlično so se odre­zali trije tekači naše šole in domov prinesli dve zlati medalji in eno bronasto. Med 54 učenkami letnika 2010 je 300 metrov najhitreje pretekla prvošolka Katja Hočevar in osvojila zlato medaljo. Izjemno hiter je bil tudi učenec drugega razreda Filip Kutoša, ki je na isti razdalji prehitel 59 tekačev letnika 2009 in tudi osvojil zlato medaljo, potrudila pa se je tudi Ana Markovič iz sedmega razreda, ki si je med učenkami letnika 2004 na 1000 metrov pritekla bronasto medaljo. Na krosu smo pogrešali od­lično tekačico Niko Levičnik, ki je bila takrat na šolskem tekmo­vanju iz logike. . Tanja Jankovič Poučna predstava Bodimo prijatelji Toplega jesenskega dne, 27. oktobra, ko so na ploščadi med bloki rajale čarovnice in čarovniki, je knjižničarka Zdenka Kopač iz Kra­jevne knjižnice Tineta Orla v Dvorani Marjance Ručigaj organizirala novo predstavo za otroke. Tokrat je v goste povabila Renato Brglez iz Gledališča Pravljičarna, ki je otrokom odigrala poučno animacijsko predstavo Bodimo prijatelji. V njej nastopa ježek Pik, ki ima poleg ježefona tudi tablico z Gozdbookom, kjer ima ogromno prijateljev. Zdaj nima več časa za veverico in medveda, prijatelja, s katerima je pred tem igral nogomet. Ježek je malim obiskovalcem najprej po­vedal zgodbico, ki jo je na Gozdbooku objavil njegov bratranec, in jim zaupal, da je tam prebral tudi zapis o velikanski repi, ki raste v Trzinu. Na oder je povabil šest otrok, ki so mu pomagali odigra­ti zgodbico o repi velikanki, in njihova uprizoritev je gledalce zelo nasmejala. Ko so se mladi pomočniki poslovili, je ježek postal zelo lačen. Hotel je utrgati sveže jabolko, a se je nesrečno zbodel v prst. In koga pokličeš, če te boli prst? Prijatelje, seveda. Takoj je obvestil vse prijatelje na Gozdbooku, kaj se mu je zgodilo, in čakal, čakal, vendar teh prijateljev ni bilo. Poklical je veverico, a zdaj tudi ona ni imela časa zanj. Spoznal je, da je storil veliko napako. Kako naj jo popravi? Zgolj beseda oprosti ne bo dovolj, zato se je domislil darila, ki ga imata veverica in medved zelo rada. Na pomoč je poklical dve mladi pomočnici, ki sta mu pomagali skuhati okusno marmelado zanju, otrokom pa je položil na srce, da so pravi prijatelji tisti, ki so z nami takrat, kadar smo veseli in kadar smo žalostni. In imeti prave­ga prijatelja je edino, kar šteje. . Tanja Jankovič Prvošolčki v Domu počitka Mengeš, enoti Trzin Tudi letos so najmlajši učenci šole v ok viru projek ta Sadeži druž­be obiskali starostnike v Domu počitka in jim popestrili turoben jesenski dan . Konec ok tobra so jih presenetili najprej Sončki iz 1.b razreda z razredničarko Branko Kralj Čižmešija in vodjo pro­jekta Nanc y Vake. Skupaj so ust varjali veliko jesensko drevo, ki ga k ra sijo prav posebni listi toplih jese nskih bar v – obrisane dlani oskrbovancev doma , ki so jih pr vošolčki skrbno obrisali, izrezali in prilepili na veliko drevo, ki stoji v jedilnici doma. Na koncu so jim zapeli pesmici Trije korenjaki in Jelka, se izka zali s pesmico v angleščini »Fish Alive« in se ra zigrani odpravili na zaj v svojo učilnico. Novembra so starejše občane ra z veselili še učenci 3.a z ra zredničar ko Petro Mušič . Na dan prostovoljst va, ki je 5. de­cembra, jih bodo obiskale še Ribice iz 1.a razreda z razredničar­ko Matejo Košir, januarja pa še nadobudneži 2.c z ra zrednikom Gašperjem Ogorelcem. . Tanja Jankovič Predavanje Kako pomagamo mladostniku pri načrtovanju kariere Šola je 10. novembra v večnamenskem prostoru organizirala interak­tivno predavanje za starše »Kako pomagam mladostniku pri načrtova­nju kariere«. Pripravila ga je diplomirana pedagoginja in andragoginja Maruša Goršak, ki že vrsto let dela kot karierna svetovalka pri podjetju Kadis. V enoinpolurnem predavanju je predstavila, kaj pomeni načrto­vanje kariere, kateri dejavniki vplivajo na mladostnikovo odločanje o šolanju in poklicu, kjer imamo veliko vlogo že od zgodnjega otroštva predvsem starši, s kakšnimi izzivi se sooča in na kakšen način mu lahko starši pomagamo pri tej pomembni odločitvi. Poudarila je velik pomen pridobivanja informacij o poklicih, trgu dela, izobraževalnem sistemu; pomembno pa je tudi poznavanje svojih sposobnosti, želja, interesov in vrednot. Poleg nasvetov in primerov z njene dolgoletne prakse je energična predavateljica med predavanjem razdelila tudi nekaj listov s ključnimi informacijami in vajami, s katerimi si lahko pomagamo pri svetovanju mladostniku pri izbiri šole oziroma poklica. Priporočala je tudi ogled priročnika za starše »Kako pomagati otroku pri sprejemanju kariernih odločitev«, pri katerem je v okviru evropskega projekta tudi sodelovala. V njem je podrobneje opisana tema predavanja, del priroč­nika pa je namenjen tudi vajam za otroke vseh starosti. Najdete ga na spletnih straneh: http://www.famico.eu. Izredno poučnega predavanja, na katerega je šolska psihologinja Ksenija Rojs Visković že pred krom­pirjevimi počitnicami povabila starše učencev osmih in devetih razre­dov, se je udeležilo presenetljivo malo staršev. . Tanja Jankovič Tudi mladi trzinski smučarski skakalci skačejo na stopničke N a dr žavnem pr venst vu v smučarskih skokih za dečke do 10 in 11 let ter deklice do 11 let , ki so ga na 23 -metrski nap-r avi na Z alo kah p od G obav ico v z ačet k u ok tob r a zelo do bro izpeljali prizadevni člani SSK Mengeš, so mladi domači skakalci znova igrali zelo vidne vloge. Na moštveni preizkušnji je zmaga ostala doma, zanjo pa so poskr­ beli Benjamin Bedrač, Tit Voranc Božič, Nik Bergant Smerajc in Alen Pestotnik, ki so pod vodstvom glavnega trenerja Aleša Selaka ter nje­ govih pomočnikov Luke Brnota in Davorja Maučeca prepričljivo opra­ vili z zasedbami iz vse Slovenije. V posamični konkurenci se je Alen Pestotnik (do 10 let) okrasil z bro­ nasto medaljo, v tej kategoriji pa so barve mengeškega kluba med 84 skakalci iz vse Slovenije dostojno zastopali še Nik Bergant Smerajc (4.), Tit Voranc Božič (6.), Timo Šimnovec (11.), Miha Dolinšek (37.), Tjuš Perko (38.) in Miha Hočevar (80.). Med dečki do 11 let so se Maj Tim Herbstritt (24.), Benjamin Bedrač (28.), Lovro Dolinšek (30.) in Tian Šebjanič (31.) za­ sidrali v zlati sredini, med enako starimi deklicami pa sta komaj osemletni Živa Andrić in Anja Kukar pristali na 22. oziroma 35. mestu. Med posebnimi gosti državnega prvenstva v Mengšu je bil sicer ptujski boksarski šampion Dejan Zavec, nekdanji profesionalni svetovni prvak v velterski kategoriji po ugledni različici IBF, ki ni skrival navdušenja nad »orliči«. Seveda so bili nad njim očarani tudi mladi skakalci in njihovi starši, saj prošnjam za skupno fotografiranje nikakor ni bilo videti konca. Na krilih ekipne zmage so upi iz SSK Mengeš dan zatem blesteli tudi na sklepnem dejanju alpsko-jadranskega pokala v Sebenjah pri Tržiču, kjer so Alen Pestotnik (do 8 let), Nik Bergant Smerajc (do 9 let) in Benjamin Bedrač (do 10 let) slavili zmage, na stopničke pa so skočili tudi drugouvrščeni Jaka Perne (do 7 let) ter tretjeuvrščena David Sitar (do 7 let) in Timo Šimnovec (do 9 let). Z izvrstnimi nastopi so si Selakovi varovanci, od katerih so v sku­pnem seštevku med najboljšo trojico končali Alen Pestotnik (1.), Nik Bergant Smerajc (1.), Jaka Perne (2.) in Benjamin Bedrač (3.), zagotovili tudi skupno pr vo mesto v ekipni ra z vrstit vi tega tekmo­vanja, tako da so še tretjič zapored osvojili veliki pokal za najboljši klub v konkurenci ekip iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ob moštveni lovoriki pa so se v SSK Mengeš prejšnji mesec veselili tudi posamičnega naslova državnega prvaka, s katerim se je ovenčal Taj Ekart, ki je bil v Mostecu najboljši med dečki, starimi do 13 let. V tri leta starejši konkurenci pa se je 14-letni Jure Močnik na državnem prvenstvu v Kranju izkazal s srebrno medaljo. Med člani sta v vetrovni loteriji na 110-metrski skakalnici pod Šmarjetno goro Anže Lanišek in Matjaž Pungertar povlekla »srečki« za osmo oziroma 17. mesto, med nordijskimi kombinatorci pa si je Leon Šarc priskakal in pritekel osmo mesto. Z zadnjega tekmovanja letošnjega poletnega regijskega pokala Cock te v Bohinju pa so se Selakovi upi vrnili s kar šestimi kolaj­nami. Vse tekmece so preskočili Benjamin Bedrač (do 11 let), Nik Bergant Smerajc (do 10 let) in Alen Pestotnik (do 9 let), na drugih mestih pa so pristali Taj Ekar t (do 13 let), Timo Šimnovec (do 10 let) in Živa Andrić (do 9 let). . Miha Šimnovec Samo najboljše – naši učenci Na začetku septembra sta se dva ra zreda posebnega progra­ma OŠ Roje odz vala na ra zpis natečaja »Samo najboljše, naši učitelji in vzgojitelji«, ki ga je ob jubilejnem svetovnem dnevu učiteljev ra zpisal Center za ra ziskovanje in spodbujanje nadar­jenosti Pedagoške fakultete Univer ze v Ljubljani. Med več kot 6 0 0 likovnimi in literar nimi deli, ki so jih na Pedagoški fakulteti prejeli, sta se oba na ša izdelka uvrstila med izbrane, ki so bili ob dnevu učiteljev ra zstavljeni v avli Pedago­ške fakultete. Izjemno ponosni pa smo na u čenca Mar ka L u kič a , njegov izdelek je bil namreč uvrščen med najboljše in ob tem tudi nagrajen. Ob tej priložnosti smo se odz vali na povabilo Pedagoške fakultete in se udele žili podelitve nagrad ter ogle­da ra zstave. Učenci so si t ako ogledali izdelke na