se
78
dni
11
ii»t
. maraton
Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si
15. JUNIJ

. vse lepo ob velikonočnih praznikih. P JSC c\r	-mm
"	Delavci družbe Radio-Tednik
Po naših občinah Ptuj, Markovci,
Vsem bralcem in poslušalcem voščimo ■ GoriŠnica •
Kanalizacijski poker O Stran 2
Ptuj, petek, 29. marca 2013
letnik LXVI • št. 25 Odgovorni urednik: = JožeŠmigoc Cena: 1,10 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC -
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Štajerski TEBItIK
Spodnje Podravje • Pred praznikom velike noči
Bogastvo ustvarjalnosti, druženja in upanja
Četudi letošnja velika noč ne bo najbolj pomladna, bodo ljudi v prazničnih dneh ogreli druženje, lepe misli in upanje, ki vselej preveva v teh trenutkih.
Ko bodo prazniki minili, pa se bo znova vse sukalo po starem, kot da praznikov in lepih misli za vse sploh ne bi bilo. Materialna plat bo še naprej marsikoga pogoltnila, večino pa pahnila na obrobje. Vsi, ki so v teh dneh že videli peto velikonočno razstavo TD Ptuj, in vsi, ki jo bodo, se ne bodo mogli načuditi ustvarjalnosti naših ljudi. A kaj ko jim dajemo priznanje in veljavo samo na razstavah in podobnih priložnostih. Razstavo je TD Ptuj pripravilo je v sodelovanju z minoritskim samostanom, predstavljajo pa se Univerza za tretje življensko obdobje LU Ptuj, društvo Optimisti Ptuj, Društvo gospodinj Draženci in TD Središče Ptuj,. Letošnjo razstavo je dodatno obogatilo veliko ptujsko jajce, ki ga je v starinski tehniki poslikal umetnik Toni Hamler.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Šport
Nogomet • Po
praznikih pred Kidričani izjemno naporna serija
O Stran 11
Ptuj • Borci za vrednote NOB ogorčeni
Bodo morali Reševi pasti še tretjič?
Kljub slabim vremenskim razmeram se je skupščine območne organizacije borcev za vrednote NOB Ptuj v torek, 26. marca, v dvorani doma Franca Krambergerja v Ptuju udeležilo precejšnje število članov, zagovornikov vrednot NOB, ter številni gostje.
Predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Milan Čuček je bil vesel, ker so bili uspešni pri pridobivanju novih članov; od lanske skupščine se jih je namreč pridružilo 38, tako da jih je danes že 456. Od tega je le še 187 udeležencev NOB.
„Prav povečevanje števila zagovornikov vrednot NOB nam zagotavlja, da bo resnica o narodnoosvobodilnem boju kljub nenehnim poskusom potvarjanja zgodovinskih dejstev še naprej prisotna tako v Sloveniji kot v celotnem demokratičnem svetu," je poudaril Čuček. Ob tem je posebej pohvalil vse boljše sodelovanje z župani Ptuja, Gorišnice, Hajdine, Markovcev, Vidma, Juršincev in Žetal, ki zgledno skrbijo za spominska obeležja iz NOB
ter za organizacijo in sofinanciranje spominskih prireditev. Zgledno sodelovanje se je kljub krizi pokazalo tudi na področju financiranja, saj so uspeli vsaj delno pokriti primanjkljaj iz preteklosti in kljub zaostreni finančni situaciji zagotovili normalno delovanje.
„Poudariti moram, da je se je številna udeležba občanov pokazala tako na prireditvah v Ptuju 27. aprila in 8. avgusta kot na vseh drugih, ki smo jih organizirali ali na njih sodelovali: v Gorišnici, na Spodnji Hajdini, v Zgornji Pristavi, na komemorativni svečanosti ob 1. novembru i ter na spominski svečanosti, posvečeni Pohorskemu bataljonu," je dejal Čuček. Kritičen pa je bil zaradi mačehovskega odnosa države:
„Kljub temu da smo društvo in ne politična stranka, članom naše organizacije ni in ne more biti vseeno kaj se sedaj dogaja v naši z mnogimi žrtvami pridobljeni domovini. Zavedamo se težke finančne situacije in smo brez dvoma pripravljeni nositi
tudi del bremena za odpravo problemov ter izboljšanje situacije, vendar ne samo na ukrepih socialne države. Člani naše organizacije jasno in glasno poudarjamo, da smo pripravljeni prispevati svoj delež k normalizaciji stanja, da podpiramo vse pridobi-
Foto: M. Ozmec
Predsednik Milan čuček (levo): „Pripravljeni smo prispevati svoj delež k normalizaciji stanja, opozarjamo pa, da ni potrebno, da smo v lastni državi lačni in bosi!"
tve, ki jih je prinesla osamosvojitev in demokratizacija; opozarjamo pa, da ni treba, da smo v lastni državi lačni in bosi!"
V razpravi je bil posebej kritičen predsednik odbora za proslave in varstvo spominskih obeležij Stane Lepej, ki je opozoril na bodečo problematiko spomenika Reše-vim v Vintarovcih na območju občine Destrnik. Izvedeli so namreč, da naj bi parcelo, na kateri je ta spomenik, ki je kot kulturna dediščina zaščiten, občina prodala bivšemu županu. Ker pa se je v preteklosti izkazalo, da ta borcem ni naklonjen, saj je bil spomenik pred leti že porušen in nato ponovno postavljen, se resno sprašujejo, ali bodo Re-ševi morali pasti še tretjič.
M. Ozmec
2 Štajerski
Po Sloveniji
petek • 29. marca 2013
Ptuj, Markovci, Gorišnica • Občine so se zganile
Kanalizacijski poker
Šestega marca je Mestna občina Ptuj (MOP) na svoji spletni strani objavila javni razpis za izvedbo projekta gradnje kanalizacije v občinah Ptuj, Markovci in Gorišnica. Razpis bo zaključen 17. aprila ob deveti uri dopoldne.
Ce bodo občine do roka izpolnile vse pogoje, če ne bo (prevelikih) zapletov z izbiro izvajalca del in če se bo obdržal (vladni) dogovor o izdaji odločbe za dodelitev denarja... Veliko če-jev je še, preden bo, če bo, dobljena zadnja partija pokra (fotografija je simbolična).
Foto: SM
V razpisu gre za precej nevsakdanjo prakso, saj se tovrstni razpisi praviloma (lahko) objavljajo šele po prejetju sklepa ali odločbe o sofinanciranju. Dejstvo je, da se je doslej projekt gradnje kanalizacijskega sistema za več občin Sp. Podravja, združenih v konzorcij, razpletal in zapletal v vse mogoče situacije - od tega, da je bil na samem začetku (fiktivno) razdeljen v dve fazi, do dolgotrajnih postopkov zaradi pritožb ob prvi izbiri izvajalca in na koncu še z bankrotom glavnega izvajalca (CPM), ki je za seboj na dno potegnil še nekaj drugih podjetij, pa z vmesnim iskanjem ustreznega podjetja, ki bi dela, zajeta v prvi fazi, le dokončal itd. Da je tudi sam projekt doživljal številne (vsebinske) spremembe, pa je itak že druga zgodba ...
Kakorkoli, potem ko so bila dela po prvi fazi končana in so pridobljena že tudi uporabna dovoljenja, so v treh občinah (Markovci, Gorišnica in MO Ptuj) pričakovali, da bodo lahko pričeli
drugo fazo gradnje, a se je tudi ta začetek mesece in mesece dolgo pomikal nekam v neznano prihodnost. Po neštetih pogajanjih s pristojnimi ministrstvi pa je očitno prišlo do (neuradnega?) dogovora, ki bi ga zelo na kratko in poenostavljeno lahko povzeli tako: če bodo omenjene tri občine pravočasno, torej vsaj do poletja, pridobile vsa potrebna gradbena dovoljena in izbrale izvajalca, ki bi dejansko lahko izvedel vsa projektna dela do jeseni 2014, ko se izteče sedanje programsko obdobje, potem bo vlada zagotovila tudi potreben sklep za sofinanciranje iz kohezijskih skladov.
Čelan: „Dve fazi sta navidezni!"
Ptujski župan Štefan Če-lan povedano potrjuje, a tudi pravi: „Druga faza je od vsega začetka navidezna, saj je projekt bil prijavljen kot celota in kot takšen tudi potrjen na vladi RS! Na dve navidezni fazi smo ga morali
razdeliti zaradi nerazumne poteze ministrstva za okolje in prostor, ki je mimo določil rumene knjige zahtevalo notarsko overjene pogodbe za vsak kvadratni meter zemljišča, kjer so bile predvidene trase za kanalizacijo. Nato so se državni uradniki potrudili še enkrat in nam na svojo pest zadrževali projekt z izgovorom, da nam bodo izdali sklep, ko bomo dokončali prvo fazo.
Kaj vse smo doživljali na prvi fazi, je znano. Sedaj, ko imamo pravnomočno obratovalno dovoljenja na prvi fazi, ni več nobenega razloga, da se ne nadaljuje druga faza. Ker so uradniki s tem povzročili nevarnost, da bo Slovenija pustila v EU skoraj milijardo evrov, se sedaj peklensko mudi, zato izvajamo številne postopke vzporedno. Ta način dela sem že davno predlagal vsem dosedanjim predsednikom vlade in posameznim ministrom. Če bi bil sam na njihovem mestu, bi morali uradniki narediti vse, da bi sredstva EU v perspektivi 2007 do 2013 porabili že v letu 2010, ne pa tako kot to počnejo sedaj, ko želijo finančno perspektivo podaljšati na leto 2015. Upam, da si ljudje znajo predstavljati, koliko je bil vreden denar 2010 in koliko bo 2015. Naj jih razume, kdor jih lahko!"
Na naše vprašanje, kaj se bo zgodilo z izvedbo, če se ponovno zaplete pri izbiri izvajalca oziroma spet pride do zapletov in pritožb, pa Čelan pravi, da upa, da jih
bo čimmanj, sicer se lahko še res zgodi, da bodo občine (pa tudi država) ostale brez kohezijskih milijonov.
Gabrovec: „Na potezi je nov minister"
Glede dejstva, da gre dejansko za en sam, celovit projekt, ki je bil na zahtevo državnih uradnikov umetno razdeljen v dve fazi, se s Če-lanom popolnoma strinjata tudi župan Markovcev Milan Gabrovec in Gorišnice Jože Kokot. Gabrovec ob tem dodaja: „Kar zadeva našo občino smo pridobili vsa gradbena dovoljenja za kanalizacijsko omrežje, ki je zajeto v konzorcij občin oz. v t.i. drugo fazo. Trenutno pa je v pridobivanju gradbeno dovoljenje za skupno ČN v For-minu, ki nas povezuje z občino Gorišnica. Res je, da uradno nikoli ni obstajala druga faza; to je umetno ustvarila vlada. Po zadnjih dogovorih z zdaj že prejšnjo vlado je pa res, kot pravite, obveljalo, da dobimo sklep takoj potem, ko bomo imeli vsa gradbena dovoljenja in izbranega izvajalca. Zato ta razpis absolutno podpiram, seveda pa je zdaj na potezi novi minister, kaj bo naredil. Verjamem, da nam bo uspelo in da bo tudi dogovor, po katerem naj bi dobili sklep za sofinanciranje letos poleti, ohranjen. Če bo pa prišlo do pritožb na izbranega izvajalca, pa se postopki lahko izvedejo tudi hitreje, kot so se pri pravem
razpisu, in gotovo bomo vsi pritisnili na to tipko!"
Glede morebitne izgube kohezijskega denarja Gabro-vec meni, da si tega v vladi najverjetneje ne bodo dovolili, pritrjuje pa možnosti oziroma govoricam, da naj bi bili ti milijoni evrov (gre za slabih 15 milijonov evrov) namesto v Sp. Podravje namenjeni za podoben projekt na Primorskem: „Da, res sem slišal za te govorice oziroma lobistične igrice ... "
Kokot: „Denarja ne morejo kar preusmeriti v drug projekt!"
Zelo podobno v tem primeru razmišlja Jože Kokot, ki prav tako pritrjuje, da je druga faza umetna tvorba ljubljanske administracije, razlog za zaplete pa zdaj vidi tudi v tem, da uradniki enkrat upoštevajo predpise iz rumene, drugič pa iz rdeče knjige: „Po rdeči knjigi moramo zdaj pač imeti vsa gradbena dovoljenja, kar bomo v naši
občini za ČN Formin tudi pridobili, za vse drugo pa ga že itak imamo. To ni sporno in dobro je, da postopki tečejo zdaj vzporedno. Kolikor poznam stališča ministrstva, so takšna, da bodo sklep za sofinanciranje izdali, ko bo jasno, da imamo izvajalca, ki bo sposoben vsa dela izvesti do jeseni 2014 in s tem porabiti razpoložljiva kohezij-ska sredstva v tem obdobju, seveda ob ostalih pogojih, kot so gradbena dovoljenja, zagotovljena lastna sredstva občin v proračunih itd., kar pa že imamo vse tri občine. Res pa je to dogovor z zdaj že bivšo vlado in upam, da bo sedanja ta dogovor spoštovala in ne bo tega denarja preusmerjala kam drugam, sicer bomo obviseli vsi skupaj in to že tretjič zapovrstjo; tik pred podpisom smo bili, ko je padel bivši minister Gjer-keš, drugič smo bili tik pred podpisom, ko je padla Pahor-jeva vlada, in zdaj smo tretjič na istem ... "
A kot pravi Kokot, je možnost preusmeritve milijonov v kakšen drug projekt v Ljubljani, na Primorskem ali kjerkoli drugje, precej majava, ne pa povsem nerealna: „Kot je bilo že povedano, gre dejansko za enoten in celovit projekt, ki smo ga doslej izpeljali v dveh tretjinah. Če ga ne bomo do konca, je izgubljen tudi denar, ki je bil že vložen v izvedbo. To pa je 35 milijonov evrov, ki jih bo v končni fazi morala vračati država, saj občine lahko gremo le v stečaj! In mislim oziroma upam, da so v Ljubljani dovolj pametni, da se tega zavedajo. Kajti če projekt ni zaključen, se mora ves denar vračati! S tega vidika je tvegano, da bi zdaj preostali del denarja preusmerili npr. v Ljubljano, čeprav se je tega tudi bati."