ra zst avi med deli šol in vr tcev iz vse Slovenije, in verjetno ni treba posebej poudariti, da smo bili najbolj glasni, ko je svojo nagrado prevzel na š Marko. . Mentorici Tjaša Vevoda in Tadeja Levičnik V našem kraju Novice PGD Trzin: Pestro dogajanje v oktobru Vaja operativne gasilske enote na osnovno šolo v Trzinu 14. oktobra je bila organizirana vaja operativne enote PGD Trzin na šolo in vrtce v Trzinu. Namen vaje je bil preizkus evakuacije iz objektov. Po vaji so otroci iz vrtca Palčica in učenci 7. razredov prišli v gasilski dom, kjer smo jim razkazali vozila in opremo ter predstavili zgodovino društva. Sedmošolcem smo prikazali, kaj je treba storiti ob požaru olja v kuhinji. Ob tem je bilo prikazano tudi nepravilno gašenje z vodo, ki povzroči maščobno eksplozijo. Prikazali smo jim tudi plinsko eksplozijo ter nekontrolirano gorenje jeklenke. Po predstavitvi smo imeli še taktič­no vajo, ki je bila zasnovana tako, da se je v krajšem času zgodilo več izrednih dogodkov. Najprej je prišlo v starem župnišču do požara. Ko smo prispeli na kraj, so nam sporočili, da se je na Ongru poškodovala oseba. Tako smo eno enoto poslali na drugo točko. Nato smo dobili po­ziv, da je ena oseba padla v stanovanju in si zlomila nogo, stanovanje pa je bilo zaklenjeno. Tako je prva enota po končanem gašenju v župnišču odhitela še na odpiranje stanovanja in iznos ponesrečenca. Vaja je bila zahtevna, saj je bilo treba hkrati delovati na več lokacijah. Intervencije V oktobru smo imeli štiri tehnične posege. Dvakrat smo odstranili sršenja gnezda, 9. oktobra v IOC Trzin, 10. oktobra pa na Jemčevi ulici. 10. oktobra smo pomagali tudi občanu, ki so mu ključi padli v kanalizacijski jašek na Ljubljanski cesti. 28. oktobra je ob 15. 09 prišlo do prometne nesreče v križišču pri Mercatorju. Skupaj s C ZR Domžale smo zavarovali kraj nesreče in posuli cestišče z vpojnim sredstvom, odklopili akumulator ter pomagali reševalcem. Tekmovanja 8 . oktobra je potekalo gasilsko tekmovanje v orientaciji v De­kanih. Sodelovali smo z dvema ekipama pionirjev in eno ekipo mladincev. Mladinci so zasedli 11. mesto, pionirji pa 8. mesto ter odlično 2. mesto. Po tekmovanju so otroci skupaj z mentorji šli na ogled poklicne brigade Koper. Ogledali so si predstavitev zgodovine in ra z voja organizacije, nato pa še novi gasilski dom. 15. oktobra smo se udele žili ga silskega k viza G Z Dom ž ale, ki ga organizira PGD Študa. Tudi tu sta sodelovali dve ekipi pionirjev ter ena ekipa mladincev. Pionirji so zasedli 7. in 9. mesto, mladin­ci pa odlično 5. mesto. 29. oktobra so se štirje naši člani udeležili tekmovanja v Medulinu pri Puli na Hrvaškem. Tekmovanje je bilo fizično in psihično zelo zahtevno. Fantje so v hudi konkurenci 17-ih ekip iz Hr vaške in Slo­venije zasedli odlično 6. mesto. Gasilski izlet 22. oktobra smo imeli vsakoletni gasilski izlet. Tokrat smo se odpravili na Primorsko. Ogledali smo si Vipavo z izvirom reke Vipave ter doživeli predstavitev vipavskega vinorodnega okoliša. V vojašnici smo si ogledali edinstveni muzej iz prve svetovne vojne. V vinski kleti Žorž smo pokušali vina, nato pa smo si ogledali srednjeveško vas Šmartno v Goriških brdih. Povzpeli smo se na razgledni stolp v Gonjačah ter si ogledali grad Dobro­vo. Izlet smo zaključili na kmečkem turizmu Pri Marjotu. Udeleženci smo se strinjali, da smo preživeli krasen dan, videli smo nove in zanimive kraje, spremljalo nas je sončno vreme in prijetno vzdušje. . Dušan Kosirnik Oktober – mesec požarne varnosti Tema oktobra, meseca požarne varnosti, je v letu 2016 pre­ventivno delovanje tako na področju požarne varnosti kot tudi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zavedati se moramo, da je zaščitno delovanje zelo po­membno. Z ustreznim in pravočasnim ravnanjem lahko prepre­čimo marsikatero nesrečo ali vsaj zmanjšamo njene posledice. Nekatere nesreče lahko predvidimo in se nanje pripravimo, druge se zgodijo hitro in nas presenetijo. Ob nesreči je po­membno hitro in pravilno ravnanje. Na pričakovano nesrečo se lahko pripravimo tako, da se pravočasno poučimo, kaj lahko naredimo pred nesrečo, s katerimi ukrepi lahko omilimo njene posledice, kako ravnamo med njo in po njej. Najpogostejši vzroki za nastanek požara so: 1. človekovo nepravilno in malomarno ravnanje (npr. pri kuhanju, kajenju, uporabi sveč), 2. nepravilnosti pri uporabi in nevzdrževanje kurilnih in dimovodnih naprav, 3. nepravilna uporaba in poškodbe električnih naprav, 4. udar strele in 5. drugo. Pomembno je, da poznamo zaščitne ukrepe, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara. Poučiti se moramo o ustreznih ukrepih, s katerimi lahko omejimo širjenje požara oziroma ga pogasimo. Kaj lahko storimo za varen dom? Prižganega štedilnika nikoli ne pustite brez nadzora. Če se vžge olje, mast ali alkohol, pokrijte posodo s pokrovko in izklo­pite štedilnik. V teh primerih ognja nikoli ne gasite z vodo. Voda v stiku z gorečim oljem povzroči maščobno eksplozijo, ki še pospeši gorenje. Sveče naj stojijo na trdni in negorljivi podlagi, na primer v negorljivem svečniku. Ne postavljajte jih na pre­pih ali v bližino gorljivih snovi. Sveče naj nikoli ne gorijo brez nadzora. Gospodinjske in druge električne naprave izklopite, če jih ne uporabljate. Zamenjajte poškodovane električne napra­ve, vtičnice, pretrgane električne kable in podobno. Na grelnih napravah ne sušite perila in ne prekrivajte svetil. Vžigalice in vžigalnike shranjujte na mestih, kjer jih otroci ne morejo do­seči. Nikoli ne kadite v postelji, ne zaspite s prižgano cigareto. Poskrbite za varnost hišnih ljubljenčkov. Preprečite, da bi grizli kable, prevrnili sveče in podobno, saj lahko tako povzročijo po­žar. Pred odhodom na dopust poskrbite za požarno varnost doma (ugasnite luči, izklopite električne in plinske naprave, zaprite plin, zaprite vrata med prostori in podobno). Ker se bliža novo leto in čas okraševanje naših domov, je treba spregovoriti tudi o tem. Novoletno smreko in dom okrasite z okraski, ki so narejeni iz težje gorljivih snovi. Smreko posta­vite na varno razdaljo od ognja ali vira toplote in tako, da ne bo ovirala prehodov. Na smreki ne prižigajte sveč ali kresničk. Pirotehnične izdelke uporabljate po navodilih proizvajalca in skladno s predpisi. . Marko Kajfež Dan odprtih vrat Centra za zaščito in reševanje Domžale Center za zaščito in reševanje Domžale (CZR) je 21. oktobra, 10 dni po uradnem odprtju, na Količevem na široko odprl svoja vrata, kjer so poklicni gasilci skupaj z drugimi domžalskimi zaščitno–reševal­nimi enotami obiskovalcem predstavili svojo opremo, intervencijska vozila in prikazali nekaj primerov intervencij in reševanja. Dogajanje na dnevu odprtih vrat se je po uvodnem pozdravu di­rektorja javnega zavoda CZR Domžale Andreja Jarca preselilo na več prizorišč, kjer so na svoj račun prišli predvsem otroci. Poklicni gasilci so zanje pripravili več zabavnih poligonov, na katerih so spa­jali gasilske cevi, po uspešno premaganih ovirah z vodnim curkom zbijali plastenko s podstavka ali na fotografije polagali ustrezne dele gasilske opreme in v veliki garaži sestavljali gasilske sestavljanke, malo starejši otroci pa so pod budnim nadzorom gasilcev gasili ogenj z gasilnim aparatom. Ekipa nujne prve pomoči iz Zdravstve­nega doma Domžale je obiskovalce vodila, ko so preizkušali svoje znanje temeljnih postopkov oživljanja na lutki in pri tem uporabljali tudi defibrilator, lahko pa so si ogledali tudi opremljenost reševalne­ga vozila. Za posladek so skrbeli domžalski taborniki iz Rodu skalnih taborov, nekateri med njimi so tudi člani Civilne zaščite Domžale, ki so obiskovalcem kuhali čaj ter pekli kostanj in praženec. Na dnevu odprtih vrat so sodelovali tudi domžalski alpinisti in jamarji, ki so za najmlajše postavili vrvno žičnico in jih prevažali po njej. Prav vsi obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledovali in pod strokovnim vod­stvom spoznavali opremljenost razstavljenih gasilskih vozil. Zaščitno-reševalne enote so obiskovalcem predstavile tudi dva pri­mera intervencij. Pod vodstvom gasilskega poveljnika Matjaža Merku­žiča, ki je sproti razlagal dogajanje, so gasilci najprej prikazali pravilno gašenje gorečega olja v loncu na štedilniku v kuhinji. S pomočjo po­krova lonca, vlažne krpe ali gasilnega aparata so ogenj v posodi varno zadušili. Pokazali pa so tudi, kaj se zgodi, če se goreče olje pogasi z vodo, kar so si predvsem otroci zagotovo dobro zapomnili. Kasneje so obiskovalci z zanimanjem in varne razdalje opazovali še posredova­nje gasilske in reševalne enote v primeru prometne nesreče, kjer so gasilci s pomočjo tehničnega posega iz ukleščenega vozila reševali huje ponesrečenega voznika. Ves čas predstavitvene vaje je poveljnik sproti pojasnjeval postopke in naloge obeh intervencijskih enot. CZR Domžale, kjer je danes 37 zaposlenih, od tega 34 poklicnih gasilcev, se je preoblikoval iz nekdanjega Centra požarne varnosti, ki je več kot dvajset let deloval v sklopu podjetja Helios in v okviru opravljanja javne gasilske službe 24 ur na dan skrbel tudi za požarno varnost in varnost na cestah v občinah Domžale, Trzin, Moravče in Lukovica. Ko se je spremenila lastniška struktura podjetja Helios, je poklicne gasilce pod svoje okrilje vzela Občina Domžale in usta­novila Javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale. Kaj to pomeni za našo občino, smo vprašali župana Petra Ložarja in izve­deli, da bistvenih sprememb ne bo: »S Centrom se še vedno dogo­varjamo, kako in koliko bomo prispevali. V preteklem letu smo letno prispevali 10.000 evrov, in tega zneska z novo pogodbo zagotovo ne bomo presegli. Na področju gasilstva se ravno spreminja zakonoda­ja. Čakamo na njen sprejem, da potem lahko z Javnim zavodom CZR uredimo razmerja.« Slovesno odprtje CZR Domžale je bilo v mesecu požarne varnosti 11. oktobra, poleg ministrice za obrambo Andreje Katič in direktorja Uprave za zaščito in reševanje Darka Buta pa so se odprtja udeležili številni drugi vabljeni gostje, med njimi tudi naš župan Peter Ložar. . Tanja Jankovič V našem kraju Del skupine v popolni opremi – še nasmejani Izlet v Gotenico in raft na Kolpi Veterani OZVVS Domžale smo se tokrat namenili v Kočevsko Reko, točneje Gotenico, kjer se je med vojno za samostojno Slovenijo in že mnogo prej dogajalo marsikaj. To skrivnostno zavarovano območje, ne­koč skromna vasica Kočevarjev (izgnanih nemških kmetov iz Tirolske in zgornje Koroške), je sedaj preurejeno v sodobno vadišče za potrebe slo­venske policije. Nekoč je Gotenica veljala za strah in trepet vseh tistih, ki se niso strinjali z našim nekdanjim režimom. V podzemnih bunkerjih nismo bili, ker v njih še vedno hranijo razne arhive in originalne filmske kolute starih znanih slovenskih filmov, obisk prostorov pa bi negativno vplival na mikroklimo v objektu. Na spregled ni bilo niti običajnih mačk­ov, saj tistega z imenom Matija tako in tako nismo pričakovali. Čez Borovec smo se po novi strmi ovinkasti cesti pripeljali v najmanj­šo slovensko občino Osilnico, ki šteje zgolj 350 prebivalcev. Nekako smo tudi sami sočustvovali s prebivalci doline Petra Klepca, ki jim je država zaradi racionalizacije zaprla podružnično šolo v Osilnici. Po ogledu sotočja Čabranke in Kolpe smo se opremili za spust po Kolpi. Z avtobusom Slovenske vojske smo se prepeljali v Faro, kjer smo se podali na mejno reko Kolpo. Po navodilih vodičev smo zapluli po reki, nekateri v dvosedih, nekateri v trosedih, ostali pa v večjih raftih. Po reki nam je šlo nekaj časa kar lepo, ko smo še opazovali zloglasno žično ograjo, ki ponekod obdaja strugo reke. Pri jezovih so se pojavile težave, in nekateri smo si morali ogledati Kolpo s spodnje strani (verjemite, ne vidi se prav jasno). Drugače pa je spust po reki Kolpi zelo zabavno doživetje, in res je lahko žal nekaterim, ki se za to aktivnost zaradi raz­ličnih vzrokov niso odločili in so nas raje pričakali na kopnem. Za konec smo preizkusili gostoljubje Belokranjcev v gostišču ob izviru najkrajše slovenske reke Krupe. Niso nas razočarali. . Janez Gregorič Stand up večer: Ipša in Bučan nasmejala Odbor za mlade je letos pripravil že tretji dogodek, s ciljem, da se ga udeleži čim večje število mladih Trzincev. Klemen Bučan in Martina Ipša sta v Trzinu 14. oktobra vsak v svojem slogu nasmejala občinstvo. V dobro uro trajajočem nastopu sta se dotaknila vseh mogočih tem – Bučan je zabaval s skeči o svo­jem otroštvu, spolnosti, beguncih in še o marsičem, medtem ko je Martina Ipša spretno besedičila predvsem o sebi, svojem okolju in travmah. Po tem, ko so nekatere že bolele trebušne mišice od smeha, je DJ Denis pripravil razmigavanje telesa v plesnih ritmih. Čudovit večer, pogrešali smo le nagovor orga­nizatorjev mladim o tem, kakšne so možnosti ustvarjanja in aktivnega preživljanja prostega časa v Trzinu. Četudi jih je bilo malo, bi jim prisotni besede morda le prenesli. Pa maloštevil­nost mladih obiskovalcev vseeno ni razlog, da bi nad organiza­cijo tovrstnih dogodkov obupali! . Brigita Lož ar Kaj je zanimivega v Albaniji? V Trzinu smo se 25. oktobra zbrali na potopisnem predavanju o nam dokaj nepoznani deželi – Albaniji. Res, da nam je la žje dos­topna kot kakšna eksotična dežela, vendar njena bližina ne po­meni tudi nezanimivosti. Ponuja izredno lepo naravo, ki se bohoti tudi nad 200 0 metri n. m. Spoznavali smo jo ob pripovedovanju skupine ljudi, ki so se podali na šestdnevno avanturo po Albaniji z džipi. Pot jih je vodila po makadamskih cestah, po neokrnjeni naravi po vsej Albaniji. Ustavili so se tudi v Tirani, kjer se nahaja ogromen ''bunker'' z dvorano, več sto sobami, jedilnico itd. Never­jeten objekt, zgrajen po ukazih Enverja Hodže, je zagotovo vreden ogleda. Pot pa jih je zanesla tudi mimo Skadrskega jezera v kraj Theth, ki leži v narodnem parku. Kraj na 820 metrih je v času zime odrezan od sveta, saj prelaz ni prehoden zaradi obilnega snega in izjemno ozke ceste. Nedvomno pa je lepo doživetje tudi v poletnih mesecih s pristno domačo hrano in tradicionalnimi običaji. Dežela prijaznih prebivalcev in dosegljivih osnovnih potrebščin zagotovo pride na moj seznam želja. . Ana Pirc Žerjavčkom niti slabo vremen ne prepreči druženja »A greš ... Kdaj že?« In smo šli letos že na drugi piknik v Dolgo dolino, ki so ga orga­nizirali člani upravnega odbora Društva upo­kojencev Žerjavčki pod predsednikovo taktirko. Vremenska napoved je bila primerna jesenskemu času: lepo, suho vreme, proti večeru pa možen dež. Ker pa je naša generacija malo manj odporna proti hladnemu vremenu, so pridni organizatorji postavili zaprt šotor z dodatnim ogrevanjem. In kako pravilna je bila odločitev, se je pokazalo na samem začetku, ko je dež neusmiljeno močil prireditveni prostor, nam pa na srečo ni prišel do živega. Zaradi bojazni pred prehladom smo ob prihodu spili požirek ali dva raznih zdravilnih sadežev, rožic in zelišč, zalitih s kačjo slino, seveda. Posedli smo k mizam in takoj je stekel pogovor; bolj se poznamo, več si imamo povedati. Obmolknili smo samo, ko smo dobili odlično obaro, ki je bila uvod v dobro, pestro in obilno kulinarično ponudbo. Kot majhni otroci smo si kasneje z veseljem razkazovali dobitke srečelova, ki so bili bogati glede na minimalni znesek vrednosti srečke. Ob glasbi so neka­teri pokazali plesne spretnosti ali pa samo stisk za dušo. Prav ta dan pa je praznoval naš Zoran, in to je bil razlog, da smo dvignili kozarce in mu nazdravili, zaželeli zdravja in uspešnega dela v društvu in tudi drugje. Nasmejan je pokazal simbolično darilce, dve jajci, ki po svetu prav na ta dan obeležujeta svetovni dan jajc in nas opozarjata, da le-ta ne rastejo na drevesih kot kakšni plodovi, ampak da jih nosijo pridne kokoši. Čas je hitro, prehitro mineval, ob kostanju pa smo si imeli še toliko povedati, predvsem pa, kdaj in kam gremo na martinovanje. Kako je bilo, dragi bralci, zdaj že veste, jaz pa ob pisanju tega članka še ne. Strinjali smo se, da je organizator dobro opravil svoje delo, in da se vsi ponovno vidimo na spomladanskem pikniku pred prihodom poletja. To leto se neusmiljeno bliža koncu, po dogodkih in praznovanjih pa bo pestro in obilo priložnosti za druženje in sejanje pozitivne energije. . Dunja Špendal Foto: Arhiv DU Žerjavčki Foto: Ana Pirc Foto: Arhiv ŠK Trzin Buscotrade Državno prvenstvo in Osrednja slovenska liga Pet članov kluba se je oktobra udeležilo dveh državnih prvenstev: v pospešenem in v hitropoteznem šahu. Prvenstvo je potekalo dva dni v portoroškem hotelu Histrion. Najprej je bil na vrsti moštveni turnir, kjer je sodelovalo 17 štiričlanskih klubov oziroma društev. Trzinci smo nastopili v postavi Nesib Jukan, Igor Rojs, Borut Bajec, Aleš Borštnik in Andrej Grum. V sedmih odigranih kolih smo za sabo pustili dve koprski ekipi, zasedli petnajsto mesto ter osvojili 12 točk. Državni prvaki so postali šahisti ŠK Rimex iz Ilirske Bistrice pred ŠK Triglav iz Krškega in ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Naslednji dan smo se po­merili v hitropoteznem šahu. Dopoldne je bilo na sporedu tekmovanje ekip, popoldne pa še posamično prvenstvo. V ekipnem delu smo Trzin­ci v enaki sestavi kot prejšnji dan uspeli prehiteti le moštvo Radovljice, saj imamo zelo malo izkušenj v igri s tempom 3 minute in dve sekundi na potezo. Za ekipo Radenska Pomgrad, ki je zmagala, sta se uvrstili moštvi ŠK Triglav Krško in ŠK Branik Maribor. Neizkušenost nas je tudi popoldne v posamični konkurenci potisnila bolj proti dnu tabele. Borut Bajec je s petimi zmagami zasedel 41. mesto, ostali štirje pa smo pristali še nižje: N. Jukan (46.), A. Grum (56.), I. Rojs (59.) in A. Borštnik na 60. mesto. Državni prvak je postal FM Marjan Kastelic iz ŠK Branik Maribor pred IM Juretom Zorkom iz Novega mesta in MK Domnom Hitijem z Iga. V našem kraju Že konec septembra smo začeli tudi z ligaškimi nastopi v Osrednji slovenski ligi. To moštveno tekmovanje, v katerem nastopajo štiričlanske ekipe, se je nekoč imenovalo Kamniško-domžalska liga. Ker je sčasoma preraslo oziroma se razširilo zunaj imenovanega območja, ga je neutrudni organizator in vse od začetka tudi vodja ter pobudnik Franc Poglajen iz Komende preimenoval. Zadnja leta v ligi nastopajo večinoma ekipe iz širše ljubljanske okolice, sem in tja pa se pridruži še kdo iz bolj oddaljenih krajev (Kočevje, Sežana). Do dneva tega prispevka smo v super ligi odigrali že šest kol in ekipa BUSCOTR ADE zaseda šesto mesto z 9,5 osvojenimi točkami. Podrobnejši izidi dvobojev: 1. kolo: ŠK Ig : ŠK Trzin Buscotrade 0,5 : 3,5 2. kolo: ŠK Komenda Pogi : ŠK Trzin Buscotrade 1,5 : 2,5 3. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Komenda Popotnik 0,5 : 3,5 4. kolo: ŠD Vrhnika : ŠK Trzin Buscotrade 4 : 0 5. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠS Bor Dob 0,5 : 3,5 6. kolo: ŠK Trzin Buscotrade : ŠK Višnja Gora 2,5 : 1,5 V nižji, tako imenovani Prvi ligi, brani barve Trzina ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine. V njej tekmuje osem moštev, zato je bilo doslej odigranih le pet kol. Trzinci smo trenutno na četrtem mestu z 10,5 zbranimi točkami: 1. kolo: ŠS ŠD Loka pri Mengšu : DOM-IN Agencija 1 : 3 2. kolo: DOM-IN Agencija : DU Kamnik 2 : 2 3. kolo: ŠS Bor Dob 2 : DOM-IN Agencija 2,5 : 1,5 4. kolo: ŠD Vrhnika 2 : DOM-IN Agencija 2,5 : 1,5 5. kolo: ŠD Mengeš – Trzin : DOM-IN Agencija 1,5 : 2,5 Andrej Grum * E co Blue m otorji so na vo ljo p ri iz vedbah Tran sit Cus tom in Transit. Odlo g plačil a DDV je m ožen v prim eru finančne ga lizin ga . S umm it Leasing Slovenija si pridrž uje prav ico odkloniti f inanciranje, če s tr anka ne us tre za me r ilom za o d obr itev finan ciranja. Slika je simbolič n a. VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031 395 395, www.veitteam.si Trzinci - naš ponos Nejc Lisjaknavdušuje z novimmuzikalom Annie Dvajsetletni trzinski amaterski igralec, režiser, prevajalec in še kaj – Nejc Lisjak je na oder Kulturnega doma Radomlje postavil nov glas­beno-gledališki plesni spektakel. Po izjemnem uspehu lanskoletnega muzikala »Moje pesmi moje sanje«, o katerem smo že pisali, je novem­bra slovenskemu občinstvu predstavil družinski muzikal »Annie«. Zaupal nam je, zakaj se je odločil ravno zanj: »Annie je eden izmed tistih spod­budnih, z optimizmom in dobro glasbo napolnjenih muzikalov, ki danes spadajo med klasike. Dogaja se sicer v času največje gospodarske krize v zgodovini, pa vendar glavna pesem muzikala opogumlja, da bo že jut­ri vse bolje. V današnjem času, ko prav tako vladata pomanjkanje in brezposelnost, in tudi politične razmere doma in v tujini niso rožnate, ljudje potrebujemo predstavo, ki razveseli in nas napolni z upanjem za prihodnost.« Pri predstavi sodeluje več kot 60 nastopajočih, med njimi 14 deklic in 32 glasbenikov Godbe Domžale. Kljub manjši zasedbi kot pri muzikalu Moje pesmi, moje sanje je bil pred njimi velik izziv, prizna Nejc: »V predstavi nastopa tudi pravi pes, Odi. Pri Annie je tudi veliko več poudarka na plesu in odrskem gibu, saj je več prostora za ustvarjalnost na tem področju. Naša koreografinja Petra Vegelj je poskrbela, da v predstavi pleše prav vsakdo, tudi tisti, ki še nikoli niso plesali, in njen trud se je izplačal.« Zgodba se dogaja v 30. letih prejšnjega stoletja v sirotišnici v New Yor­ku, kjer enajstletna Annie čaka, da se ponjo vrneta njena starša. Vsakda­nje življenje ji greni nesramna in trdosrčna ravnateljica Miss Hannigan (Mariša Jagodič). Dekličin brezizhodni položaj se dramatično spremeni, ko preživi božične praznike pri slavnem milijarderju Oliverju Warbucksu (Tadej Pustotnik). Pri njem spozna življenje v izobilju, hkrati pa se ji ponudi priložnost, da z njegovo pomočjo poišče svoje starše. V zgodbo se vplete­ta še malopridni ravnateljičin brat Rooster (Nejc Lisjak) ter njegovo dekle Lily (Natja Levec), in Annie se nenadoma znajde v veliki nevarnosti ... Prvi dve predstavi med vikendoma sta bili razprodani, navduše­ni gledalci pa po vsaki končani predstavi niso skoparili s pohvala­mi. Nejc je vesel: »Odzivi občinstva so bili krasni. Obiskovalci so v predstavi neizmerno uživali in se nasmejali šalam. Resnično verja­memo, da s tem muzikalom hodimo po poti, ki smo si jo zadali – razvedriti ljudi, hkrati pa opozoriti na današnje razmere.« Tisti, ki ste predstavo zamudili, si jo še vedno lahko ogledate v petek, 25. novembra, in v soboto, 26. novembra, ob 19.30 ali v nedeljo, 27. no­vembra, ob 17. uri. Ali pa počakate na morebitne ponovitve, saj Nejc obljublja: »Zagotovo naše sirote ne bomo kar zlahka poslali nazaj v sirotišnico. Vsem sodelujočim gre za to, da predstavo vidi širok krog ljudi, a pred nami je pestro prihodnje leto, tako da bomo še videli, kam nas bo zanesla pot.« . Tanja Jankovič Lea Razpotnik je druga z leve. Postale so svetovne prvakinje Plesalke džez skupine Plesnega kluba Miki, med katerimi pleše tudi sedemnajstletna Lea Razpotnik iz Trzina, so se konec okto­bra udele žile svetov nega pr venst va , ki ga je v Nemčiji organizirala IDO (International Dance Organization). V Wet zlarju blizu Frank-fur ta so se 27. oktobra v kategoriji članskih malih džez plesnih skupin pomerile s plesalkami 19 skupin, ki so prihajale iz Kanade, Nemčije, Nizozemske, Nor veške, Poljske, Ruske federacije, Bosne in Hercegovine, Češke, Finske, Gibraltarja, Italije in Slovenije. V hudi konkurenci so si s plesno točko »Bring on the man« priple­sale prvo mesto in prvič v zgodovini Plesnega kluba Miki osvojile najbolj prestižno mesto v članski kategoriji malih džez skupin – naslov svetovne pr vakinje. Lea Razpotnik nam je zaupala svoje vtise po tekmovanju: »Tekmovanje se je odvijalo tako hitro, da nismo imele časa razmišljati. Z dekleti smo se bale konkurence, predvsem plesalk iz Kanade, vendar je bilo za nas toliko bolj po­membno, da poka žemo ljudem , z a kaj smo garale. Poleg tega smo želele, da bi bil naš trener zadovoljen z našim nastopom .« Dekleta že 8 let , nekatera tudi dlje, vsak dan pridno trenirajo od 2 do 5 ur. Njihov trud in veselje do plesa je bilo kmalu nagrajeno, saj so se že od začetka svoje skupne plesne poti uvrščale na svetovna pr­venstva. Pr vič so naslov svetovne pr vakinje osvojile že leta 2010, ko so se kot pionirke pod vodstvom Maje Lavrinc izkazale v show plesu. Po prihodu domov so jim starši pripravili posebno presenečenje, nenapovedan sprejem v Hiši na Travniku v Dobu. Tja jih je po za­ključenem dveurnem treningu pripeljal njihov trener Jan Ravnik, ki je bil z nastopom svojih varovank v Nemčiji zelo zadovoljen. Lea nam je zaupala, kako je bilo: »Z dekleti bi morale imeti še uro in pol tre­ninga, ko nas je trener povabil na čaj. To nas je zelo presenetilo, saj tega pri njem nismo vajene. Njegovi treningi so namreč kot vojaški dril, čeprav si nekateri ples predstavljajo kot nekaj preprostega. Zato smo odšle z njim in vaditeljico Majo Sonc na čaj. Ko pa smo prišli v kavarno, so nas tam pričakali starši in nas prijetno presenetili. Zelo sem hvaležna svojim staršem za vso podporo in pomoč pri dose­ganju mojih plesnih ciljev.« Zaupala nam je tudi, da s sestro Tino, ki prav tako trenira v plesni skupini, kjerkoli se jima prikaže priložnost za zabavo, vadita ples. Konec novembra bosta z veliko plesno skupi­no nastopali v članski show dance skupini na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, decembra pa se dekleta odpravljajo na Poljsko, kjer bo evropsko prvenstvo v jazz plesu. . Tanja Jankovič Nova cvetličarna v Trzinu Sredi novembra je na Ljubljanski cesti 12 c Kristina Ledinski odprla novo cvetličarno ANAEVA. Že nekaj časa smo mimoidoči opazovali urejanje lokala, ki ga je že med urejanjem krasila čudovita orhideja rožno-vijolične barve in namigovala, da bodo tu rože. Dan odprtja je bil hladen, deževen, kar pa ni prav nič motil številnih gostov, ki so stali pred lokalom in čakali na odprtje. Lično urejen, okusno opremljen lokal je bil osvetljen in napolnjen z raznovrstnim cvetjem. Kot se za odprtje spodobi, je Kristina, lastnica cvetličarne, prerezala trak na vratih, sledil je nagovor njenega Mihe in čestit­ke vseh prisotnih. Posebno ganljiva je bila čestitka Kristininih star­šev, babice in dedka, ki so zelo ponosni, da so se Kristini uresničile mladostne sanje. Novemu lokalu smo nazdravili s šampanjcem, se posladkali s sladicami in, sadjem in zaželeli Cvetličarni ANAEVA vse dobro v Trzinu. Po odprtju se je Kristina zahvalila staršem, starim staršem, sorodnikom, prijateljem za pomoč in spodbudo pri uresni­čevanju svoje velike želje. Zahvalila se je tudi vsem obiskovalcem za obisk in vsakemu podarila belo vr tnico. Po praznikih sva se dogovo­rili za inter vju. Zanima me, od kod prihajate? Sem Kristina Ledinski in prihajam iz sosednje občine Dol pri Lju­bljani. Tam sem deset let delala v cvetličarni. Delati sem začela popolnoma naključno, saj sem kot industrijska oblikovalka hote­la nekaj zaslu žiti za nadaljevanje študija , zato sem sprejela delo v cvetličar ni. To delo sem počasi v zljubila , dobro spoznala rože, njihove posebnosti, potrebe in ljubezen do rož je premagala nada­ljevanje študija . Zakaj ste izbrali prav Trzin? V tem delu Trzina ni še nobene cvetličarne in tudi kraj se mi zdi zelo zanimiv, miren in urejen. Lokal me je pritegnil, ker je v centru, na dobri lokaciji, in tu se počutim varno. Načrte za opremo lokala sem sama narisala, prav tako izbrala barve; moje sanje po lastnem lokalu so se tu uresničile. V Trzinu imate veliko prireditev in vedno se nekaj dogaja. Pretočnost ljudi je tu velika, zdi se mi vredno poskusiti. Kaj nudite v svoji cvetličarni? Poleg rezanega cvetja in lončnic nudim darilni program, ki ga pred­stavljajo ročno izdelani izdelki iz keramike, usnja in nakita. Povedati moram, da je v lokalu poudarek na ročnih izdelkih, izdelanih v Sloveniji, da lahko na ta način podpiram domače ustvarjalce. Pred