Glede morebitnih zapletov oz. pritožb na izbranega izvajalca del pa Kokot zamahne z roko: „Ne bom o tem, zakaj se je prvič vleklo tako dolgo. Pač očitno je bilo na nek način potrebno izbrati 'pravega' izvajalca ... Sicer so pa ti postopki dosti hitrejši in tokrat se s tem gotovo ne bo nihče igral."
SiM
Uvodnik
Upanje in sanje ostajajo
Zima, ki se kar noče posloviti, še dodatno povečuje sivino tega trenutka. Slovenija, tako vsaj kaže, je začela biti eno najtežjih bitk v svoji mladi zgodovini. V dvaindvajsetih letih smo uspeli uničiti skoraj vse, kar nas je gnalo v samostojnost, dajalo zagon za to, da postanemo uspešna dežela. Stresa nas že dolgo, a še vedno premalo, da bi se končno streznili. »Naši« in »vaši« mlini meljejo naprej. Stroka nima veljave, priseganje na nove (stare) vrednote pa je eno samo norčevanje, ki mu ni videti konca. Kakšno očiščenje neki? Če bi v naši državi veljali standardi kakovosti, nam tudi in predvsem politiki, prav tako ne kvazi strokovnjaki vseh vrst s svojo papagajščino in izrazi, kot je 'Gotof si, če nisi naš', ne bi mogli več saditi rožic, spreminjati stališč in nam ponujati sprenevedanj v tisoč in eni obliki.
Nas tujina resnično straši ali je to še en manever nemoči domačih oblastnikov, da bi bika zgrabili za roge, se te dni sprašujejo mnogi. V skupnosti, v katero smo tako radostno in s pričakovanji vstopili, veljajo neka pravila, ki so z vstopom postala tudi naša; ne seveda do pikice natanko, ampak vendar. Neka pravila veljajo in bodo veljala tudi za Slovenijo, četudi jih v tem trenutku besedno še znamo odrivati. A kaj bo, ko jutri tudi teh »rezerv« več ne bo, ko bo leporečje pregnala kruta realnost? Na koga se bodo takrat izgovarjali naši veljaki? Ulica je še vedno premalo artikulirana, da bi lahko uspela. Tudi njeno delovanje ni odkrito, ker jo, žal, še v pretežni meri vodi odslužena politika, tudi zaradi izkušenj, in ki za zdaj še pobira večino sadov, kar jih je še ostalo. Četudi jih je vedno manj, si bodo nekateri še vedno poskušali odrezati največ, kar se bo dalo in dokler se bo dalo. Ko bo prišel račun, bo tako kot vedno zgrešil, največjega bo dobilo ljudstvo, tako kot vedno. Upati in sanjati pa še vedno smemo, ne glede na vse, povrhu pa so tu še prazniki.
Majda Goznik
Iz razpisa za izgradnjo kanalizacije
V okviru gradnje sta predvidena dva sklopa. V prvem je zajeta gradnja kanalizacijskega sistema Bukovci-Formin v dolžini dobrih 16,7 km, 6 prečrpališč in ČN v Forminu (4000 PE). V drugem pa je zajeta gradnja kanalizacijskega sistema v MO Ptuj, ki vključuje gradnjo 23,5 km kanalizacijskih vodov in štiri črpališča. Skupen sistem se navezuje na CČN Ptuj. Izvajalec naj bi imel za izgradnjo kanalizacijskega sistema s ČN v prvem sklopu na voljo 1031 dni s poskusnim obratovanjem vred, za drugi sklop pa 666 dni. Pri tem si naročnik (MOP) pridržuje pravico, da pogodbe z izvajalcem del ne podpiše, dokler ne pridobi odločbe o dodelitvi sredstev iz kohezijskega sklada (v tem primeru potencialnim izvajalcem oziroma ponudbenikom ne bodo vrnjeni stroški za pripravo ponudbe).
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
petek • 29. marca 2013
Aktualno
Štajerski	3
Sp. Podravje • Poti in stranpoti lastninjena
Čigavo bo Komunalno podjetje Ptuj
Čeprav sanacija dolgov Komunalnega podjetja (KP) Ptuj po besedah direktorja Janka Širca teče optimalno in je podjetje že brez rdečih številk, pa ostaja odprto vprašanje, kje in kakšna bo njegova prihodnost. Strategija nadaljnjega razvoja naj bi se namreč, kot je poudaril Širec, lahko konkretneje načrtovala šele po končanem lastninjenju oz. prodaji dobrih 39 %% delnic, ki jih občinam ponujajo zaposleni (in bivši zaposleni).
Kidričevo in Markovci v nakup pogojno
Vendar je uspešna izvedba začetega lastninjenja krepko vprašljiva. Velika večina občin (ki imajo skupaj z MO Ptuj v lasti 61 % podjetja) namreč vztraja pri stališču, da bodo kupili ponujene delnice le, če nobena od občin v podjetju ne bo imela 50-odstotnega deleža ali več. Prav ta pogoj zna „občinsko" lastninjenje podjetja ustaviti, saj ima Ptuj že doslej 43-odstotni delež lastništva, z nakupom dodatnih delnic po doslej veljavnem ključu pa bi njen delež presegel 50 %.
Po prvih izjavah županov, ki smo jih zbrali, ne kaže, da bo prišlo do kompromisne rešitve.
Ptuj ne odstopa od deleža, raje proda vse delnice
Župan Ptuja Štefan Čelan pravi: „Od KP Ptuj smo bili obveščeni o stališčih manjšega števila občin, ki so predlagale, da so pripravljene odkupiti te delnice, če nobena izmed občin ne bi imela več kot 50-od-stotnega deleža. Za MO Ptuj bi bil takšen predlog sprejemljiv edino pod pogojem, da popolnoma izstopi iz KP z vsemi dejavnostmi in proda svoj 43-odstotni delež. Če pa bomo s koncesijo podelili izvajanje obveznih javnih gospodarskih služb (oskrba z vodo, odvajanje in čiščenje odplak), ob tem pa financirali še tržne in ostale dejavnosti, je takšno razmišljanje za nas nesprejemljivo. MO Ptuj namreč preko vseh oblik financiranja zagotavlja več kot 70 % finančnih sredstev za delovanje KP Ptuj. Ob tem ves čas solidarnostno pokriva cene storitev, da lahko imajo manjše in oddaljene občine enake cene. Pri delitvi dobička, ki ga ustvarja v povprečni višini 70 %, pa ga dobi zgolj 43 %. Naj mi nekdo pojasni, kako
bi ob teh podatkih sploh bilo možno, da se MO Ptuj odpove pravici do sorazmernega deleža, in kako bi to izvedel brez tveganja za kazensko in materialno odgovornost!"
V Dornavi, Trnovski vasi in na Destrniku jih ne zanima
In kaj o ceni delnice, pogoju o manj kot 50-odstotnem lastništvu ter vztrajanju MO Ptuj, da ji takšen delež pripada, pravijo ostali župani?
Najkrajša sta bila župana Destrnika in Trnovske vasi. Vladimir Vindiš je namreč povedal, da se mu ne zdi sprejemljiva niti ponujena cena delnice (5,59 evra), saj da se prava vrednost lahko določa le na borzi, sicer pa o dokupu delnic sploh ne razmišlja, saj se mu zdi to nesmotrno za občino: „Delnic ne bomo odkupili, pogojevanje o meji 50 % lastništva se mi zdi nesmiselno, župan Čelan pa naj kar uveljavlja politiko občine Ptuj!" Alojz Benko je bil še krajši, češ da se mu nakup dodatnega deleža ne zdi smotrn.
Rajko Janžekovič, župan Dornave, prav tako meni, da je pogojevanje s 50-odstotnim lastništvom v konkretnem primeru nesmiselno: „Če sem jaz ptujski župan, bom jasno zahteval, da se kupuje po ključu delitvene bilance, kar pomeni, da bo občina Ptuj čez 50-odstotna lastnica KP. Glede dokupa delnic pa je moje stališče takšno, da se naš finančni delež kompenzira z dolgom iz naslova amortizacije, ki ga občini dolguje KP, torej da se pretežni del tega dolga spremeni v lastništvo delnic. V nasprotnem primeru nisem za noben nakup delnic. Na odločitve in poslovanje z našim deležem lastništva, ki je nevreden omem-
Foto: Črtomir Goznik
be, nimamo nobenega vpliva, lahko pa se nas hitro okrivi za kakšne nepravilnosti. Sicer pa smo za oskrbo z vodo podelili koncesijo, lastniške zadeve niti niso naša stvar, na ceno vode pa tudi ne morejo vplivati, saj smo v končni fazi občine tiste, ki jo odobravamo ali pa ne."
V Podlehniku nimajo denarja za nakup
Župan Podlehnika Marko Maučič pa je povedal: „Cena delnice je sicer sprejemljiva, a je tržna cena vsekakor nižja. Cena je odvisna tudi od tega, kdo prodaja; zaposleni bi bili pripravljeni delnice prodati ceneje, če bi jim lahko kdo zagotovil ohranitev delovnih mest, zaposleni in zunanji lastniki pa želijo seveda čim več. Sicer je moje mnenje, da KP mora postati javno podjetje, saj to zagovarjam že nekaj let, seveda pa je vprašanje, koliko si lahko posamezna občina privošči za ta namen izločiti sredstev iz občinskega proračuna. Mi tega denarja v proračunu nimamo, sicer pa ga bomo lahko zagotovili le malo, niti približno toliko, kot bi ga morali, če bi želeli preseči skupaj z zunanjimi občinami 50 % (po ključu števila prebivalcev). To bi se izšlo, če bodo bogatejše občine prispevale več. Pogoje-
vanje Ptuju bi bilo smiselno le, če bi podjetje opravljalo samo dejavnost oskrbe z vodo, česar za Ptuj opravi manj kot za zunanje občine. Če bo pa MO Ptuj tržišče, na katerem bo javno podjetje opravljalo tudi druge dejavnosti in ustvarjalo iz njih prihodek, pa tako pogojevanje ne vzdrži. Če bi bili „pravljično pošteni"(tega žal več ni), bi bilo povsem vseeno, kdo je kolikšen lastnik, ker je pa lastništvo, zasebno ali javno, orodje za uveljavljanje lastne volje posameznika ali skupine, je pač tako, da se potegujemo, kdo bo potegnil večji kos kolača in s tem moč. Mi mali bomo morali vedno ostati zadovoljni z drobtinicami, ki ostanejo od kolača, ko se zanj stepejo veliki."
Žetale: oskrba z vodo naj se izloči iz KP
Župan Žetal Anton Butolen
je povedal, da bodo o ponudbi KP razpravljali na prihodnji seji občinskega sveta: „Če pa bodo do takrat delnice že prodane, tudi ne bo škode ... Tako kot večina občin smo tudi mi podelili koncesijo za oskrbo s pitno vodo KP Ptuj in si s tem, če pravni red pri nas kaj velja, vsaj za 15 let zagotovili vodo. Sicer pa je ponudba prišla pozno, če bi bile občine že prej 100 % lastniki, ne bi bil niti potreben takšen postopek podeljevanja koncesije. Žal nobene skupne zadeve na Ptujskem ne znamo rešiti pravočasno in v korist celotne bivše občine. Sam menim, da je cena ustrezna, o smiselnosti nakupa pa nisem ravno prepričan, sploh če bo mestna občina imela več kot 50-odstotno lastništvo, čeprav razumem njihovo stališče, ker KP opravlja nekatere storitve samo v MO Ptuj. Najbolje bi bilo, če bi se oskrba z vodo izločila iz KP, lastništvo pa bi se uredilo tako, da bi vsaka občina imela proporcionalni delež glede na število priključkov. Ostali del sedanjega KP pa naj lastninijo občine, v katerih podjetje opravlja storitve. Dvomim pa, da se je o tem možno dogovoriti."
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar meni, da je ponujena cena kar sprejemljiva, čeprav bi lahko bila (glede na stanje v podjetju) nižja: „Smo pa za nakup deleža in se nam zdi smiseln, saj menimo, da je treba sodelovati v lastništvu, ki nam zagotavlja oskrbo z vodo. Prav tako zagovarjamo stališče večine občin, da nobena občina ne sme imeti 50-od-stotnega deleža, in to bo tudi naš pogoj za dokup delnic. V nasprotnem primeru jih ne bomo kupovali, saj KP zagotavlja osnovne dobrine vsem občinam Sp. Podravja in se nam ne zdi prav, da bi upravljavsko pravico nad podjetjem imela MO Ptuj."
Milan Gabrovec, župan Markovcev, pravi, da bi bili veseli, če bi bila cena delnice nižja, sicer pa se strinja s stališčem, da nobena občina ne bi smela imeti 50-odstotnega deleža ali več: „O tem na občinskem svetu še nismo razpravljali, ampak če se obeta prav to, potem bom nakup delnic svetnikom odsvetoval, saj se to ne zdi smiselno. Če se tako odloči večina občin, bo KP pač še v uradni lasti MO Ptuj. In v tem primeru bom svetnikom predlagal, da prodamo še tisti odstotek delnic, kolikor jih občina Markovci že ima doslej. Menim pa, da je stvar dogovora med občinami, kako si bomo razdelili nakup tega 39-odsto-tnega deleža."