kratkim sem z veseljem sprejela v prodajo lično izdelane voščilnice, ki so jih naredili otroci s posebnimi potrebami. Kje nabavljate cvetje in lončnice? Cvetje in lončnice nabavljam pri slovenskih trgovcih, kupujem pa tudi na borzi cvetja. Moje načelo je, da mora stranka dobiti vedno sveže rože, da je zadovoljna in da za svoj denar dobi najboljše. Taka stranka se z veseljem vrne v lokal, in to se na dolgi rok vedno obrestuje. Kakšni so vaši prvi vtisi o Trzinu? Na začetku nisem imela posebnih pričakovanj. K meni še vedno prihajajo moje stalne stranke, ki sem jih imela v Dolu. Tu pa so me prijetno prese­netili prijazni domačini, ki so si sprva samo ogledali lokal, potem pa tudi kupovali cvetje, lončnice in cvetlične aranžmaje za grobove. Spoprijatelji­la sem se z njimi, njihovi obiski so presegli vsa moja pričakovanja. Kakšni so vaši načrti za naprej? Rada bi se vključila v kraj s sodelovanjem z raznimi društvi, Občino in delom z otroki na raznih delavnicah. Bližajo se decembrski prazni­ki in izdelovanje adventnih venčkov bo zagotovo zanimivo. Trzin sem vzljubila in rada bi bila del te skupnosti, saj tu preživim večino časa. Sodelovati želim tudi z mizarstvom Tomaža Pevca, ker bi lahko kot industrijska oblikovalka pokazala kaj zanimivega. Prav pri nagrobnih aranžmajih sem koristno uporabila njegove lesene podstavke. Za konec mi je prijazna sogovornica povedala, da je njena najljubša roža frezija, zelo rada ima zelene lončnice. Prav tem bo v prihodnje posvečala še večjo pozornost s postavitvijo v okolje ter tako doka­zala, da si rože in oblikovanje lahko uspešno podajajo roke. Naj pr vi prijetni vtisi ne minejo, naj se še naprej krepijo. Vso srečo ter uspeha želimo Kristini Ledinski in njeni Cvetličarni ANAEVA . . Majda Šilar Trzinski podjetniki Foto: Tanja Jankovič Slovenci smo tradicionalno izjemno varčen narod, takoj za Švedi in Nemci. Naši varčevalni pripomočki so največkrat še vedno zelo nazad­njaški: nogavice in bančne vloge. Če se pa že odločimo za drugačno obliko varčevanja, tako pomembnim odločitvam, kot je vlaganje denar­ja v delnice, vzajemne sklade ali druge oblike kombiniranih varčevanj, ne namenimo dovolj časa, da bi se posvetovali pri zato usposobljenem svetovalcu. Na tem področju je zelo ranljiva starejša generacija, ki jo izurjeni zavarovalni agent hitro prepriča o nečem, kar za njih ni najbolj­še. To je velika napaka, na katero opozarja finančna svetovalka Štefka Prelc – prva violina v Družinskem podjetju Prelc, s. p., s sedežem v Trzi­nu, ki se že vrsto let ukvarja s svetovanjem na področju zavarovalništva, vzajemnih skladov in naložbenega zlata. Svoje bogato znanje že vrsto let prenaša na svojo naslednico, hčer Jerco Prelc. Pred 28 leti ste zašli v finančno industrijo. S čim se ukvar­jate? Štefka: Naša osnovna dejavnost je svetovanje na področju zavaro­valništva, vzajemnih skladov in posredovanje pri naložbenem zlatu. Naše osnovno poslanstvo je zagotoviti posamezniku in družini so­cialno varnost v primeru, 'ko nesreča nikoli ne počiva', in varno in dostojno starost s pomočjo dodatne zajamčene pokojnine, ki si jo sami določijo. Zakaj ste se odločili za samostojno pot? Štefka: Strankam sem hotela ponuditi veliko več izbire, ne le produkte ene zavarovalnice in enega vzajemnega sklada. Da ne tekajo od hiše do hiše, ampak imajo možnost izbire vse pod isto streho, to je pri nas. Ko je moje delo potrebovalo zaledno pomoč, se mi je pridružila Jer­ca. Postopno sva širili sodelovanje z več zavarovalnicami in družbami za upravljanje ter podjetjem za plemenite kovine. Nisva zavarovalni agentki, sva svetovalki na finančnem področju. Kdo so vajine stranke? Štefka: Družine, posamezniki, podjetja do 30 zaposlenih, največ ima­mo družinskih podjetij, in upravniki stanovanjskih zgradb. Naše stran­ke so iz vseh delov Slovenije, tudi Trzinci, in na njih sva še posebej ponosni. Ali se lahko s posredovanjem pri zavarovalništvu in vzaje­mnih skladih ukvarja vsak? Štefka: Vsak, ki se ukvarja s panogo finančne industrije, mora imeti dokument, s katerim se lahko pri stranki izkaže. Dobi ga, ko opravi zahtevno enoletno šolanje in pridobi licenco. Midve imava vsaka dve licenci, eno za zavarovalništvo in eno za trg vrednostnih papirjev (na steni pisarne visijo številna potrdila in licence). To licenco je treba stalno obnavljati (pokaže mi zadnje potrdilo z datumom 17. oktober 2016). Poleg tega so na trgu vsako leto novi produkti, stari se dopol­njujejo in spreminjajo, zato je potrebno tudi tu stalno izobraževanje, veliko poudarka namenjamo tudi izredno občutljivi temi – pranju de­narja. Kako prepoznati tako stranko, kako se odzvati … Jerca doda: To lahko postane tvoj poklic, če uspešno opraviš vse pogoje. Kakšne so vajine prednosti v primerjavi z drugimi zastop­niki, svetovalci? Štefka: Med našimi poslovnimi partnerji je več zavarovalnih hiš, več družb za upravljanje ter banke, to je naša velika prednost. Zaradi tega smo v prvi vrsti svetovalci, ne prodajalci. Za posameznika vedno iz­beremo tisto ponudbo, ki je zanj najprimernejša. Izredno pomembno nam je, da vsak točno razume, kakšno zavarovanje je sklenil oziroma kam je vložil svoj denar. Na tem mestu pozivam vse, ki že kupujete zavarovanja ali jih še boste: Vzemite si veliko časa pri odločanju in primerjavi med zavarovalnicami. Če se zgodi kakršnakoli škoda in je zavarovalnica ne izplača, tega ni kriva ona. Kriv je zavarovalni agent, ker vam je ponudil preslabo zavarovanje. Več koristnih informacij dobite na spletnih straneh podjetja: www. prelc.com, kjer boste našli tudi brošuro Zavarovalništvo – priročnik za potrošnike, ki jo je izdala Agencija za zavarovalni nadzor. Kako poteka svetovanje – kaj svetujete nekomu, ki se prvič oglasi pri vas? Štefka: Vsakemu se posvetimo posebej. Stranka si mora vzeti čas. Mi prvo stranko izobrazimo, da razume vsaj osnovne zavarovalniške poj­me. Pri svetovanju so pomembne podrobnosti. Naš moto je, da skupaj s stranko poiščemo težavo, nato predstavimo rešitve, šele nato pride do odločitve. Prvi sestanek je vedno raziskava o kupcu, kjer se z vsakim pogovorimo, spoznamo njegove potrebe, cilje in strahove. Zatem sledi podrobna revizija obstoječih polic in finančnih instrumentov, kjer ugoto­vimo, kaj stranka že ima. Ugotovitve zapišemo v zapisnik, ki ga stranka odnese domov. Obstoječih polic nikoli ne prekinjamo, in če je produkt dober, ga dopolnimo s tveganji, ki niso zajeta. Stranka potem pokliče svojega agenta (če še sploh dela) ali zavarovalnico in ji sporoči nove spremembe. Po reviziji torej ugotovimo obstoječe stanje in vidimo, kaj lahko določeni stranki še ponudimo, da bi dosegli njen cilj in željo – vza­jemne sklade, ali zavarovalne produkte, ali pa jo pošljemo kar v banko. Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji, 2015 Statistični urad RS je po podatkih Banke Slovenije (14. okto­ber 2016) na svojih spletnih straneh objavil podatke o finanč­nih sredstvih slovenskih gospodinjstev, ki so se v primerjavi s prejšnjim letom povečala za 2,5 odstotka. V letu 2015 so ime­la gospodinjstva polovico (50,1 odstotka) vseh svojih finančnih sredstev vložene v obliki gotovine in vlog, nekaj več kot četrtino (25,5 odstotka) v obliki delnic in drugega lastniškega kapitala, preostala sredstva pa so bila zavarovanja in pokojninske sheme (17,1 odstotka), vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 odstot­ka) ter posojila (1,7 odstotka). Štefko Prelc je na prelomu tisočletja pot zanesla v Trzin. Je iz­redno dinamična in odločna gospa s trdnimi prepričanji, hitro in aktivno se je vključila v življenje v novem okolju. Pridružila se je Turističnemu društvu Kanja, nekaj časa sodelovala pri Folklorni skupini Trzinka, zdaj pa vodi mešani pevski zbor Društva upo­kojencev Žerjavčki, pri katerem tudi poje. Njena poslovna pot v finančni industriji se je začela leta 1989, ko ji je bilo zaupano vodenje prodaje podjetja, ki se je ukvarjalo z zavarovalnimi posli. Ker je želela strankam ponuditi nekaj več, se je po petnajstih letih uspešnega dela odločila za samostojno pot. Odprla je dru­žinsko podjetje, kjer se ji je kmalu pridružila hči Jerca. Obe op­ravljata svoje delo z velikim veseljem in si želita, da bi bile njune stranke zadovoljne in v primeru nesrečnih okoliščin preskrbljene, zato jim po njunem mnenju ponujata le najboljše. Zaupa jima že naslednja generacija Štefkinih prvih strank … Vse je odvisno od posameznika, njegovih želja in potreb. Za naslednji sestanek so pripravljene vsaj tri različne ponudbe, ki se najbolj približa­jo strankinim željam. Skupaj si jih ogledamo, jih podrobno preučimo in izberemo tisto, ki se najbolj približa strankinim željam in cilju. Predstavljala sem si, da zgolj tržita določena zavarovanja in sklade. Jerca: V bistvu to drži, le drugačen pristop imava. Najprej natančno pregledava, kaj stranka že ima, kaj je možno spremeniti, kaj poteče, kaj še manjka, šele potem svetujeva. Štefka: Na trgu je veliko izgubljenega denarja. Včasih leži denar pri zavarovalnicah ali v vzajemnem skladu ali v delnicah veliko let, pa je stranka nanj pozabila. Vsak od nas ima svojega osebnega zdravnika. Mi pa smo lahko vaši osebni finančni in zavarovalniški svetovalci. Za kakšne oblike naložb in zavarovanj se ljudje največkrat odločajo? Štefka: Vse je odvisno od posameznika, koliko je pripravljen tvegati in seveda njegov namen varčevanja. Največkrat se ljudje odločajo za ži­vljenjsko zavarovanje, invalidnost, smrt, bolezenske produkte, rentno varčevanje, varčujejo za otroke, avto, stanovanje, hišo ali pa zemljo. Trzinski podjetniki Varčujejo preko zavarovalnic ali preko varčevalnih načrtov pri družbah za upravljanje. Za razpršitev naložb se pa uporablja tudi naložbeno zlato v različnih oblikah, to so lahko kovanci ali pa naložbene palice. Imata deljen delovni čas, dosegljivi sta dopoldne in tudi po­poldne. Kaj vaju sprošča po napornem delovniku? Štefka: Delovni čas sva prilagodili trgu, času odgovornih oseb v pod­jetju in družinam, ki pridejo na sestanek po službi, včasih tudi z otroki. Vse stranke so naročene vnaprej. Res je včasih naporno, a to delam z velikim veseljem že 28 let, zaljubljena sem v svoje delo in ga delam s strastjo. Sicer me pa sprošča delo na vrtu, petje in jutranja rekreacija. Jerca doda: Mami ima veliko stvari, ki jo sproščajo, med drugim tudi kuhanje, jaz pa grem najraje domov, pred kratkim sem začela tudi teči. Kakšne so želje in cilji za naprej? Štefka: V načrtu imam predavanje o zavarovalništvu iz prakse za Trzince, rada bi posnela tudi nekaj kratkih in poučnih filmov o zavarovanju. Tudi zato pride še čas. Cilji so pa, da čim več ljudi začne mesečno po svojih zmožnostih varčevati za pokojnino, in to zajamčeno. Moram priznati, da se veliko mladih že zaveda težav, ki bodo nastale ob njihovi upokojitvi. Za konec se dotaknimo še aktualne teme – odpiranje novega trgovalnega računa. Nekoč smo dobili od države certifikate, ki smo jih kasneje preoblikovali v sklade ali delnice. Vodili so jih pri KDD (Klirinško depotna družba). Zdaj pa moramo odpreti nov trgovalni račun. Na kratko – kaj je s tem? Štefka: Že pred šestimi meseci se je začela akcija, da mora vsak, ki ima pri KDD vrednostni papir, odpreti pri pooblaščeni finančni instituciji trgovalni račun. Svojim strankam smo že pred časom svetovali, kaj mo­rajo storiti, in isto svetujemo tudi vsem občanom in občankam Trzina. Pojdite na trzinsko pošto, ki vam je najbližja, in tam vam bodo svetovali, kako naprej. Odprli vam bodo tudi trgovalni račun. S seboj morate ime­ti obvestilo KDD, na katerem je spisek vaših delnic, osebni dokument, davčno številko in številko svojega TRR. Če izpisa o vrednostnih papirjih nimate, pošljite pisno vlogo za izpis stanja na KDD, d. d., Tivolska 48. V nekaj dneh vam bodo brezplačno odgovorili. Opozarjam pa, da vzajem­ni skladi ne potrebujejo trgovalnih računov! . Tanja Jankovič OGL A SNO SPOROČILO Jana Morelj v dveh mestnih malčkih V zadnjih šestih mesecih sem imela to srečo, da sta me naokrog vozila dva majhna velikana – V W Up in Toyotin Aygo (prejela od AC Lovše). Za­kaj majhna velikana? Čeprav sta oba avtomobila manjša, nudita veliko prostora, kar je za žensko uporabnico odličen podatek. Oprema za fitness, nakupovalne vrečke, oblačila, dodatni čevlji, dežniki, piknik oprema itd. Vse najde prostor v teh dveh navideznih malčkih. Obe vozili navdušita z dizajnom, tako zunanjim kot notranjim. Aygo je mogoče nekoliko širši, ampak brez skrbi, pri parkiranju vam bo v pomoč ve­lik display z zadnjo kamero, ki služi tudi kot radio, brez žični telefon ali pred­vajalnik glasbe, ki si jo lahko zavrtite preko bluetootha. Aplikacija Shazam v Aygu ne bo potrebna, saj se vam na ekrančku izpiše glasbeni izvajalec in naslov pesmi pa tudi vožnja bo zato varnejša. V obeh avtomobilih se boste počutili varno, saj nudita lep pregled na cesto in ne delujeta utesnjujoče. Kot sem že omenila, vozili sta presenet­ljivo prostorni. Čeprav bi ju na pr vi pogled uvrstili med mestna avtomobila, sta več kot to. Odlično se obneseta na daljših relacijah in nista potratna. Oh, kaj pa to parkiranje? Up in Aygo teh težav ne poznata, saj ju lahko stlačite v vsak najmanjši kotiček. Upov zadnji del je ravno odsekan, zato pri parkiranju pridobite še kakšen centimeter več. Če Aygo malce razvaja z zadnjo kamero, pa Up to pomanjkljivost nadomesti z ogrevanimi sedeži, ki so resnično nekaj najboljšega, kar se vam lahko zgodi v mrzli zimi. V slabi minuti bo vaša zadnja plat pozabila tudi na najhujši mraz. Če sta po velikosti podobna, sta po videzu povsem različna. Aygo nakazuje futuri­stični japonski izgled, Up pa se drži preverjene V W klasike, ki predvsem s sprednjim delom deluje nekoliko retro. Obe vozili odlikuje pregledna armaturna plošča, ki je pri Aygu še nekoliko polepšana s kombinacijo lakasto črne, tu je še klima in veliko odlagalnih prostorčkov. Volan je majhen, ampak kompakten, oba avtomobila pa sta zelo lepo odzivna in izredno prijetna za vožnjo, s čimer so se strinjali vsi moji sopotniki ( ja, tudi moški del je bil presenečen nad videnim in zelo zadovoljen). Ali sem omenila tudi ugodno ceno? Čista terna. Jaz že »šparam«. Na dlani Pilotni projekt Uživajmo v zdravju CIRIUS Kamnik je javni zavod, specializiran za vzgojo, izobraževanje in celostno usposabljanje otrok in mladostnikov z gibalno oviranostjo ali z različnimi dolgotrajnimi obolenji. Izvajamo vzgojno izobraževalne programe na ravni osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Sodobni način življenja ote žuje možnosti zdravega prehranjeva­nja in redne telesne dejavnosti. Podatki o čezmerni hranjenosti v Sloveniji so skrb vzbujajoči. Zato je prišlo do ideje za iz vedbo projek ta «Uživajmo v zdravju« kot odziv zdravst venega in šolskega sektorja na porast težav čezmerne hranjenosti in debelosti prebi­valcev Slovenije. Ključni cilj projek ta je usmerjen v zmanjševanje in preprečevanje bolezni, povezanih z življenjskim slogom, kamor sodi tudi debelost . S projek tom želimo zagotoviti sistemsko po­vezavo med zdravst venimi in izobra ževalnimi organizacijami ter lokalno skupnostjo v za ščitno delovno skupnost , ki bo po načelu zasnove skupnostnega pristopa v ospredje postavljal posameznika in njegovo zdravje. Vsak član delovne skupine bo po svojih močeh in pristojnostih zagotavljal skrb za zdrav življenjski slog ter pod-porno okolje ljudem s prekomerno telesno te žo ali debelostjo. V CIRIUS Kamnik upoštevamo Smernice zdravega prehranjeva­nja. Vključeni smo v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in v Shemo šolskega sadja, kjer lahko otroci poleg rednih obrokov brezplač no dobijo t udi sadje. V svojih prosto ­ rih nimamo av tomatov s hrano in pijačo. Ot­rokom in mladostnikom sta ves čas na voljo nesladkan čaj in voda . Problematika prehranjevanja v zavodu je večplastna. Poleg različnih zdravstvenih stanj otrok in mladostnikov, ki zahtevajo njim prilagojene diete, so prisotni tudi pojavi čezmerne telesne teže, debelost in na drugi strani tudi prenizka telesna teža. Zdravnik na sistematskih pre­gledih vsako leto oceni stopnjo prehranjenosti posameznega otroka oz. mladostnika in se na podlagi rezultatov pregleda pogovori z otroki in njihovimi starši ter priporoči spremembe v načinu prehranjevanja in življenjskega stila. Pogodbeno zavod sodeluje s priznano slovensko klinično dietetičarko, ki svetuje pri pripravi različnih diet in jedilnikov. Pozornosti ne posvečamo samo pravilni prehrani, ampak tudi gibanju. Čeprav je gibanje pri gibalno oviranih lahko omejeno, posvečamo telesni dejavnosti v okviru različnih možnosti velik pomen (prilagojena telesna vzgoja, fiziotera­pija, delovna terapija, hipoterapija, plavanje in različne interesne dejavnosti). V okviru projekta izvajamo vodene vadbe za ciljno skupino učencev, prehranske in gibalne delavnice, vključevanje zelenjave ali sadja v vsak obrok, predavanja za starše in učence … Projekt z naslovom Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega ži­vljenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjševa­nju neenakosti v zdravju oziroma s krajšim naslovom »Uživajmo v zdravju« poteka pod vodstvom Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, kot ključni partnerji pa v projektu sodelujejo Nacionalni inštitut za javno zdravje, Uni­verza v Ljubljani (Pedagoška fakulteta in Fakulteta za šport), Institut Jožef Stefan, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru in Fakulteta za zdravstvo Jesenice. Projekt, ki je financiran iz programa Norveškega finanč­nega mehanizma, traja do 31. decembra 2016. Spletna stran projekta, kjer so objavljene dosedanje dejavnosti in izdelki, je www.uzivajmovzdravju.si. . Ivan Maradin in Vera Vrhovnik, CIRIUS Kamnik Na dlani Pojav migracij ni bil enkraten pojav Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Slove­niji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in obči­ne, humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo pokazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izrednih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgo­ročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k učinkovitemu obvladovanju migracij, in solidarno prevzema del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši pokrajini trenutno sta­bilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko na­povedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Zato so pristojni organi že pripravili nabor ukrepov, prilagoje­nih več različnim scenarijem. Medtem ko so varnostni ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z narodno in mednarodno zakonodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov – tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov – marsikje po dr žavi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh vzbujajo ne­lagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov skozi hr vaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in nji­hov vsakdan, poskušamo položaj reševati na čim bolj kontro­liran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno­-registracijskih središč ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrvaški. Poudarjamo, da bodo ta središča vzpostavljena le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem pre­hodu meje, tako povečalo, da jih ne bo mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo gibanje pa bo omejeno. Sprejemno-registracijsko središče bo razdeljeno na sprejemni del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem zago­tovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za oko­liško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskrbelo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za otroke in mladoletnike brez spremstva. Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do migrantov po domači in mednarodni zakonodaji, in varnostjo domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na našem ozem­lju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih organov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin in lokalnih skupnosti. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali k ustvarjalnemu reševanju migracijske krize.. Urad Vlade RS za komuniciranje OBRAVNAVA MIGRANTOV OB NEZAKONITEM VSTOPU SPREJEMNO­REGISTRACIJSKI CENTER na obmejnem območju izvedba policijskih postopkov (registracija) zadrževanje do največ 72 ur prva oskrba s hrano, vodo, medicinska pomoč TAKOJŠNJE VRAČANJE CENTER ZA TUJCE AZILNI DOM nastanitev oseb, ki ne nastanitev prosilcev za oseb, ki ne zaprosijo za zaprosijo za mednarodno mednarodno zaščito zaščito in jih ni mogoče zagotovljen je tolmač, mednarodno zaščito po hitrem, neformalnem materialna oskrba, brezplačna takoj vrniti v državo, iz katere postopku so vrnjene v pravna pomoč, nujno zdravljenje, so vstopile v Slovenijo izobraževanje, dostop na trg državo iz katere so vstopile v centru je omejitev gibanja dela, humanitarna pomoč in žepnina v Slovenijo INTEGRACIJSKA HIŠA Policija osebe, ki so nezakonito vstopile na nastanitev oseb s priznano ozemlje RS, obravnava sproti na policijskih postajah. mednarodno zaščito nastanitev za obdobje 12 mesecev Infografika prikazuje obravnavo migrantov, ko ti pomoč pri vključitvi v slovensko množično nezakonito vstopajo na ozemlje RS in s tem družbo, pridobivanju osnovnih komunikacijskih spretnosti v slovenskem jeziku, pomoč pri urejanju življenjskih situacij in svetovanje pri uvajanju v samostojno življenje presežejo zmogljivosti policijskih postaj. Urad vlade za komuniciranje Informacije o aktualnem dogajanju na področju migracij in odzivu Slovenije nanje so na spletni strani pomoc.beguncem.gov.si. Na dlani Regratova korenina in šipek Regratova korenina Ne vemo natančno, od kod je dobil regrat rodovno ime Taraxacum, morda po grški besedi za »akutno vnetje oči« ali po arabski besedi za »grenko rastlino«. Vsekakor je korenina regrata tista, ki jo izmed vseh delov rastline najmanj poznamo. Regratova korenina je poleg koprive ena najbolj izstopajočih zeli pri krepčanju zdravja. Vsebuje veliko inu­lina, zato je primerna za sladkorne bolnike kot pomoč pri uravnavanju krvnega sladkorja. Regratove grenčine, kakor poimenujemo raznolike terpenske spojine, pa spodbujajo delovanje jeter in uravnavajo delo­vanje prebavnih žlez in tako »čistijo kri«. Da pa ne bomo čiščenja telesa prepustili le spomladanskim dnem, je najbolje, da z nabiranjem regratove korenine začnemo jeseni, vse dokler regrat ne zacveti, ko njegova korenina postane pregren­ka. Za del leta, ko je travnik prekrit s snegom, pa regratovo ko­renino shranimo tako, da jo posušimo. Pri tem pazimo, da je pri izkopavanju ne ranimo in s tem po nepotrebnem ne izgubljamo zdravilnega soka. Najbolje je nabirati kar korenino z nadzemnim delom, ki ga po sušenju odstranimo. Korenino uporabljamo na več načinov, na primer za hladen čaj, ali nekajminutni prevretek, ali kot dodatek zelenjavnim juham. Če pa iščete nadomestek jutranje kavice, lahko korenine popražite in tako pridobite rahlo pikanten kavni nadomestek. Šipek V jesenskih dneh nas na robovih gozdov, v živih mejah, po zara­ščenih travnikih in na vr tovih razveseljujejo rdeče »glavice« šipka, Marijine rože. Pri nas samoniklo raste kar 22 vrst šipka. Uporabne so vse divje rastoče vrste iz rodu Rosa, kakor tudi okrasne vrste. Šipek se grmasto razraste do tri metre visoko. Na trnatih vejah so listi, podobni listom vr tnice. Šipek cveti od maja do julija. Cveto­vi imajo pet nežno rožnatih venčnih listov in številne rumenkaste prašnike. Od septembra do oktobra dozorevajo rdeči jajčasti birni plodovi, z omesenelim cvetiščem obdani številni plodiči. Pri šipku nabiramo in uporabimo vse. Pomladanske poganjke, cvetne liste, v jeseni plodove. Tudi šipkove šiške, ki nastanejo, če šipkova šiškarica (žuželka) leže jajčeca v šipkove veje. V svežih zrelih plodovih šipka je od desetkrat do dvajsetkrat več vitamina C kot v limonah. Vsebnost vitamina C sčasoma pada, po toplotni obdelavi se ga v različnih shrankih ohrani le petina izhodiščne količine. Vendar šipek poleg vitamina C vsebuje tudi številne druge vitamine, obilico rudnin, karotenoide in flavonoide, čreslovine in drugih snovi, ki z medse­bojnim delovanjem poživljajo presnovo, dvigajo telesno odpornost, pospešujejo odvajanje seča in krepijo organizem ob pomladanski utrujenosti. Iz listov in cvetnih listov pripravljamo čajne mešanice, s sokom, ki ga iztisnemo iz svežih cvetnih listov, umijemo utrujene oči, zavretek iz šipkovih šišk uporabimo kot poživilo pri rekonvalescentih. Najpogosteje pa seveda uporabimo rdeče »glavice«, ki jih predelamo v marmelado, sirup, šipkovo vino ali liker. Posušene uporabimo za okusen čaj. . Alenka Marjetič Žnider in dr. Katja Rebolj, Društvo Florijan Vremenska sekir(i)ca Hladen začetek – topel konec in prva obletnica delovanja domače vremenske postaje Da je oktober dober (vremensko, seveda!), že vemo, razočaral nas ni niti letošnji. Po toplem prologu in hladnem začetku s pr vo slano v če­trtek zjutraj, 6. oktobra, (pozor – vremenska postaja meri tempera­turo 2 metra nad tlemi, na katerih je lahko tudi nekaj stopinj Celzija hladneje!), smo imeli kasneje še dve toplejši obdobji: sredi meseca in sredi zadnje dekade v mesecu. Morda ste si najbolj zapomnili prav zadnje oktobrske dni, ko so imeli šolarji in šolniki krompirjeve, ne­kateri jim pravijo hudomušno tudi »mrtvaške«, počitnice. Vse drugo vremensko dogajanje bi lahko na kratko strnili v »nič posebnega in brez ocvirkov«. Še najbolj zanimivo je, da smo med vsemi okoliški­mi postajami prejeli najmanj padavin (82 litrov na kvadratni meter) prav v Trzinu, kar še enkrat več potrjuje že večkrat zapisano ugoto­vitev, da smo Trzinci glede na okoličane v padavinski senci. Morda to niti ni tako slabo, sploh če se nanaša na poletje oziroma sušo. Za prva dva meseca jesenskega mesečnega meteorološkega trojčka bi že lahko rekli, da smo imeli sušo, vendar pa ta jeseni nima takšnih posledic in razsežnosti kot v najtoplejšem delu leta. Tudi padavine v preostalih dveh mesecih leta se bodo morale kar potruditi, da leto 2016 ne bo med bolj sušnimi. Prav v dneh, ko praviloma dobite v svoje nabiralnike tiskano razli­čico Odseva, bo minilo leto dni, odkar je začela delovati vremenska postaja pri osnovni šoli v Trzinu. Vsi podatki, ki si jih lahko ogledate na desni strani vsakokratne preglednice pod prispevkom v okviru te rubrike, so prav od tu. Postaja stoji na šolskem vrtu, natančne­je sadovnjaku, in popolnoma blizu šolskega mostu preko Pšate. Spomnimo, neposredno si jih lahko ogledate na spletnem naslovu http://www.weatherlink.com/user/ostrzin, posredno pa na naslovni strani spletišča Občine Trzin in prek interaktivnega zemljevida na portalu Geostik (http://www.geostik.com/?K=DA), zavihek Vreme/ Temperature ter prek naslovne strani spletišča OŠ Trzin. Pri tem nam pomagajo člani Vremenskega društva ZEVS, ki bodo še letos poskrbeli, da bodo podatki še lažje dostopni in bolj uporabni, o čemer vas bomo pravočasno obvestili. Z delovanjem vremenske postaje smo vas seznanili na več načinov, nekateri ste bili obveščeni neposredno prek e-pošte, večina krajanov je izvedela zanjo prek Odseva ali pa na stojnici Civilne zaščite Trzin v okviru Florijanovega sejma, ki je tudi lastnik oziroma skrbnik postaje. V vsem tem času je imela postaja le nekajtedenski izpad neposre­dnega dostopa do podatkov zaradi prekinitve podatkovnega prenosa. Ko smo tega vnovič vzpostavili, pa so se manjkajoči podatki nemudo­ma naložili, zato si bomo konec leta že lahko ogledali prvo celoletno vremensko statistiko. Naj vas ob tem opozorimo, da je možno spre­mljati vremenske podatke za Trzin tudi prek številnih drugih tovrstnih portalov, vendar pa gre v večini primerov za tako imenovane interpo­lirane ali vrinjene podatke. To pomeni, da računalnik s pomočjo algo­ritma samodejno izračuna podatek