Majšperk: razmerje porabe vode je danes 60:40 v korist zunanjih občin
Zanimivo je mnenje županje Majšperka Darinke Fakin, ki je povedala, da je ceno težko komentirati in da so načeloma za odkup delnic, vendar le v primeru, če bodo tudi „zuna-nje" občine imele vsaj neko možnost odločanja: „ Nakup bi bil smiseln le v primeru, če bi se vsi držali načela, za katerega smo se dogovorili v začetku: da želimo ohraniti celovit skupen sistem in s tem vsem občanom zagotavljati vodo po enako dostopni ceni. Žal ta dogovor ni obveljal, veliko občin je podelilo koncesijo KP Ptuj, nekateri pa tega niso želeli storiti in tako sistem ni enoten." O sklepu občin glede meje lastniškega deleža pa dodaja, da so ga oblikovali na skupnem sestanku in je logičen, če želimo vsi skupaj
delati v korist vseh: „Današnja lastniška struktura izhaja iz delitvene bilance, kjer smo občine dobile deleže glede na porabo vode. Takrat je pač bilo tako, da okoliške občine nismo imele zgrajenega vodovodnega sistema in tako porabe vode, iz katere je izhajal lastniški delež, v teh občinah ni bilo. Če pa bi pogledali ta razmerja danes, bi videli, da je poraba zunanjih občin v primerjavi z mestno 60:40 % in še večina zunanjih občin je KP Ptuj podelila koncesijo, medtem ko je MO Ptuj to prenesla na svoje Javne službe. Pogojevanje zunanjih občin z mejo do 50 % je logično, saj danes nimamo nobenega vpliva ne na skupščini in ne pri delu NS. Vedno smo preglasovani. Skupno delo, ki temelji samo na uresničevanju zahtev enega od partnerjev, za nas ni sprejemljivo. Upam, da bo prevladal razum in bomo lahko v prihodnosti delali skupaj v korist vseh in da se bo MO Ptuj pridružila ostalim občinam ter tudi sama podelila koncesijo KP Ptuj. S tem bi omogočila ohranitev tega podjetja in ohranitev celovite oskrbe s pitno vodo v vseh vključenih občinah."
Cirkulane: obstajajo tudi cenejši vodooskrbni sistemi
Zgovoren je bil tudi župan Cirkulan Janez Jurgec: „Za-nimivo bi bilo izvedeti, koliko, kako in kje so zaposleni in bivši zaposleni dobili delež delnic KP Ptuj. Cena se mi zdi previsoka glede na stanje KP. Absolutno sem za nakup delnic, vendar ne za vsako ceno. Nakup je smiseln predvsem zato, da se lastniški deleži razpršijo, saj tako ni možnosti manipulacij s podjetjem in sprejemanja enostranskih odločitev. Nikakor pa ena občina ne sme biti lastnica 50-odsto-tnega deleža ali več, vsaj v vo-dooskrbnem delu ne. Takšno stališče imam ves čas. Druge zadeve se nas kot občine toliko ne tičejo. Odkup delnic po mojem prepričanju je bil in bo vedno pogojen s tem, da ena od občin nima 50 % ali večjega deleža. Če Ptuj želi, da se ohranijo med občinami dobri odnosi in da vsi ostanemo v tem sistemu oskrbe s pitno vodo, mora vodstvo občine vedeti, da imamo občine, ki smo ob meji, veliko drugih možnosti. Nenazadnje se ob vstopu Hrvaške v EU odpirajo možnosti vključitve obmejnih občin v njihov sistem oskrbe z vodo, kjer je voda manj onesnažena in cenovno ugodnejša. Prav tako vem, da imajo nekatere občine možnost vključitve v katerega od vodooskrbnih sistemov drugih občin. Če torej želi občina Ptuj biti tista, ki ne želi več kot 75-odstotnemu deležu prebivalcev dopustiti kompromisnih rešitev, se mora zavedati posledic, ki lahko sledijo!"
SiM
4 Štajerski
Po mestni občini
petek • 29. marca 2013
Ptuj • Problematika mestnega jedra
Ker ni dobička, trgovin ne more biti
Ptujsko mestno jedro je vse bolj prazno, kar zadeva trgovine. Čarobne palice za oživitev ni kljub vrsti projektov, ki naj bi vodili k temu, tudi prepoznavnih domačih blagovnih znamk ni, kaj šele tujih, ki so jih napovedovali.
V teh dneh se iztekajo zadnji prodajni dnevi kar trem trgovinam v ptujskem mestnem jedru. Vrata zapirajo Ciciban v Zelenikovi ulici (lokal v lasti Mercatorja), Mura na Mestnem trgu (last MO Ptuj) in Drogerija (last zasebnika) v Miklošičevi ulici. Verjeli ali ne, Mercator je v zadnjih letih v ptujskem mestnem jedru zaprl kar petnajst trgovin, ob omenjenih treh še: v Lackovi trgovine Jelen, Slavica, Mavrica, Elegant, Kovina, Kemikalija in Oblačila, v Slomškovi Koloniale, na Slovenskem trgu Delikateso in Steklarno, v Slomškovi ulici Zarjo, v Miklošičevi ulici prodajalno Perla, oddelek pohištva v Blagovnici ter prodajalno Novi dom na Mariborski cesti zaradi združevanja programa pohištva in
posledično selitve v trgovski center. V mestnem jedru od »najboljšega soseda« tako ostaja le še Blagovnica z oddelkom tekstila in marketom ter s kozmetiko in gostinskim lokalom z najemnikoma.
Te dni smo v PS Mercator, službi za stike z javnostmi, iskali odgovore na več vprašanj: koliko Mercatorja še ostaja na Ptuju, kako je z Blagovnico na Novem trgu (lani je preteklo 40 let, odkar so jo odprli, pred dobrimi štirimi leti pa je bilo obljubljeno, da jo bodo obnovili), kaj bo z zaposlenimi v trgovinah, ki se zapirajo. Tanja Durin je odgovorila, da na Ptuju naj ne bi več zaprli nobene trgovine, tako vsaj načrtujejo v tem trenutku. Del osebja Modianinih trgovin, ki se zapirajo, so razporedili
Foto: Črtomir Goznik
Prodajalna Two Way je v mestnem jedru ostala kljub selitvi v trgovski center ob Ormoški cesti.
v ostale poslovalnice, nekaj se jih bo upokojilo, medtem ko bo družba Modina, d. o. o., ostalim delavkam v času do
Ptuj • SDM za Dnevni center
Mladi za mlade
Slovenska demokratska mladina, podmladek SDS, ki ga vodi Andrej Čuš, je ob koncu leta 2012 in v januarju letos zbirala rabljene računalnike in drugo računalniško opremo. Glede na slabo materialno stanje Dnevnega centra za otroke in mladostnike, ki ima od februarja leta 2012 prostore v kletnih prostorih Doma upokojencev Ptuj, so se v SDM odločili, da jim bodo podarili to nujno potrebno opremo. S tem bodo vsem, ki prihajajo v Dnevni center, omogočili, da bodo še aktivneje sodelovali in razvijali svoja znanja ter sposobnosti.
Dnevni center je eden od preventivnih programov društva Ars Vitae, ki jih izvajajo že sedmo leto. Ob predaji zbranih računalnikov, ki je bila 25. marca, je Andrej Čuš povedal: »Kot poslanec, Ptujčan, mislim, da je potrebno, da nekaj iz Ljubljane prinesem tudi na Ptuj, pa ne samo v obliki računalnikov. Delo, ki ga opravlja Dnevni center za otroke in mladostnike in v katerem lahko mladi izpopolnjujejo svoje znanje, se izobražujejo, je zelo plemenito. Od prostovoljcev, ki delajo v tem centru, in koordinatorice dela v tem centru Metke Jurešič sem izvedel, da jim primanjkuje računalniške opreme, da bi mladi lahko delali različne seminarske in druge naloge ter druge aktivnosti, za katere potrebujejo računalnik. Doslej so imeli le star prenosni računalnik. Razmislek o tem, komu bomo predali zbrano računalniško opremo, zato ni bil potreben. Želimo si, da bi mladi podarjene računalnike oziroma drugo računalniško opremo lahko čim dlje koristno uporabljali.«
Predaja računalnikov je bila prva konkretna solidarnostna akcija najmlajšega poslanca DZ Andreja Čuša in SDM. Aprila bodo skupaj z društvom Ars Vitae pripravili tudi okroglo mizo na temo Mladi in droge. S tem v bistvu nadaljujejo aktivnosti s kolegija županov Spodnjega Podravja, kjer so se
župani občin tega območja seznanili z delom, ki ga opravlja društvo Ars Vitae v okviru pomoči odvisnikom, katerega naj bi sofinancirale tudi občine. Če ni občinskega deleža, tudi ni državnega sofinanciranja. Društvo za vsak evro iz domačega okolja prejme pet evrov iz države, zato je prav, da jim tudi mi pomagamo, poudarja Čuš. S tem bodo pomagali čim širšemu krogu mladih.
V SDM načrtujemo tudi ustanovitev fundacije za pomoč mladim iz slabše razvitih slovenskih regij, s čimer jim želijo pomagati pri izobraževanju in razvoju poklicne poti. K pomoči pri tem projektu bodo povabili tudi evropske poslance, športnike in druge, ki lahko pomagajo. »Ustava sicer govori o enakosti, vendar ko gledamo inde-
zaprtja in tudi vnaprej poskušala poiskati delovna mesta v okviru družbe Mercator, d. d., oziroma v okviru odvisnih družb (Intersport, Mercator Tehnika, Mercator IP in podobno). »Trgovine pač morajo imeti kupce. Če je kupcev malo, ker so na splošno mestna jedra manj obiskana, tudi trgovine ne morejo obstati in dobro poslovati. Upamo, da
bo čez čas prišlo tudi obdobje, ko bomo lahko trgovine obnovili,« še odgovarja Tanja Durin.
Od trgovcev, ki so še do nedavnega imeli prodajalne v starem mestnem jedru in se odločili za selitev v trgovske centre zunaj mestnega jedra, je edino podjetje Wit B obdržalo svojo prodajalno Two Way v Prešernovi ulici 7. Ta je
bila sicer po selitvi nekaj časa zaprta, obvestilu o tem, da jo obnavljajo in da jo bodo kmalu ponovno odprli, je verjel le malokdo. Obljube niso snedli, pred dnevi je prodajalna znova odprla vrata.
Razprava o oživitvi starega mestnega jedra je stalnica razprav na mestnem svetu. Tudi na marčevski seji se ji niso ognili, predvsem v povezavi z razpravo o dveh odlokih: o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem ter o rabi javnih površin v MO Ptuju. Razprava je pokazala zelo različne poglede na stanje na tem področju in rešitve v smeri spodbujanja polnitve lokalov (diferencirano znižanje najemnin), zato bodo na skupni seji odborov še poskušali dodati kakšen kamenček v mozaiku iskanja rešitev na tem področju, ki ni samo posledica odpiranja velikih trgovskih centrov na obrobju mesta. MO Ptuj ima na območju starega mestnega jedra trenutno praznih 17 lokalov. Rešitve naj bi šle v smeri zadovoljevanja potreb večine uporabnikov lokalov, ki opravljajo neko dejavnost v starem mestnem jedru. Samo zniževanje najemnin, vključno z brezplačno dodelitvijo lokalov, je premalo, tega se vse bolj zavedajo tudi mestni svetniki. Treba bo poiskati kompleksne rešitve.
MG
Slovenija • Kadrovanje nove vlade
kse razvitosti, vidimo, da ni tako,« še pove Andrej Čuš, ki napoveduje tudi financiranje štipendij iz lastnih sredstev za nekaj nadarjenih mladih iz Spodnjega Podravja. To bo njegov prispevek družbi. Že sedaj med 10 in 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka namenja za družbeno korist.
V imenu Dnevnega centra za otroke in mladostnike oziroma društva Ars Vitae se je za lepo in koristno darilo zahvalila Metka Jurešič. V šolskem letu Dnevni center obiskuje čez 70 otrok, tudi iz drugih jezikovnih okolij, ki imajo kar nekaj težav s sporazumevanjem in komunikacijo. Med njimi so tudi takšni, ki doma še nimajo računalnikov, šole pa ne glede na to zahtevajo uporabo računalnikov.
MG
Levanič, državni sekretar
Ptujčan Dejan Levanič, ki ima pri 31 letih že trinajstletne izkušnje v lokalni in državni politiki, je bil v začetku tedna imenovan za državnega sekretarja v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Z imenovanjem je v ponedeljek, 25. marca, seznanil tudi mestni svet. Ob tej priložnosti je poudaril, da lahko samo s sodelovanjem in s skupnim dialogom naredimo korak naprej, v tem duhu bo tudi deloval.
Foto: Črtomir Goznik
S predaje donacije SDM in Andreja Cuša Dnevnemu centru za otroke in mladostnike
Dejan Levanič za zdaj ostaja mestni svetnik, ker ne gre za nezdružljivost funkcij, kot je bilo prvotno slišati. Levanič je v zadnjem času v Talumu vodil službo za stike za javnostjo, podobno delo je opravljal tudi pri NK Aluminij, bil pa je tudi v igri za nadomestnega poslanca v državnem zboru, kar pa je odklonil predvsem zaradi službe v Talumu, ki mu je zelo ustrezala. Ujel se je z vodstvom Taluma in ljudmi, ki kreirajo neko novo podobo Taluma. Prepričan je, da bi tudi s svojim delom lahko prispeval k temu, zato je ocenil, da ne more prevzeti funkcije nadomestnega poslanca. Kot je povedal, pa se ne odkloni funkcije državnega sekretarja, ki je zelo odgovorna funkcija. Povabilo za to delo je prišlo naknadno. Če si kdaj izrazil željo, da želiš aktivno delati v politiki ali stranki, potem moraš ponujeno vzeti, pove. Še naprej pa ostaja tudi predsednik MO SD Ptuj, medtem ko mu služba v Talumu miruje.