za naš kraj s pomočjo podatkov z več sosednjih, primerljivih postaj. Eden takih portalov je tudi Lokalno vreme – Vreme.space.si – Vesolje-SI na spletnem naslovu http://vre­me.space.si. Spletišče je nastalo ob sodelovanju treh ustanov: Cen­tra odličnosti Vesolje-SI, Fakultete za matematiko in fiziko (FMF) in Geopedie. Obiskovalcem želijo omogočiti podrobnejšo predstavitev podatkov o vremenu s pomočjo zemljevida. Modelski izračuni FMF omogočajo dvodnevno napoved temperature, oblačnosti, padavin (vlažnosti) in vetra po celotni Sloveniji, če vpišete v iskalno okno Trzin, torej tudi za naš kraj. Ob koncu se spet pomudimo pri oktobrskem »prav nič posebnem« vre­menu. Kljub podpovprečnim padavinam pa smo imeli kar 17 padavinskih dni, od teh celo dva nevihtna in 13 dni z meglo. Ta pa se je večinoma že sredi dopoldneva razkrojila in smo bili deležni nekaj sonca tudi dolinci, natančneje kotlinci, saj leži Trzin v osrednjem delu Ljubljanske kotline. November, ki po vremenu ne slovi ravno kot mesec »to remember« (an­gleško – da bi ga pomnili) pa je glede sonca še skromnejši. Zanimivo je, da smo ob primerjavi trajanja sončnega obsevanja najbolj prikrajšani ravno na prehodu iz oktobra v november, saj se povprečno število ur skorajda prepolovi. Upad števila ur na prehodu iz novembra v december je le še za okrog 10 ur oziroma 10- do 15-odstoten. Kakorkoli že, poskr­bite, da bosta tako zadnja novembrska dekada kot tudi ves december čim bolj svetla, tudi na račun okrasnih luči. Vendar pri tem nikar ne pre­tiravajte, saj je še bolj kot svetloba te vrste pomembna tista v nas, ki jo moramo čim bolj pogosto deliti z ljudmi, ki nam nekaj pomenijo in nam navsezadnje pomaga prebroditi tudi te, svetlobno najbolj podhranjene dni v letu. . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Opazovalna postaja Oktober 2016 (v mm) Vremenska postaja OŠ Trzin Kazalec Oktober 2016 Podatek Čas Datum Trzin 82 Povprečna mesečna T zraka (°C) 10,0 mesec 1. 10. – 31 .10. Najvišja mesečna T zraka (°C) 23,9 14:00 1. 10. Radomlje 109 Najnižja mesečna T zraka (°C) 0,5 7:30 6. 10. Brezje pri Tržiču 115 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 17 / 8 /1 mesec 1. 10. – 31. 10. Domžale 118 Največja dnevna količina padavin (mm) 23,2 0:00–24:00 20. 10. Ljubljana Bežigrad 135 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 33 2:00-2:30 15. 10. Letališče Brnik 137 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 34 / JJV 14:30–15:30 1. 10. Najpogostejša smer vetra SSZ mesec 1. 10. – 31. 10. Grosuplje 152 Število toplih dni (maksimalna T >= 25 °C) 14 mesec 1. 10. – 31. 10. Skupna količina padavin v letu 2016 (mm) 865 10-mesečna 1. 1. – 31. 10. Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline oktobra 2016 (Viri: ARSO, CZ Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS, VP Radomlje). | 27 Napovednik Predavanje: Izjemne vremenske podobe nevarne narave in naravnih nevarnosti PD Onger Trzin vas v četrtek, 24. novembra, ob 18. uri vabi na zanimivo predavanje »lovca na tornade« Marka Korošca, ki bo v avli OŠ Trzin. Vstopnine ni. Marka (w w w.markokorosec.net) sta že od mladih let zanima­la vreme ter fotografija, in tako je ti dve svoji ljubezni združil v zanimiv, a na trenutke tudi nevaren konjiček , t . i. lov na nevihte (“storm chasing”) oziroma lov na ra zlične ekstremne vremenske dogodke. Pri tornadih ga fascinira robust nost in moč narave. Ko proti njeni z verinski moči ne moreš narediti ničesar. Da te ekstre­mne vremenske pojave sploh lahko opa zuješ, moraš imeti og­romno znanja o vremenoslovju, razumeti vremenske procese v nevihti ... skratka – imeti jo mora š pod nadzorom. Sodelovanje na fotografskih natečajih sicer ni Markov glavni motiv, a leta 2014 je s čudovito sliko ogromnega nevihtnega oblaka v obliki »NLP« in v ostrem kontrastu s pokrajino zma­gal na natečaju National Geographic Travel. Veliko zanimivosti o njegovem delu boste izvedeli, če se nam pridružite na predavanju, kjer si bomo prav zares lahko nagle­dali zanimivih fotografij. . Napovednik Nadaljevanje jesenskih ustvarjalnic Ustvarjalne delavnice v Jefačnikovi domačiji potekajo že od 11. novembra v toplem zavetju kmečke sobe na Jemčevi cesti 37a v Trzinu. Recikliranje je »inn«: 27. novembra od 10. do 12. ure, skleda iz vrvi in tekstila, 5 evrov odrasli, 3 evre otroci. 11. decembra od 10. do 12. ure, ogrlice iz tekstila, delavnica je brezplačna. 22. decembra od 18. do 21. ure, za odrasle, šivanje podstavkov, potrebujete šivalni stroj, 5 evrov. Spretnosti naših babic: Učenje osnov pletenja s Simono Kralj za otroke, 20. novembra, cevasti šali ali odejice, 3 evre na otroka. 2. decembra od 18. do 21. ure, adventni venčki oz. obeski za smrečice s tehniko suhega polstenja, 10 evrov. 9. decembra od 18. do 21. ure, vile in palčki, filcanje, 10 evrov. Polimerna glina: 24. in 25. novembra, učenje tehnike bargello, masivna zapestnica ali uhani, 15 evrov. 4. decembra od 10. do 13. ure in 8. decembra od 18. do 21. ure spoznavanje tehnike prenosa slike, široka ogrlica ali lasne zaponke, 15 evrov odrasli, 10 evrov otroci. 15. in 16. decembra od 18. do 21. ure, obesek ali magnet z aplikacijsko tehniko, 15 evrov. Pri vseh dvodnevnih delavnicah na isto temo se je treba prijaviti na oba dneva skupaj. Perle, perle, perlice: 1. decembra od 18. do 21. ure, zapestnice s tehniko ruska spirala, 10 evrov. Šivilje, krojači: 18. decembra med 10. in 12. uro, izdelava aplikacije in šivanje božičkove nogavice, 10 evrov. 23. decembra od 18. do 21. ure, trikotne toaletne torbice, 10 evrov. Na obeh delavnicah potrebujete svoj šivalni stroj. Na vse delavnice se je treba predhodno prijaviti (prek spletne strani www.kud-trzin.si), izključno elektronske prijave bodo možne do nekaj dni pred posamezno delavnico. Za več informacij pišite na info@kud-trzin.si. Vabljeni k ustvarjanju! Napovednik Tradicionalni ciklokros Trzin Kolesarski klub Pici Bici bo pod okriljem Kole sarske zveze Slovenije v soboto, 10. decembra 2016, med 11. in 14. uro organiziral tradicionalni ciklokros Trzin, ki šteje tudi za pokal Slovenije v ciklokrosu in zimsko ligo. 2,5 km dolga krožna proga bo tako kot lani speljana po trimstezah v športnem parku Mlake. Dirka traja 45 minut in je zelo zanimiva za gledalce. Ogled dirke je brezplačen. Na tekmovanje se lahko prijavi vsak. Tisti, ki nimate namenskega CX kolesa, lahko tekmu jete v Zimski ligi. Vabljeni! Prednovoletno ga leta dopolnili 70 ali več let. Srečanje bo srečanje v nedeljo, 18. decembra 2016, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trzinu. Če se sreča­ občanov nja ne morete udeležiti sami, se ga lahko udeležite skupaj s svojimi spremljevalci. Občina Trzin vabi na predno­ voletno srečanje občanov Trzina, ki bo v petek, 16. decembra 2016, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Pozdravnemu nagovoru župana občine Trzin Petra Ložarja bo sledil zabavni program. Občinska proslava ob dnevu samostojnostiin enotnosti Občina Trzin in Društvo upo­kojencev Žerjavčki Trzin vabita na OBČINSKO PROSLAVO OB DNE­VU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, ki bo v petek, 23. decembra 2016, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin. Vabilo na tradicionalno srečanje starejših občanov Srečanje bo v nedeljo, 18. decembra 2016, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trzinu. Spoštovane občanke in občani, Občina Trzin vabi na tradicionalno srečanje starejših občanov. Namenjeno je vsem tis­tim, ki ste oziroma boste do konca letošnje- Lepo povabljeni! Župan Peter Ložar l.r. Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal, med katere spadajo tudi trzinski taborniki, tudi letos organizirajo ZNOT zim sko nočno orientacijsko tekmovanje. Tekmovanje bo po Trzinu in okolici potekalo v noči iz 3. na 4. december, sedež tekmovanja pa bo v OŠ Trzin. Taborniki Rodu skalnih taborov iz Domžal vabijo in iz zivajo, da poka žete vse svoje znanje, spretnosti, iznaj dljivosti v orientaciji in taborniških veščinah. „Vsako leto se tekmovanja udeleži več kot tristo tabornikov iz cele Slovenije, zato bi vaše bralce rada obvestila in pomirila o možnem neobičajnem dogajanju na noč tek movanja, saj bodo tekmovalci ponoči tekmovali v orientacij skem pohodu,« nam je sporočila vodja tekmovanja Nika Lekan in dodala, da so vse informacije in pravila tekmovanja objavljena na spletni strani http://znot.rst domzale.si/. Ekipe se lahko prijavijo preko spletnega obrazca, ki ga lahko najdete na omenjeni sple tni strani. Rok prijav in plačila startnine je četrtek, 24. november 2016, do polnoči; prijava je veljavna šele ob plačilu, iz katerega je razvidno ime. Avto Lovše pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Volkswagen. Jarška cesta 11, 1230 Domžale, (01) 777­77­77 AC Lovše Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Toyota. Jarška cesta 11 , 1230 Domžale, (01) 777-77-77 Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, (04) 777-77-77 • Dobrote pod peko (Hobotnica, Teletina, Jagenjček, ...) • Domače sladice (torte, sirovi štruklji, ...) • Rojstnodnevne zabave, obletnice, poroke, • skupinska druženja, ... V MESECU DECEMBRU VAS VABIMO NA PREDNOVOLETNE ZABAVE Z GLASBO ZA VSE OKUSE IN POSLOVNA KOSILA. 041 996 384 | Gostilna Dobenski Hram, | Dobeno 7, 1234 Mengeš