»Vem, da so nekatere stvari na področju dela ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, odprte še iz našega mandata, mandata Pahorjeve vlade. To je področje, ki ga na
nek način v tem trenutku najbolj obvladam, če govorimo o političnem področju. Nekatere zadeve je potrebno popraviti in pogledati, kaj se da še narediti, izboljšati glede na stanje, v katerem smo. Svoje delo bom v tem letu nove vlade v glavnem posvetil petim ključnim področjem. Prva je zagotovo aktivna politika zaposlovanja. Slovenija ima rekorno število nezaposlenih; videti bo treba, kateri so tisti programi EU, kjer bi lahko počrpali dovolj sredstev, da ustvarimo nekaj delovnih mest. V mislih imam socialno podjetništvo, kjer lahko naredimo veliko, a se v Sloveniji šele razvija. Dru-
ga prioriteta je preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, tretja pa štipendijska politika in študentsko delo. Treba bo popraviti zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zlasti še v delu, ki se nanaša na mladoletne dijake. Ob štipendijah gre še za varstvene dodatne, otroške dodatke, pa da tisti, ki delajo, niso dvojno obdavčeni pri svojih prihrankih, plačah in podobno. To so politike, ki jih bomo odprli, o tem sva se z novo ministrico že veliko pogovarjala. Skratka, čaka nas veliko dela, veliko je zaostalega dela, veliko je odločb, ki še čakajo na rešitev.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič
petek • 22. marca 2013
Od tod in tam
Štajerski	5
Svet je majhen
Revolucija Che Frančiška
Lansko leto sem šel v kino gledat film italijanskega režiserja Nannija Morettija »Habemus papam«, zgodba o novoizvoljenem papežu, ki odstopi, potem ko razume, da ni primeren za to funkcijo. To je verjetno razlog, da sem s posebnim občutkom sledil celotnemu dogajanju znotraj katoliške Cerkve v Rimu po odločitvi Benedikta XVI., da se poslovi od pepeškega prestola pred smrtjo. Edini primer v zgodovini po Celestinu V., ki je bil zaradi takšne poteze tako za-sovražen med verniki, da ga je Dante Alighieri celo poslal v Pekel pri pisanju Božanske komedije. V filmu je najpomembnejša scena trenutek, ko novoizvoljeni papež prvič zagleda množico ljudi na trgu svetega Petra. Takrat razume njihova pričakovanja in ostane brez besed oziroma brez moči.
Ko se je papež Bergoglio prvič pojavil na balkonu, je sledil razmeroma dolg trenutek tišine. Ni spregovoril takoj. Iskreno povedano, glede na vsa presenečenja, na katera nas počasi uvajajo mednarodni voditelji, sem si mislil, da si bo mogoče novoizvoljeni papež res premislil. Doživljal sem film. Pa si ni. Spregovoril je celo po »televizijsko«: »Bratje in sestre... dober večer!« Dober večer? Nisem mogel zadržati smeha. Kateri papež je že kdaj pozdravil množico ljudi kot voditelj Viktorjev? Zadeva je postala še zanimivejša, ko sem razumel, da je Frančišek jezuit. Genialno. Predstavnik ene najbolj konzervativnih struj znotraj Cerkve, predstavnik krščanske družine, ki od nekdaj spada med najbolj izobražene, bogate in vplivne znotraj katoliške vere in ki je bila vedno namenjena pripravljanju novih vodilnih elit, je izbral ime ustanovitelja »konkurenčne« družine revnih frančiškanov, iz vrst katerih je celo šel pred nekaj stoletji edini papež, ki je jezuite ukinil! V tistem trenutku sem se spomnil besed pokojnega lastnika Fiata Umberta Agnelli-ja, kije pred leti, ko je Italija dobila prvo levo vlado, izjavil, da nekatere reforme - mislil je na sindikalni sistem - lahko izvedejo le bivši komunisti. Očitno je čas, da se znotraj Cerkve nekatere stvari spremenijo, in to je možno le od podkovanega človeka, kije del sistema, s skromnim in ponižnim pristopom.
Vsi kardinali pred konklavom so prosili vernike, naj molijo, da bo lahko sveti Duh izbral primernega kandidata. Sveti Duh je bil najbolj omenjen koncept pred začetkom konklava. Od njega oziroma od njegovega posredovanja je bil odvisen rezultat. Očitno je sveti Duh največji svetovni lobist. On prepričuje, On posreduje, On odloča preko posrednega vpliva, ki ga ima na kardinale. A kdo bi si mislil, da bo ta veliki lobist izbral prav Slovenca za sodelavca na Zemlji? Zadeva je postala še zanimivejša, ko sem za papežem Frančiškom, ki je pozdravljal Rimljane, na balkonu zagledal našega kardinala Rodeta! Stric iz ozadja. Slovenska posebnost! Očitno so mu »pisci« scenarija izbrali primerno vlogo in vse kaže, da jo je odigral brez večjih napak. Sam je priznal, daje skupaj s predstavnikom Svetega sedeža v Sloveniji podpiral izbiro papeža Bergoglia pred konklavom in v času konklava. Samo predstavljam si lahko sedaj, kako se bo novinar Aleksander Lucu, ki se zelo rad razpisuje o kardinalu dr. Rodetu in o »mračnih« povezavah Opus Dei sedaj veselo lotil novih novinarskih podvigov in analiz!
Gleda na poročanja o nastopu oziroma pristopu novega vodja Svetovne cerkve lahko opažamo, da so ga mediji celotnega sveta sprejeli s precejšno mero naklonjenosti. Nemec Ratzinger je že pozabljen. Kot da ga v zadnjih šestih letih ni bilo. Skoraj bi lahko rekli, da so mu vsi hvaležni, da seje umaknil. Očitno je imel napačen pristop. Preveč intelektualno je bil nastrojen. Preveč profesorski po dolgem obdobju populistične kraljevine Janeza Pavla II. zagotovo ni mogel priti do izraza. Frančišek ima sedaj pred seboj odprto pot in vse kaže, da jo želi izkoristiti. Začel je revolucionarno kot veliki zgodovinski revolucionar in njegov so-narodnjak Ernesto Che Guevara, tudi Argentinec. »Oblast je služba. Oblast potrebuje nežnost,« je rekel pred desetletji Che Guevara in to je ponovil na trgu svetega Petra Frančišek ob začetku svoje vladavine pred vsemi voditelji sveta. Mali OZN, ki ga je poslušal, je razumel, da mogoče stvari čez nekaj let ne bodo več iste in da novi papež misli resno! Bolje se je prilagoditi kot tvegati, da te revolucija povozi!
Laris Gaiser
Popravek
V torkovi tiskani izdaji Štajerskega tednika, v članku z naslovom Počilo okoli nove zaposlitve v občinski upravi, nam jo je zagodel tiskarski škrat. Pravilno ime svetnika, ki je predčasno zapustil sejo, je Milan Arbeiter (in ne Franc Milošič). Za nehoteno napako se opravičujemo.
Uredništvo
Ormož • 21. seja občinskega sveta
Oddelali prvi polčas
Uresničili sta se želja in predlog svetnika Stanislava Podgorelca, ki je že pred sejo opozarjal, da je dnevni red s 23 tehtnimi točkami predolg in da je treba sejo razdeliti. 21. redna seja je bila v ponedeljek zvečer prekinjena okoli 23. ure in se bo nadaljevala 2. aprila. Takrat bodo prišle na vrsto točke, ki vsebujejo različna poročila o izvajanju gospodarskih javnih služb in letno poročilo o delovanju medobčinske uprave.
Ampak še ob 21. uri zvečer je bila situacija na seji kritična. Svetniki in svetnice so zaskrbljeno pogledovali skozi okno, saj je snežilo kot za stavo in na marsikateri hrib je bilo ta večer nemogoče priti z avtom. Tisti, ki so bili peš, pa so zaskrbljeno gledali na uro, saj so sejo pričeli ob 16. uri in so do 21. ure uspeli obdelati le 4 (štiri) točke, od katerih je bile ena potrditev dnevnega reda. Sicer pa je v Ormožu težko sprejeti že dnevni red. Svetnik Vili Trofe-nik je namreč želel umakniti dve točki, ki po njegovem mnenju nista bili primerni za obravnavo: Določitev cen storitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter Določitev cen zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov. Za nameček pa je želel težko pričakovani Odlok o občinskem prostorskem načrtu vrniti v fazo prve obravnave. Za svoje predloge ni našel širše podpore.
Reorganizacija pošte na Kogu
Občinski svet se je najprej seznanil s preoblikovanjem pošte na Kogu v pogodbeno pošto. Predstavnik Pošte Slovenije Petar Luetic je predstavil razloge za to spremembo; gre za upad storitev, prihod konkurence in liberalizacijo poštnega trga. Povedal je, da se Pošta Slovenije v zadnjih dveh letih ukvarja predvsem z optimizacijo delovnih časov pošt in reorganizacijo poštnega omrežja. Na Kogu je bila ena manjših pošt v Sloveniji in bo tretja od skupno 55, ki jih želijo reorganizirati v pogodbene. Zmanjševanje obsega storitev, s katerim so v preteklosti stalne pošte preuredili v premične, in skrajševanje delovnega časa namreč ni več mogoče, saj je pošta na Kogu odprta le še dve uri na dan. Izkušnje iz tujine kažejo, da je ureditev v pogodbene pošte uspešna; tako imajo v Avstriji kar 1267 pogodbenih pošt, država pa je obdržala le dobrih 600.
Petar Luetic je mnenja, da bodo s to reorganizacijo pridobili zlasti krajani, saj bo pošta, ki bo po novem v trgovini, odprta najmanj osem ur dnevno, tudi v soboto in nedeljo. Pogodbena pošta se namreč lahko izvaja v okviru trgovske, lekarniške, turistič-no-informativne ali druge dejavnosti in tako omogoča
ekonomsko vzdržnost pošte. Pogodbena pošta bo opravljala celoten nabor univerzalne poštne storitve, storitve plačilnega prometa, vplačila na osebne račune Poštne banke Slovenije in izplačila s teh računov, izročanje obveščenih pošiljk ter prodajo nekaterih artiklov, kot so poštne znamke, kuverte, paketna embalaža ...
Svetniki nad načrti pošte niso bili ravno navdušeni, saj se v Ormožu pospešeno ukinjajo različne dejavnosti. Tako je predvidena selitev davčne uprave v Mursko Soboto, izgubili pa naj bi tudi geodetsko upravo. Slišali smo tudi pomisleke o tem, kaj se bo zgodilo s pošto, če se trgovina na Kogu zapre.
30 amandmajev
na prostorski
načrt
Po letih prizadevanj so se zaključile tudi dejavnosti okoli urejanja občinskega prostorskega načrta, na katerega so številni občani že zelo težko čakali. Postopek se je uradno začel leta 2007 in v tem času je bil dvakrat javno razgrnjen. Pri prvi razgrnitvi je bilo na načrt okoli 200 pripomb, ki so se nanašale izključno na spremembo namenske rabe zemljišč; pri drugi pripomb ni bilo. Februarja lani so bili postopki končno tako daleč, da so zaprosili za mnenje nosilce urejanja prostora, ki jih je bilo kar 40. Zadnje mnenje so prejeli januarja 2013, je povedal Boštjan Najžar iz občin-
Foto: Viki Ivanuša
Svetniki so se seznanili s študijo o izvedljivosti projekta pridelave in predelave sladkorne pese, h kateri so imeli tudi nekaj pripomb, seveda pa so vsi iniciativi zaželeli, da se njihova prizadevanja uresničijo.
ske uprave in dodal, da je bilo potrebno veliko usklajevanj.
Jana Kovač iz ZEU Murska Sobota, kjer so dokument pripravili, je povedala, da so bile poglavitne spremembe spreminjanje kmetijskih zemljišč v gradbene parcele, skupno so obravnavali skoraj 600 vlog s to spremembo, nekaj sprememb pa je bilo tudi iz stavbnih nazaj v kmetijsko ali gozdno rabo. V začetku so želeli spremeniti namembnost 180 ha najboljših kmetijskih zemljišč, na koncu so uspeli za 40 ha najboljših in 75 ha ostalih kmetijskih zemljišč. Skoraj 20 ha zemljišč pa so vrnili nazaj v kmetijsko rabo.
Vili Trofenik ni imel lepih beseda za pripravljen dokument, ki ima 135 členov. Nanj je pripravil kar 30 amandmajev, ki pa niso vsebinsko spreminjali odloka; šlo je za tipkarske napake, uskladitev različnega poimenovanja istih objektov, premetavanje besed. Jano Kovač je čudilo,
čemu sedaj toliko pripomb, saj jih v postopku ni bilo. Povedala je tudi, da si lektoriranja odlokov ne morejo privoščiti. Trofenik je razložil vseh 30 amandmajev, a so potrdili le dva s pravopisnimi spremembami.
Predstavljena je bila tudi študija o izvedljivosti projekta pridelave in predelave sladkorne pese. Predsednik združenja Mirko Kosi je županu predal izvod študije, svetniki pa so vsi po vrsti izražali podporo iniciativi, vendar tudi nekoliko dvoma v realnost izvedbe. Predsednica odbora za kmetijske dejavnosti Ana Pevec je čestitala združenju za njihova prizadevanja. Omenjena je bila tudi možnost pridobivanja pese iz Hrvaške, kje so nekoč pridelovali eno boljših pes. Glavni problem so seveda kvote, na tem mestu pa bi se v prizadevanja morala aktivneje vključiti država, je bilo rečeno na seji.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Priznanje za poslovno odličnost
Upravna enota med najboljšimi
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju so minuli torek slovesno podelili priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost (PR-SPO) v letu 2012, kar predstavlja najvišjo državno nagrado za dosežke na področju kakovosti poslovanja.
Tokrat so bili prvič podeljeni tudi mednarodno veljavni certifikati, med dobitniki certifikata EFQM priznani v odličnosti (Recognised for Exellence) pa je bila tudi Upravna enota (UE) Ljutomer. Ljutomerčani so v kategoriji javnega sektorja dosegli več kot 400 točk in se uvrstili med finaliste ter prejemnike diplom.
NS
¿ Priznanje je prevzela načelnica UE Ljutomer Darija Mohorič.
Foto: NS
6 ŠtajerskiTEBKiK
Od tod in tam
petek • 29. marca 2013
Ptuj • Projekt študentov o ptujski čebuli
V vsaki krizi je luk na mizi
15 študentov Višje strokovne šole (VSŠ) Ptuj je v sredo s projektom »V vsaki krizi je luk na mizi« poskušalo predstaviti ptujsko čebulo kot posebnost našega geografskega območja, obenem pa so predstavili tudi njeno predelavo v potencialne izdelke za prodajo. Z vabljivim geslom in dobro zasnovanim projektom so učnemu procesu pridali nekaj drugačnosti in dodatne zanimivosti.
Študentje 1. letnika programa Upravljanje podeželja in krajine na VSŠ Ptuj so na pobudo mentorice in predavateljice Zdenke Boltavzer namesto posamičnih seminarskih nalog pripravili zanimivo skupinsko projektno delo. Na ta način so želeli predelati vsebine predmeta ter se obenem seznaniti s tem, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja s proizvodnjo izdelkov za prodajo. „Ker gre v našem primeru za študijski program, smo seveda izbirali med možnimi tematikami na tem področju. Enotno smo se odločili, da bomo v projektu, ki smo mu kasneje dali naslov V vsaki krizi je luk na mizi, obravnavali ptujski luk oz. izdelke iz njega," pojasnjujejo študentje, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi projekta.
Njihova mentorica je že lani uvedla tak princip dela, in ker se je izkazal za uspešnega, so ga nadaljevali. Lani so se lotili teme Misija turistična kmetija, letos pa so se posvetili ptujski čebuli. O tem, zakaj so izbrali to tematiko, študentka Mateja Pesek, pravi: „Ptujski luk kot glavno temo smo brez pomisleka izbrali, ker je že pridelovanje ptujske rdeče čebule z zaščito geografskega območja perspektivno. Ptujski luk je že
^ ^ é
Študentje so v sredo predstavili svoje delo v avli Šolskega centra.
močna tržna znamka in verjamemo, da bo v prihodnosti še bolj. Treba je le osveščati ljudi, da bodo izvedeli, kaj vse je všteto v ceno ptujskega luka. Ker smo pri projektnem delu morali zasnovati nekaj novega, smo se odločili za predelavo čebule v izdelke, potencialne za prodajo na trgu. Izdelke smo na predstavitvi ponujali v pokušnjo obiskovalcem, nekaj pa jih je bilo možno kupiti po simbolični ceni."
Vodje projekta so bili vsi sodelujoči študentje, ki so s pomočjo mentorice Zdenke Bol-tavzer izdelali načrt izvedbe projekta. To delo in predavanja so izvajali sočasno, predelane vsebine predmeta pa so sproti preverjali v praksi. Podali so se na teren in v različnih kuhinjah pridobivali praktično znanje.
„Naš namen je bil spoznati vsebine predmeta na nov, zanimiv, zabavnejši, a hkrati zahtevnejši način ter nova spo-
znanja preveriti na praktičnem primeru, da dobimo boljšo predstavo o tem, kaj vse je treba vložiti in na kaj paziti, če se odločimo oblikovati podjetje. Želeli smo tudi, da se naučimo skupinskega dela in organizacije ter razdelitve obveznosti in da se o izbrani temi učnega projekta govori, razpravlja, uči in osvešča," še pojasnjuje Pe-skova, ki je prepričana, da so vsi od projekta odnesli veliko.
Dženana Kmetec
Ptuj • Milan Gabrovec, ladjarski zanesenjak
Zbirka za stalno razstavišče
Ptujčan Milan Gabrovec se je Kolumbove jadrnice dobesedno zaljubil; v letih, odkar se ukvarja z izdelovanjem modelov ladij Krištofa Kolumba, jih je osvojil do potankosti.
Modelirati jih je začel že pred 41 leti, leta 1972, zatem za nekaj časa opustil zaradi dela v Iraku, Rusiji in Nemčiji, a se je k njim ponovno z največjo zavzetostjo vrnil v novem tisočletju, ko je skoraj vsako leto nastala ena nova jadrnica, v katero je vgrajenega okrog 800 ur časa. Njegova delavnica v Črtkovi ulici na Ptuju je pravi mali »laboratorij«, kjer se z lekarniško natančnostjo posveča izdelavi ladij, ki so unikatni modeli in skoraj popolne kopije antičnih jadrnic.
Modele izdeluje v dveh veliko-
stih; večje merijo v višino 120, v dolžino pa 170 centimetrov, manjše pa v dolžino 80, v višino pa 70 centimetrov. Od treh ladij - Pinte, Nine in Santa Marie - mu je najbolj pri srcu slednja in jo je tudi najpogosteje izdeloval. Nino je dokončal pred kratkim, še 50 ur dela pa mu manjka do dokončanja Pinte. Vsi materiali, ki jih uporablja pri izdelavi, so naravni: les (bela vrba, vezana plošča, mahagoni, furnir), platno za jadra, ki ga ročne tkejo, kupuje v Adlešičih, laneno vrv pa mora na primer oviti kar 2400 krat. Tudi
Foto: Črtomir Goznik
Milan Gabrovec s svojimi ladijskimi lepoticami
oprema za ladje je delo njegovih rok - od posod za vodo, kadi za žito, skrinj za osebno prtljago, železnih sider, reševalnih čolnov do orožja in topov, ki so iz medenine. Ročne spretnosti, ki jih je kazal že v osnovni šoli, so tako skozi izdelavo Kolumbovih jadrnic prišle do polnega izraza.
Svoje stvaritve Milan Gabrovec rad pokaže, rad pa tudi pove, da ni dovolj samo navdušenje, potrebna je velika mera potrpežljivosti in tudi inovativnosti, da se lotiš takšnega ustvarjanja, kot se ga je sam. To ni zapisano v leksikonih oziroma knjigah, do marsikatere rešitve, da se je približal izvirniku velike ladje, se je pri izdelavi modela moral dokopati čisto sam. Najlepše so jadrnice v barvi lesa, nekatere skrivnosti izdelave, njene zaščite in barve skrbno čuva.
Ladje je že večkrat razstavil, njegova največja želja pa je, da bi dobil stalni razstavni prostor nekje v starem ptujskem mestnem jedru, da bi njegovo ustvarjalnost lahko videli tudi vsi tisti, ki prihajajo na Ptuj kot turisti. Zdi se mu škoda, da po toliko tisoč ur, ki jih je vložil v izdelavo modelov Kolumbovih ladij,
le-te niso na ogled javnosti. V starem mestnem jedru je toliko praznih lokalov, da bi se moral tudi zanj in njegove modele najti primeren prostor. Nobena izložba, ki je prazna, ne more biti mestu v ponos. »Niso samo moje stvaritve tiste, ki bodo prinesle nov duh v staro mestno jedro, ljubiteljskih ustvarjalcev, ki bi si zaslužili prostor v tem mestu, je veliko. Projekt Evropske prestolnice kulture je že bil taka priložnost, ko bi morali odpreti vrata tudi takšnim ustvarjalcem, kot sem sam,« pravi Gabrovec. »Nikogar ni bilo, ki bi nas povabil, ki bi nam dal priložnost, da prispevamo kanček v mozaik večje prepoznavnosti mesta in prikazu ustvarjalnosti njegovih ljudi mimo t.i. visoke umetnosti.«
Ne glede na to, ali bo dobil priložnost za stalno razstavišče, se bo izdelovanju Kolumbovih ladij z razpetimi in spuščenimi jadri še posvečal, od tega ga ne more nič odvrniti, pravi. Še vedno pa ostaja neuresničena ideja o izdelavi makete ptujskega zvonika ali vsaj njegovega nihala. Kot je že povedal pred nekaj leti, bi se tega projekta mesto skupaj z njim lahko lotilo kot protokolarnega darila, če bi seveda bila volja za to.
Ptuj bi že zdavnaj moral prisluhniti ideji o ulici umetnosti. Ampak za to je treba dihati z mestom, ga imeti rad. Dokler pa so v igri samo takšne in drugačne koristi, ni pričakovati, da bo ulica zaživela.
MG
Od tod in tam
Njiverce • Spletli najdaljši presmec
Foto: M. Ozmec
Letošnje cvetne nedelje si v Kidričevem ne bodo zapomnili le po obilnem snegu in hladnem vremenu, ampak tudi po najdaljšem, kar 95 m dolgem pre-smecu, ki so ga spletli mladi Njiverčani; katoliška mladina pa je spletla 114 m dolgega iz smrekovih vej. Njiverčani so v svoj 95 m dolg presmec vpletli sedem vrst lesa. Na cvetno nedeljo so ga do kidričevske cerkve Svete družine prinesli k blagoslovu kar ročno. Na cvetno nedeljo pa so pripravili presenečenje tudi mladi učenci verouka. Veroučenci 8. razreda so v neposredni bližini cerkve spletli in postavili na ogled kar 114 m dolg „presmec", ki so ga zaradi pomanjkanja drugega zelenja spletli kar iz smrekovih vej.
-OM
Kidričevo • Zbrali devet ton odpadkov
Foto: M. Ozmec
V sobotno akcijo očistimo Slovenijo so se kljub slabemu vremenu vključili tudi na območju očine Kidričevo, kjer je okoli 450 udeležencev zbralo blizu 9000 kg odpadkov. V petek, 22. marca, so prvi del čistilne akcije izvedli v Strniščupri Kidričevem in na OŠ v Cir-kovcah z enoto tamkajšnjega vrtca. V njej je sodelovalo 40 odraslih in okoli 170 otrok, skupaj pa so zbrali prek 500 kg odpadkov. Naslednji dan, v soboto 23. marca pa so se akciji priključili tudi krajani vseh drugih vasi v občini Kidričevo. Med udeleženci je bilo največ gasilcev in lovcev, sodelovali si tudi člani društev upokojencev in drugih društev, najštevilčnejši pa so bili člani Motorističnega kluba Tulipan. Na območju Cirkovc in okolice je odpadke v naravi pobiralo okoli 100 ljudi, ki so zbrali okoli 4.330 kg odpadkov. Na območju Kidričevega in okoliških vasi pa je okolico čistilo okoli 100 udeležencev, ki so zbrali okoli 4.200 kg odpadkov. Ob zaključku akcije so se precej premraženi udeleženci zbrali na malici -Cirkovčanipred lovskim domom v Starošincah, Kidričani pa v športnem parku v Lovrencu.
-OM
Lovrenc • Razstava ročnih del T
Foto: M. Ozmec
V petek, 22. marca, so članice sekcije "Sončnice", ki delujejo v okviru društva Invalid Kidričevo, že četrto leto zapored pripravile razstavo svojih izdelkov v prostorih Društva upokojencev v Lovrencu na Dravskem
polju. Kot je pojasnila predsednica sekcije Marta Murko, je bilo v razstavo vloženo veliko prostega časa in kar nekaj tisoč ur ročnega dela. Ogledalo si jo je precej obiskovalcev iz kidričevske občine in od drugod - od Lendave do Maribora. Za konec še pojasnilo, zakaj so si v sekciji izbrali ime Sončnica: ker je to lepa kmetijska rastlina s čudovitim rumenim in koristnim cvetom. Ne daleč nazaj je bila sončnica ponos Dravskega polja, njena simbolika pa je tudi v tem, da se vedno obrača proti soncu, proti svetlobi in proti prihodnosti, kar člane društva navdaja z optimizmom.
-OM
petek • 29. marca 2013
Po naših občinah
Štajerski	7
Ormož • Opozarjajo na nevzdržne razmere v CSO
Peticija zaposlenih in stanovalcev doma
Na tiskovni konferenci je svetniški klub Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož po letu dni spet opozoril na problematiko nezdravih odnosov v Centru starejših občanov v Ormožu.
„Na to tematiko smo neuspešno poskušali sklicati sejo občinskega sveta. Slišali smo le nekakšno kvazi poročilo, ki je služilo kot sredstvo za zavajanje javnosti," je zadnje leto delovanja CSO komentiral Vili Trofenik, ki je povedal, da zaradi nenehnega poslabšanja že druga glavna sestra zaključuje svoje delo v tej ustanovi. Ta je menda prvi dan službe v CSO dobila seznam zaposlenih, ki se jih je treba znebiti. V domu tudi ni več organiziranega delovanja sindikata, saj so menda dosedanji vodji sindikata, ki so zaman opozarjali na fluktua-cijo kadrov in nižanje nivoja kakovosti, iz obupa odšli iz ustanove.
Vili Trofenik je predstavil tudi zahtevo za takojšnje ukrepanje, pod katero so podpisani delavci iz CSO. Od občin lastnic zahtevajo, da preko svojih občinskih svetov, županov in predstavnikov, ki jih imajo v skupščini Doma, takoj ukrepajo zaradi nedopustnega vmešavanja v. d. direktorice v delo vseh strokovnih služb,
kar onemogoča kakovostno in varno delo s stanovalci, zaradi nedopustnega pritiska v. d. direktorice na zaposlene in njenega neprimernega odnosa do zaposlenih, zaradi njenih grobih posegov v pravice zaposlenih, predvsem pa zaradi nižanja kakovosti nege in oskrbe, ki nastaja zaradi preobre-menjevanja zaposlenih. Pod zahtevo je nekaj manj kot 50 podpisov zaposlenih, od katerih sta na začetku podpisani strokovna vodja Mihaela Voršič ter vodja zdravstvene nega in oskrbe Renata Močnik. Peticiji zaposlenih so se pridružili tudi stanovalci, saj je svet stanovalcev na svoji seji 7. marca sklenil, da podprejo prizadevanja zaposlenih v domu. Zbrali so 35 podpisov podpore.
Mravlje v čaju, plesen za oblogami?
Da bi podkrepil povedano, je Vili Trofenik pokazal fotografije, ki naj bi dokumenti-
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik je s fotografijami poskušal podkrepiti svoje trditve.
rale stanje v CSO - kozarec čaja, polnega mravelj, pri negibnem stanovalcu, plesen za oblogami v domu, kjer ljudje plačujejo precej visoko oskrbnino, in neurejene balkone, za katere je treba mesečno plačati dodatnih 30 evrov. Očital je tudi, da vodstvo javnost zavaja z novico o odličnosti in poslovanju doma. Pokazal pa je tudi pismo, ki ga je župan Alojz Sok naslovil na Mihaelo Voršič: „Or-moški župan si je dovolil napi-
Velika Nedelja • Neustrezni prostori vrtca
Potrebujejo petoddelčni vrtec
Svetniki so na ponedeljkovi seji ormoškega občinskega sveta sprejeli dokumentacijo za izgradnjo novega vrtca pri Veliki Nedelji. Pred tem so na občini razmišljali o morebitni energetski sanaciji obstoječega objekta, a so se na koncu odločili za novogradnjo. Vrtec je namreč montažen in star že skoraj 40 let.
Zato bi bila potrebna zares obsežna rekonstrukcija, ki bi bila finančno zahtevna. Sedanji vrtec je v slabem stanju, nesodobno zasnovan, igralnice nimajo povezave z zunanjimi igrišči, teras ni. Igralnice so majhne, hodniki ozki. Nekatere predelne stene niso bile prebe-ljene že 10 let. Pod je ponekod popolnoma uničen in je na mestih vdrt. Strojne inštalacije so dotrajane in na nekaterih mestih niso vodotesne. Senčila na oknih so neprimerna. Stavbno pohištvo zgradbe je prvotno, kar pomeni, da okna in vrata ne tesnijo dobro, saj nimajo dvo- ali troslojne zasteklitve in niso polnjena s plinom. Zato le slabo varujejo notranje prostore pred vdorom mraza in vročine, to pa seveda povzroča mnogo večje toplotne izgube. Poleg tega vrtec ne izpolnjuje normativov glede velikosti.
Zadnja tri leta deluje v okviru vrtca pet oddelkov, v stavbi pa je prostor za štiri. Zato je en oddelek starostnega obdobja od petega do šestega leta nameščen v prirejeni učilnici bližnje OŠ Velika Nedelja. Najmanjša igralnica otrok od enega do dveh let starosti ne izpolnjuje normativov, saj prostor meri le okoli 20 m2, pa še to na račun kabineta, ki ga tako v da-
našnjem vrtcu ni. Obstoječi vrtec ima skupaj le okoli 278 m2, glede na število oddelkov in otrok pa bo novogradnja imela 700 m2 skupnih površin.
Do ureditve vrtca je sicer še daleč, saj naj bi se gradnja začela spomladi 2014, zaključek investicije pa je predviden avgusta 2015. Dokumentacijo so začeli pripravljati, ker pričakujejo 7. razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj oziroma razpis Razvoj regij v okviru odobrene kvote Sveta podravske regije, kjer pripada Občini Ormož za obdobje 2012-2014 še okoli milijon evrov. Predvideni znesek sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi ESRR znaša 983.074
sati pismo, v katerem obtožuje strokovno vodjo kot krivca za razmere v domu. Fotokopije tega pisma pa je v. d. direktorice delila vsem podpisnikom zahteve. To lepo kaže na odnose v domu."
Adijo, hitra cesta proti Ptuju?
Nič kaj dobrega pa se Ormožu ne obeta tudi v zvezi s hitro cesto, zato se bo treba lotiti kakšne od oblik državljanske nepokorščine, da se bo dogajanje okoli hitre ceste Hajdina-Ormož premaknilo z mrtve točke. Stanislav Podgo-relec je opozoril na odgovor na poslansko vprašanje Kristine Valenčič lani decembra, ko je minister Zvone Črnač med drugim povedal, da bo treba izdelati „dodatne preveritve
načrtovanja in upravičenost predmetne cestne povezave". Stanislavu Podgorelcu se zdi, da če so se po toliko aktivnostih začeli ponovno spraševati o upravičenosti te ceste, to ne more pomeniti nič dobrega in je dober razlog za zaskrbljenost.
Vili Trofenik se je posvetil tudi komentiranju spremembe cen nekaterih komunalnih storitev, ki so napovedane v prihodnosti. „Pri odvajanju odplak je stara cena znašala 0,12 €/m3, predlagana nova pa bo 0,34 €/m3 ali za 183 % več. Človek se vpraša, ali so normalni. Z vidika stroškov, ki nastajajo, je rezultat lahko tu blizu, vendar z vidika plačila v trenutnih razmerah je seveda drugače. Čiščenje je bilo doslej 0,37 €/ m3, nova cena bo 0,62 €/m3 ali 67 % podražitev. Razveseljivo je, da se omrežnina zmanjšu-
je. Prej je bila pavšalna 3,55 €, nova je 1,59 €, ker se je spremenila državna uredba," pojasnjuje Trofenik, ki očita, da komunala v svojih papirjih ne prikazuje dviga cen na enoto storitve, kar baje predpisuje državna uredba.
Tudi elaborat, ki ga je naredilo Komunalno podjetje Ormož, naj bi bil po njegovem mnenju le na prvi pogled vesten, saj menda izhaja iz predpostavke, da je celotno omrežje izkoriščeno. Kanalizacijsko omrežje pa nima ugotovljene stopnje izkoriščenosti, ki bi morala biti upoštevana pri obračunu. Podeželje bo po Trofenikovem mnenju plačalo račun za Ormož, saj ima menda tudi mesto premalo prebivalcev, da bi bila čistilna naprava rentabilna. Prav tako pa Trofenik opozarja, da manjka evidentiranje odvajanja meteornih vod.
Predvideva se tudi povišanje cen ravnanja s komunalnimi odpadki. Za 120-li trsko posodo je predvideno povišanje za 92 %, za 240-litrsko pa 103,6 %. Trofenik trdi, da je elaborat v neskladju z uredbo, ker skriva finančni načrt prihodkov in odhodkov. Sicer pa je iz podatkov razvidno, da se masa odpadkov zmanjšuje. Cena se izračunava na kilogram, ugotoviti pa je treba tudi gostoto odpadkov, ki bi povedala, koliko kilogramov odpadkov se predvideva zbirati v 120- oziroma 240-litrski posodi. Opozoril je tudi, da je koncesijska pogodba za odlaganje odpadkov potekla minulo leto, občina pa še do sedaj ni začela postopkov, čeprav bi jih morala začeti 6 mesecev pred potekom pogodbe. Sklepanje aneksov k pogodbi, kot je to naredila občina, pa menda ni dovoljeno.
Viki Ivanuša
€, preostali delež investicije v višini 403.995 € pa pripada proračunu Občine Ormož: 7.950 € v letu 2013, 167.983 € v letu 2014 in 228.061 € v letu 2015. Skupna ocenjena vrednost investicije z DDV znaša 1.387.070€.
Vrtec bi želeli zgraditi na isti lokaciji, kot je sedaj, zato bo treba otroke za kakšno leto preseliti v nek drugi objekt. Sicer pa menijo, da je nov vrtec v Veliki Nedelji potreben tudi zato, ker je rodnost ves čas precej visoka. Letos tako obiskuje vrtec 79 otrok v petih skupinah, odstotek vključenosti otrok v vrtec pa je letos celo 68,7 %.
Viki Ivanuša
Dornava • Vodstvo TED Lükari ostaja isto
Letos veliki društveni projekti
Po 19. rednem volilnem občnem zboru dornavskega društva TED Lukari na čelu ostaja dosedanja predsednica Marija Belšak, zamenjalo pa se je nekaj članov upravnega odbora. „Letos je pred nami izvedba velikih projektov, ki smo jih zastavili že lani, zato je obveljalo mnenje, da ostajam predsednica društva," je pojasnila Belšakova.
Foto: Viki Ivanuša
Ce bo šlo vse po načrtih, bodo pri Veliki Nedelji v prihodnjih dveh letih na mestu starega zgradili nov vrtec.
Med največjimi tremi projekti letos je organizacija in izvedba jubilejnega, 20. lukar-skega praznika, ki bo po tradiciji avgusta. „Lotili se bomo še dodatne prenove Čušekove domačije. Projekt smo prijavili tudi na razpis LAS, kjer je bil potrjen, čakamo pa še na dokončni sklep kmetijskega ministrstva. V okviru projekta, ki je ocenjen na dobrih 14.000 evrov in je poimenovan 'Prikaz lukarstva na Dornavskem', bomo uredili degustacijski prostor in še eno muzejsko sobico v domačiji z razstavnimi eksponati," je pojasnila Belša-kova in dodala: „Poleg tega ob jubilejnem prazniku pripravljamo film z naslovom Od lukeca do luka, v načrtu pa je še izdaja biltena o 20-letnem delovanju društva in brošure o Čušekovi domačiji. Dela je tako res veliko, in če naši člani ne bi bili res
pridni, za kar jih moram posebej pohvaliti, si vsega tega niti ne bi upali vnesti v plan dela. Sama sem pravzaprav le koor-dinatorica dejavnosti, sicer pa gre pohvala vsem aktivnim članom, ki delajo odlično."
Seveda pa bodo dornavski lukarji, v društvu jih je včla-
njenih več kot 200, tudi letos sodelovali na številnih drugih prireditvah tako v Dornavi kot v občinah, kamor jih vabijo, izvedli pa bodo tudi vse ostale standardne vsakoletne dogodke na Čušekovi domačiji.
SiM
Na čelu TED Lukari iz Dornave ostaja Marija Belšak, ki pravi, da jih letos, ob 20-letnici, čaka izvedba kar nekaj velikih nalog.
Foto: SM
8 Štajerski
Kultura
petek • 29. marca 2013
Ptuj • 20 let Društva izobražencev Viktorina Ptujskega
222 dogodkov za 20 let
Vse od ustanovitve naprej je sestavni del Viktorinovih večerov glasba. Tudi na 222. večeru, ki je potekal v počastitev 20. obletnice ustanovitve Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, so nastopili vrhunski glasbeniki, vokalni kvartet Feguš. Gre za zasedbo, ki je zaigrala tudi na ustanovnem zboru društva pred natanko 20 leti. Številke so se jim vsekakor lepo zložile: v 20 letih je društvo priredilo kar 222 Viktorinovih večerov.
Kvartet Feguš deluje od leta 1992 naprej, sestavljajo pa ga bratje Filip, Simon Peter, Andrej in Jernej Feguš. Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, leta 2001 pa so bili sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno privatno šolo Scuola di Musica di Fiesole v Firencah. Leta 2012 so zaključili magistrski študij komorne glasbe na Universität für Musik und darstellende Kunst Graz in prejeli akademski naziv master of arts. Koncertirali so po številnih krajih Evrope in ZDA, vedno pa radi nastopijo v Sloveniji pred domačim občinstvom. To jih zmeraj odlično sprejme in tudi na Ptuju je bilo tokrat vzdušje odlično.
Pred natanko 20 leti so mladi fantje iz vokalnega kvarteta Feguš šele začenjali svojo profesionalno glasbeno pot. Takrat so nastopili kot obetavni glasbeniki tudi na ustanovnem zboru Društva izobražencev Viktorina Ptujskega. V vseh teh letih so tako člani zasedbe kot društvo svojo dejavnost izpopolnjevali in razvijali. In ker so skupaj začeli, se je spodobilo, da skupaj obeležijo jubilej, 20-letnico.
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega je bilo sicer ustanovljeno 26. februarja 1993, takrat z 10 ustanovnimi člani. Predsednica iniciativnega odbora je bila Božena Čač-kovič, idejni vodja ustanovitve društva pa pater Tarzicij Ko-lenko. Društvo so registrirali
in zgodba o uspešnem 20-le-tnem delovanju se je pričela. Kot prvega so v goste takoj po ustanovitvi povabili pisatelja Alojza Rebula, na isti dan pa je nastopil tudi Zbor sv. Viktorina, ki je niti različnih dogodkov večkrat tkal skupaj z istoimenskim društvom. Oboji so z izborom imena želeli ohraniti spomin na škofa svetega Viktorina Ptujskega, ki je živel v 3. stoletju.
Danes društvo šteje 86 članov, prireja Viktorinove večere in koncerte, med drugim redno tudi božičnega, ki ponavadi privabi največ poslušalcev, tudi do 500.
Namen Viktorinovih večerov je organizirati večere oziroma druženja, na katerih izpostavijo duhovnost in kul-
turo. Vse dogodke poskušajo vpeti v čas in prostor ter jim dati aktualnost, obenem pozornost namenijo raznim nagrajencem. Obisk večerov je ponavadi dober, odvisen pa je od vsebine in gosta. Povprečno se posameznega dogodka udeleži okrog 100 ljudi, še bolje pa so obiskani koncerti in predstave. Doslej so namreč pripravili tudi pet predstav, od tega kar tri igralca Gregorja Čušina.
Letno viktorinovci priredijo okrog 12 dogodkov, njihova sezona pa traja od septembra do maja. Kot pravi dolgoletni in tudi prvi predsednik - društva ni vodil le dve leti - Društva Viktorina Ptujskega Peter Pribožič, se trudijo ponuditi vsebino, ki je ob množici
Delavnica citrarskega orkestra je tokrat na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla potekala drugič zapored. Tako kot prvič jo je tudi tokrat vodila profesorica citer Doroteja Dolšak.
Minulo soboto so citrarji vadili kar osem ur, učencem iz Ptuja pa so se pridružili še mladi glasbeniki oddelka citer iz Glasbene šole Rista Savina iz Žalca, kjer prav tako poučuje Dolšakova. Na delavnici je sodelovalo devet citrarjev iz ptujske šole in devet citrark iz Žalca, med učenci iz Ptuja, ki so kasneje sestavljali citrarski orkester, pa so bili: Eva Štuber, Peter Cep, Klara Vrbnjak, Lina Vaupotič, Mateja Horvat, Sabina Zavrnik, Lucija Tement, Nika Knez in Ana Ogrin.
Vsi mladi citrarji so cel dan pridno vadili, zvečer pa so pridobljeno znanje predstavili
še na koncertu, ki je potekal v refektoriju minoritskega samostana.
Pridružili so se jim še drugi inštrumenti, na katerih so prav tako zaigrali učenci zasebne šole v minoritskem samostanu: harfa - Renata Čuš, flavta - Karin Zavrnik, violina - Matevž Vaupotič, harmonika - Miha Bezjak in zvončki -Niko Kostanjevec.
„Orkester je v sozvočju omenjenih inštrumentov zazvenel popolno. Slišali smo dela iz različnih obdobij, od baroka, ljudske, moderne do filmske glasbe. Orkestrska igra je za učence citer, ki le-tega nimajo v učnem programu, čudovita glasbena izkušnja, ki zahteva na eni strani veliko mero zbranosti, medsebojnega poslušanja, discipline, dodatnih vaj in po drugi strani prinaša tudi druženje in nove medo-
Kvartet Feguš je nastopil ob 20-letnici Društva Viktorina Ptujskega
Ptuj • Koncert v samostanu sv. Petra in Pavla
Citre priljubljen inštrument
Tudi druga citrarska delavnica se je na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla končala s koncertom. Sodelovalo je devet citrarjev iz ptujske šole ter natanko toliko citrark iz Žalca. Skupaj s še nekaterimi mladimi glasbeniki so v soboto pripravili odličen koncert.
sebne vezi, kar pripomore k splošnemu razvoju učencev. Na šoli smo ponovno izvedli glasbeni projekt, ki nas dela drugačne, prepoznavne. Takšni projekti zahtevajo veliko dodatnega dela naših profesorjev, ki se medsebojno povezujejo in sodelujejo. Na šoli si drugačnega dela več niti ne predstavljamo ne mi zaposleni, ne starši naših učencev, saj imamo skupno vizijo, da našim učencem nudimo celovit glasbeni razvoj. Vodilo nas pelje k cilju, da učenci veliko igrajo, spoznavajo privlačnost komornega in orkestrskega glasbenega ustvarjanja, kjer lahko izžarevajo sebe preko glasbe," o tokratnem dogodku pravi ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu svetega Petra in Pavla Klavdija Zorjan Škorjanec.
Dzenana Kmetec
dogodkov v Ptuju še zmeraj manjkala. S tem skušajo zapolniti vrzel in pripraviti dogodke, ki so drugačni tako po vsebini kot gostih.
Da so njihovi dogodki nekaj posebnega, dokazuje tudi njihov pregled. Med najzanimivejšimi gosti velja izpostaviti Antona Stresa, Antona Trstenja-ka, Boruta Zagoranskega, Franca Rodeta, Milo Kačič, Franca Krambergerja, Lojzeta Peterleta, Marijo Hernja Masten ...
Vseh 222 dogodkov v 20 letih, z izjemo dveh, so organizirali v prostorih minoritskega samostana. „Skozi dvajsetletno delovanje je naše društvo sledilo ustanovnemu namenu: skrb za duhovno in kulturno poglobitev z organizacijo predavanj, okroglih miz, kulturnih srečanj in koncertov. Organizirali smo 222 Viktori-novih večerov, ki so prinašali pravo bogastvo v kulturni in duhovni ponudbi starodavne-
ga Ptuja. Minoritski samostan je tudi z Viktorinovimi večeri kulturno in duhovno središče v današnjem Ptuju," pojasnjuje Pribožič in tudi v prihodnjih mesecih obljublja še kar nekaj zanimivih dogodkov. Ob tem, pravi, so se ob tokratnem jubileju začeli ukvarjati še z vprašanjem podmladka. V zadnjih letih se jim je sicer pridružilo nekaj mladih, a želijo to število v prihodnosti še povečati.
Dzenana Kmetec
Skorba • Komedija Mož moje žene
Večer smeha
KD Skorba, ki je lani praznovalo 15-letnico uspešnega delovanja, se lahko pohvali z bogato kulturno dejavnostjo. Pod njenim okriljem deluje odrasla gledališka skupina, mladinska gledališka skupina, otroški gledališki skupini, skupina ljudskih pevk, recita-cijska skupina in etnografska skupina Mautarji.
Foto: Sandra Vidovič
Citrarska delavnica se je končala s koncertom.
Odrasla gledališka skupina se je 2. marca premierno predstavila s komedijo Mož moje žene, ki jo je napisal Miro Ga-vran, uveljavljeni avtor srednje generacije hrvaških piscev, komediograf številnih uspešnih komedij, odigranih tudi na slovenskih in drugih odrih. V slovenščino je tekst prevedel Ivan Ogrinc starejši, sceno je izdelal Andrej Gabrovec, še-petalka je Ana Vogrinec, oder pa si v tej komediji delita dva mlada nadarjena igralca Tilen Abraham v vlogi Markca in Nejc Lazar v vlogi Pera, ki sta tekst kar sama poiskala, ga pokazala režiserki odrasle gledališke skupine Simoni Hazimali in skupaj so se odločili, da bi ga kazalo postaviti na oder. Njihovo sodelovanje je bilo več kot uspešno, so pokazale že prve predstave, odigrane po premieri, 3. in 10. marca na domačem odru, v dvorani doma krajanov v Skorbi ter v Frankolovem. Načrtujejo še gostovanje v Benediktu, Kidri-
čevem, videli pa naj bi jo tudi gostje hotela Primus. S tem bodo končali spomladanski del sezone, nekaj bližnjih gledaliških odrov pa bodo obiskali še jeseni.
Kot je po premieri povedala predsednica KD Skorba Renata Gabrovec, gre za še eno uspešno gledališko postavitev, ki je navdušila gledalce doma in s katero osvajajo tudi gledalce v drugih krajih. Smeha
ni nikoli dovolj; pravijo, da pomeni pol zdravja, za nekaj ga bosta zagotovo zaslužna tudi Markec in Pero, če se boste odločili za ogled najnovejše komedije odrasle gledališke skupine KD Skorba.
Pod režisersko taktirko Tanje Furek pa je mladinska gledališka skupina v sezoni 2012/2013 na oder postavila igro Atahualpov veliki met.
MG
Foto: Tanja Furek
V najnovejši komediji gledališke skupine Mož moje žene osvajata mlada igralca Tilen Abraham (Markec) in Nejc Lazar (Pero)
Foto: CG
petek • 22. marca 2013
Od tod in tam
Štajerski	9
Ptuj • 27. seja mestnega sveta
Svetniki za večinski delež v Komunalnem podjetju
Ptujski mestni svetniki so se 25. marca sestali na 27. seji. Največ so razpravljali o povečanju številu delnic MO Ptuj v družbi Komunalno podjetje Ptuj.
V	sklep o povečanju števila delnic v tem podjetju so zapisali, da »ugotavljajo obstoj občinskega interesa za povečanje števila delnic«, da MO Ptuj kot obstoječa delničarka Komunalnega podjetja Ptuj poveča število delnic najmanj do večinskega lastniškega deleža. Župana so pooblastili, da izvede pogajanja za pridobitev delnic v skupni vrednosti 40 tisoč evrov, z rebalansom proračuna pa naj bi pridobili še sredstva za pridobitev preostalih delnic do najmanj večinskega deleža. MO Ptuj je trenutno lastnica 72.986 delnic KP Ptuj, kar predstavlja 43,11 odstotka lastništva. Cilj odkupa je, da družba v prihodnje deluje brez zasebnega kapitala in kot javno podjetje. Prevladujoč delež MO Ptuj v financiranju dejavnosti KP Ptuj se mora izkazati tudi v la-stniško-upravljavskem deležu, poudarjajo mestni svetniki.
V	pogajanjih bo ponujena vrednost za delnico 4 evre. Skladno z oceno vrednosti KP Ptuj, ki jo je izdelala družba Abeceda svetovanje kot pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetij, znaša tržna vrednost za delnico 5,59 evra oziroma je to zgornja cena za odkup. Enotno stališče je, da se KP mora preoblikovati v javno podjetje, to podpira-
jo vsi župani, odprta dilema ostaja, na kakšen način priti do ustreznih deležev v podjetju oziroma kakšen delež pripada posamezni občini pri nakupu zasebnih deležev. To, da MO Ptuj ne bi smela imeti več kot 50 odstotkov v KP Ptuj, je stališče manjšega števila občin.
Kako razdeliti zasebni kapital
Štefan Čelan je ob tem ponovno spomnil na dejstvo, da je MO Ptuj v vseh preteklih letih delovanje KP financirala v več kot 70 odstotkih, da je ustvarjala približno 80 odstotkov dobička, po delilnem ključu pa ji je od tega pripadlo »le« 43 odstotkov. »Naš predlog ostalim občinam je, da si 39 odstotkov zasebnega kapitala razdelimo v sorazmernih deležih. S tem se ostale občine niso strinjale in so nas opozarjale, da so sorazmerni deleži nastajali v času delitvene bilance, da gre za zastarele indikatorje in kriterije, ki so bili takrat postavljeni. Vmes se je zgodilo veliko novega. Upoštevali smo predlog ostalih občin, oblikovali ponderje za delitev premoženja, pri čemer smo upoštevali najslabše finančno leto, kar zadeva
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so v ponedeljek največ razpravljali o povečanju števila delnic MO Ptuj v KP Ptuj.
denarna sredstva, ki jih je KP prejelo od MO Ptuj, upoštevali vse podatke v zvezi s porabo vode v posamezni občini, z novozgrajenimi objekti, rabo kanalščine, čistilnih naprav. Izdelan je bil novi izračun, po katerem MO Ptuj pripada 70,1-odstotni lastniški delež. O tem bodo razpravljali in se odločali tudi na svetih ostalih občin, solastnic KP Ptuj,« je povedal ptujski župan, ki je v ponedeljek dobil zeleno luč za pogajanja za nakup zasebnih deležev.
V svetniški razpravi je bilo slišati marsikaj: o tem, zakaj se ni prisluhnilo sklepu izpred dveh let o razdelitvi KP na dva dela, javni in zasebni, saj ni bil sprejet ne v občinah
solastnicah KP niti pri zasebnih lastnikih družbe; kaj bo podjetje v prihodnje sploh še delalo glede na prenose pretežnega dela dejavnosti KP na režijske obrate občin in podjetje Javne službe; ali ne gre v nekaterih dejavnostih za konkurenco med KP Ptuj in Javnimi službami; kakšna je strategija in vizija KP Ptuj.
Župan je v odgovoru na svetniške dileme in vprašanja odgovoril, da je voda tisto področje, kjer si najmanj želi, da bi jo prevzel nekdo od zunaj. Avstrijci, Španci in Italijani so te svoje namere že večkrat izkazali z obiski v Mestni hiši na Ptuju; zanima jih, kako bi prišli do koncesije za upravljanje z vodo. Vsi, ki so doslej nase-
dli upravljavcem zasebnikom, imajo velike težave. Oskrba z vodo je tisto področje, ki ga brez enotne pravne osebe ne bo mogoče rešiti. Želja je, da bi s tem na celotnem območju regije upravljalo KP Ptuj. Do avgusta 2010, ko je ptujski župan napisal izjavo o svojem izstopu iz nadzornega sveta KP Ptuj, je bil takratni direktor Jože Cvetko lastnik v višini dveh odstotkov, druga največja lastnica, računovodkinja, pa je imela delež v višini 1,6 odsotka; do imenovanja novega nadzornega sveta pa sta tako direktor kot nekdanja ra-čunovodkinja svoje deleže povečala na 8 oziroma 6 odstotkov. Dokupi so bili izpeljani samovoljno, je povedal župan.
Kot poudarja v. d. direktorja KP Ptuj Janko Širec, je večinsko lastništvo prvi pogoj za sprejem strategije in vizije podjetja ter zagotavljanje stabilnega poslovanja podjetja. Pričakovanja in razmišljanja okrog KP Ptuj pa se med občinami, ki so njegove delničarke, razlikujejo. Z jasnim lastništvom bo strategijo vizijo mogoče jasno nastaviti. Lastnik bo tudi bdel nad njenim uresničevanjem. O še vedno nepodpisanem sporazumu o prenosu infrastrukture s Komunalnega podjetja na obči-
ne, ki bi moral biti podpisan že konec leta 2009, pa je Širec dejal, da si želi, da bi do podpisa v najkrajšem času prišlo tudi v občinah, ki še na niso podpisale; s petnajstimi so sporazum že podpisali. Če do podpisa ne bo prišlo v kratkem, lahko pride do velikih težav na vodooskrbnem sistemu. Tako na primer pušča streha na črpališču v Skorbi, pred kratkim je odpovedala ena od črpalk. To je del sistema, ki je v lasti občin, KP kot upravljavec lahko sistem ob zagotovitvi sredstev samo vzdržuje. Ker pa sporazum ni podpisan, je težko na občine poslati račun za sorazmerni del stroškov za odpravo različnih težav. Glavni razlog za to, da sporazum še ni podpisan v celoti, je v tem, da se lokalne skupnosti ne strinjajo s stroški, ki nanje odpadejo za vzdrževanje. Ni pa razumljivo, da nekdo ni pripravljen podpisati sporazuma, s katerim si zagotavlja lastništvo na skupni javni infrastrukturi. Zaradi nepodpisanega sporazuma prihaja do težave tudi pri oblikovanju cen. V tem trenutku KP Ptuj upravlja še z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, 40 do 45 odstotkov dela pa še vedno pridobi na trgu.
MG
Videm • Sobotni zeleni triptih
Od smeti preko sadnih dreves do slastnih kruhov
V občini Videm je bila minula sobota izjemno dejavna; dogajanje se je začelo že zgodaj dopoldne z veliko čistilno akcijo po vsej občini, nadaljevalo opoldne s peto ozelenitveno akcijo in razdeljevanjem sadnih dreves, končalo pa z razstavo kruhov v Vidovi kleti.
V akcijo čiščenja okolja, ki je v soboto sicer tekla v več občinah, se je v Vidmu vključilo dobrih 700 prostovoljcev v vseh osmih krajevnih skupnostih; med njimi je bilo veliko učencev in tudi učiteljev. Imeli so nekaj manj dela kot sicer, saj je v okolju vsako leto opazno manj mešanih odpadkov, ki so jih tokrat zbrali za dobre pol tone. Hkrati so, na podlagi obsežnega projekta, ki ga je spisal novi direktor občinske uprave, evidentirali tudi črna odlagališča, vsi rezultati čistilne akcije pa naj bi bili, glede na vsebino pripravljene projektne dokumentacije, znani v prihodnjih dneh.
S čistilno akcijo pa se „zeleni" dan v Vidmu še ni končal; točno opoldne so namreč na Djočanovi kmetiji v Tržcu, ki jo upravlja Etnografsko društvo Tržec, začeli peto ozelenitve-no akcijo oziroma razdeljevanje sadnih dreves, ki so jih občani lahko dobili zastonj. Letos so tako z namenom ohranjati naravno identiteto domačega okolja razdelili kar 110 sadnih dreves avtohtonih sort, hkrati
pa so na dvorišču Djočanove kmetije z županom Friderikom Bračičem simbolično zasadili še sadiko domače hruške, ki je bila nekoč nepogrešljiv del travniških sadovnjakov in domačij. Organizatorja ozelenitvene akcije (Upravni odbor Etnografskega društva Tržec in Občina Videm) pričakujeta, da bodo tudi letos razdeljena sadna drevesa vsajena na skrbno izbrano mesto, kjer
se bodo lahko lepo razrastla in obrodila.
Sobotno videmsko dogajanje pa so popoldne zaključile članice videmskega društva kmečkih žena s tretjo tradicionalno razstavo domačih kruhov pod naslovom Naš vsakdanji kruh. Zbrane ob odprtju je nagovorila predsednica društva Anica Hrga, ki je med drugim povedala, da je v društvu veliko članic, ki znajo peči odlične
domače kruhe najrazličnejših vrst po starih receptih, delo članic in njihovo idejo za ohranjanje dragocene tradicije podeželja pa je pozdravil tudi
župan Bračič. Na razstavi, ki je bila v Vidovi kleti odprta od sobote do ponedeljka, je bilo res videti veliko vrst kruha, tudi z najrazličnejšimi nadevi, člani-
ce društva pa so še povedale, da bo ta razstava tradicionalna in jo bodo pripravile vsako leto pred velikonočnimi prazniki.
SiM
Za slasten zaključek sobotnega dne so poskrbele članice društva kmetic Videm z razstavo (in pokušnjo) domačih kruhov v Vidovi kleti.
Po končani čistilni akciji so zbrani na Djočanovi kmetiji z županovo pomočjo zasadili domačo hruško (na posnetku), ki bo izpopolnila travniški sadovnjak, med občane pa je bilo razdeljenih 110 sadik sadnih dreves.
Foto: SM
Foto: SM
10 Štajerski
Kultura, izobraževanje
petek • 22. marca 2013
Ptuj • Muzikal, ki odpira srca
Moje pesmi, moje sanje ...
Muzikal z naslovom Moje pesmi, moje sanje, ki je nastal v lanskem letu po istoimenski filmski uspešnici, bo tokrat prvič na ogled tudi na Ptuju. V ponedeljek bo na odru kulturne dvorane Gimnazije Ptuj stalo 53 igralcev, pevcev in plesalcev, združenih, da s pomočjo glasbe odprejo vaša srca. Izkupiček predstave bodo namenili slovenskemu društvu za Downov sindrom.
Velikonočni ponedeljek in svetovni dan Downovega sindroma bodo igralci, pevci in plesalci s Ptujskega letos obeležili na svojevrsten način. Muzikal, ki so ga lani pripravili, da obogatijo in popestrijo kulturno dogajanje širšega območja Štajerske, bodo prvič predstavili tudi na Ptuju. Muzikal Moje pesmi, moje sanje je bil zahtevna in posebna naloga; premierno je bil uprizorjen oktobra lani, doslej pa so bile razprodane prav vse ponovitve.
„Razlog za uprizoritev te uspešnice ne tiči le v šarmu tega žanra, ampak se skriva predvsem v tematiki, ki jo zgodba opeva. Ta postaja vse bolj aktualna, saj s pomočjo glasbe, ki odpira naša srca, poje o pomenu družine, o narodni zavesti, lepotah domovine, grozeči nevarnosti nacizma in želji po svobodi. Zaradi velikosti, celovitosti in zahtevnosti projekta smo k sodelovanju povabili tudi nekaj drugih kulturnih društev in posameznikov," pojasnjuje Jože Ekart, ki se podpisuje pod omenjeno odrsko priredbo muzikala, nastalega po zna-
V muzikalu nastopa 53 igralcev, pevcev in plesalcev.
menitem istoimenskem filmu. Ekart je tudi režiser te uprizoritve, v kateri je povezal 53 igralcev, pevcev in plesalcev, za brezhiben potek predstave pa skrbi še 12-članska ekipa. Posebnost je tudi velika scena, ki jo je izdelal Jože Napotnik.
Po osmih razprodanih predstavah se bodo ustvarjalci mu-zikala ob svetovnem dnevu Downovega sindroma predstavili tudi na Ptuju. Predstava bo na velikonočni ponedeljek ob 18. uri v telovadnici Gimnazije, ima pa dobrodelno
noto, saj je izkupiček od prodaje vstopnic namenjen Slovenskemu društvu za Downov sindrom.
Še ena ponovitev bo 7. aprila v dvorani v Majšperku, kar bo predvidoma zadnja uprizoritev.
Dženana Kmetec
Ptuj • Bralna značka za odrasle
Letos bodo brali o angelih
Ob svetovnem dnevu poezije, lutkarstva in strpnosti se je v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju pričela nova sezona branja. Bralna značka za odrasle, ki vsako leto združuje veliko knjigoljubov, tudi letos ponuja množico zanimivih knjižnih naslovov.
»Bralna značka za odrasle je akcija, ki smo jo v sedanji obliki pričeli leta 2005 in zanjo lahko mirno rečemo, da se je izjemno dobro prijela,« je na četrtkovem svečanem odprtju bralne značke povedal direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer. Ob tem je izpostavil, da je ptujska knjižnica pri tem projektu nastopila tako rekoč kot pionir, po njej so se zgledovale številne slovenske knjižnice, ki so ta projekt vzele kot vzor in izziv ter ga vklopile v svoje oblike bibliopedagoškega dela. Nosilka akcije in avtorica takšne oblike bralne značke za odrasle je knjižničarka Liljana Kle-menčič, ki je skupaj z Jožico Sajko zadolžena za izbor predlaganih naslovov, vsebinsko pripravo gradiva in promocijo projekta tudi zunaj ptujske knjižnice.
Kot je na četrtkovem odprtju povedala Klemenčičeva, so letos za rdečo nit izbrali angela. »Doslej so bile pri sestavi seznama upoštevane slovenske knjižne nagrade, jubileji, klasika, slikanica, poezija in
proza, avtorice in avtorji, do-moznanstvo, novitete, manj izposojane kvalitete ... Vsemu navedenemu smo pridružili še povedno rdečo nit od zgodovinske tematike, bivših jugoslovanskih prostorov do humorja in evropskosti ob EPK 2012. Tokrat je seznam podrejen besedi angel v knjižnem naslovu, seveda pa ne zanemarja preostalih normativov. In tudi letos velja za osvojitev bralne značke katero koli drugo delo navedenega avtorja,« pojasnjuje Klemenčičeva. Pravila za osvojitev bralne značke tudi tokrat ostajajo nespremenjena. Izmed predlaganih knjig ali avtorjev je treba prebrati pet del, izpolniti bralne mape in jih pravočasno, do 13. novembra, oddati v ptujski knjižnici. To je lani storilo 81 bralcev in bralk, ki so prebrali neverjetnih 843 knjig - rekorderka je bralka s 55 knjigami.
Letos je na seznamu 17 naslovov raznolikih knjig, pri čemer je pomembno to, da lahko bralci izbirajo tudi druga dela izbranih avtorjev. Letos so to: Ivan Potrč, Josip Osti, Albert
Camus, Maja Haderlap, Barbora Kardošova, Sonja Porle, Einar Mar Gudmundsson, Tracy Chevalier, Jurij Gustinčič, Michael Viewegh, Jutta Bauer, Rafael Alberti, Miro Gavran, Tone Pavček, Matjaž Pikalo, Marlenka Stupica, Charless Bukowski in pa knjižna zbirka Kliči me po imenu, izbor iz krajše proze slovenskih avtoric.
Še preden so se bralci podali novim knjigam in zgodbam naproti, pa so na slavnostnem odprtju bralne značke
za odrasle uživali v izjemnem literarnem večeru. Pripovedovanje, petje in muziciranje sta s posebnimi doživetimi in nežnimi nitmi stkali Ljoba Jenče in Tanja Vogrin. Kultna slovenska pravljičarka Ljoba Jen-če, ki na Ptuju pripravlja drugi mednarodni pripovedovalski simpozij Parzival: V zdravilni moči besede, je navdušila s svojim pripovedovanjem, medtem ko je Vogrinova skozi glasbo poskrbela, da je to bilo še bolj doživeto in zanimivo.
Dženana Kmetec
Začetek bralne značke je privabil mnogo knjigoljubov.
Tednikova knjigarnica
Velik ščepec
Besedico ščepec takole pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994): kar nastane s stikom konic navadno prvih treh prstov, npr. dati prste v ščepec. Pod 2 slovar pravi, da je ščepec z rodilnikom količina česa, ki se lahko naenkrat zagrabi, drži, npr. ščepec soli, ščepec tobaka, ek-spresionistično rečeno pomeni ščepec zelo majhno količino nečesa. Iz navedenega sledi, da besedna zveza iz naslova današnje Knjigarnice ni običajna. Ali je ščepec sploh lahko velik?!
Ja, pa je, če gre za knjižno novost Ščepec vedenja s podnaslovom Zamolčane moči začimb, ki je pred kratkim izšla v založbi povednega poimenovanja Jasno in glasno iz Ljubljane. Namreč: to je obsežen priročnik, ki je napisan umno in strumno in z veliko srca avtoric (Sanja Lončar, Sabina Topolovec, Marija Kočevar Fetah, Nadja Bacac). Že prva knjiga navedenih avtoric (Ščepec rešitve) sodi med izjemno dobro izposojane priročnike v slovenskih splošnih knjižnicah in je doživela več ponatisov, zatorej je pričakovati enak odmev tudi pri navedeni noviteti, ki enako sodi v polje kulturne zgodovine, pridelave, uporabe, shranjevanje začimbnih rastlin, ki obravnava prehranske navade in razvade, ponuja rešitve za zdravstvene težave ter ohranja, neguje in povezuje zdravilsko dediščino, lokalno in globalno.
Priročnik zelo priporočam v branje te dni, ko se v naših krajih še mudi zima, gredice in njive pa še počivajo ter je praznični čas, ko se lahko poglobimo v pomladne želje in opravila. Ta priročnik je zgledno urejen, bralcu nazoren in barvno ilustriran.
Ščepec vedenja je razdeljen na štiri glavna poglavja: Pozabljena modrost prednikov, O posameznih začimbah, Kako začimbe pomagajo ..., Ostale koristne informacije. Redki so priročniki, ki so sami po sebi, ne glede na udeleženost bralca pri samem izvajanju priročniške dejavnosti (pri navedenem pač gojenja, predelave, uporabe začimb, skrbi za zdravje . ) tako prijetni za branje, tako spodbudni., življenjsko živahni in na nek poseben način prijateljski, domači.
Priročnik Ščepec vedenja obsega 400 strani in je težko razgrniti njegovo vrednost in vsebnost v eni sami Knjigar-nici. Izbrala sem delček o čebuli (stran 60): najprej so navedena latinska poimenovanja ter splošni uvod, kjer avtorica pravijo, da je čebula močno orožje v rokah tistih, ki jo bodo znali uporabljati. Zahod se nad njenimi močmi navdušuje in jo uživa kot živilo. Vzhod pa v teh istih močeh vidi preveč »podivjanosti«, ki po nepotrebnem razburja duha, zato jo uporabljajo bolj zmerno in pretežno kot začimbo ali zdravilo. In še: čebula je dober primer kompleksne rastline, s katero je treba znati delati. Če ne boste vi upravljali nje, bo namreč ona vas.
Sledijo naslovljeni razdelki s kratko zgodovino čebule in kratka razlaga njene botanike, sledi razlaga (Kaj je v čebuli?) o vsebnosti zdravilnih učinkovin čebule. Nato avtorice razlagajo delovanje čebule na prebavila, dihala, na alergije, kožo, na kri in ožilje, na razstrupljanje, na spolne organe. Poseben podpoglavje govori o energijskem delovanju čebule ter o posameznih primerih uporabe iz ljudskega glasu. Nato je razdelek o sodobni znanosti in čebuli, med drugim tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svoji monografiji o čebuli pravi, da je čebula učinkovita pri zdravljenju razjed, ran in ureznin. Ne boste verjeli, avtorice navajajo, da so v eni izmed iraških bolnišnic izvedli klinični študijo, s katero so preučevali učinek čebulnega soka v primerjavi s placebom na obolenje lasišča, ki se imenuje alopecia areata (področna, krožna plešavost), kar ni tako redka bolezen in zanjo pravega vzroka medicina še ne pozna. Rezultati so bili odlični! Seveda knjiga prinaša opozorila na morebitne nevarnosti pri uporabi, navaja pa tudi uporabo v kulinariki .
Če nas muči kašelj, olupljeno čebulo drobno sesekljamo, dodamo tri žlice medu in pustimo stati 24 ur. žličko pridobljenega sirupa vsako uro raztopimo v ustih.
In če bodo vaša telesa utrujena po prazničnem jedilnem razkošju, potem boste našli odlična priporočila za boljše počutje v knjigi današnje Knjigarnice.
Veselo pisanko želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Fan club Dejan Zavec
»Pravega šampiona spoznaš ob porazu«
Stran 12
Košarka
Pričakovan finale, Kidričevo blizu obstanka Stran 12
Kikboks
Ptujčani najboljša ekipa, Ormožu pet zmag Stran 13
Namizni tenis
Z dobrimi igrami do reprezentance
Stran 13
Košarka na vozičkih
Najboljša ekipa iz Ljubljane, Maribor drugi
Stran 14
Futsal
Ptujčani preko Velenja v polfinale
Stran 14
Nogomet • 1. SNL
tednik
íVoíLuíají¿ ßai na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Pred Kidričani izjemno naporna serija
Foto: Črtomir Goznik
Robert Kurež (Aluminij) je dosegel zadetek na obeh tekmah s Celjani v tej sezoni. Bo uspešen tudi v tretje?
Nogomet • 2. SNL
Zavrč v ponedeljek brez tekme
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Slovenski nogometni liga-ši imajo v začetku letošnjega spomladanskega dela ogromne težave z vremenskimi razmerami, ki močno krojijo spored tekem. Tako je zaradi obilnih snežnih padavin po vsej Sloveniji znova prišlo do prestavitev tekem 25. kroga, ki bi morale biti v sredo, 27. 3.. Vodstvo lige je sprejelo odločitev, da bodo srečanja 25. kroga odigrana teden dni kasneje, 3. aprila, še prej pa bodo prvoligaši v soboto odigrali srečanja 26. kroga.
S preložitvijo sredinih tekem so si oddahnili predvsem upravljavci igrišč, ki so imeli že na dosedanjih srečanjih velike težave s pripravo igralnih površin. Te so v večini primerov v globini nekaj centimetrov zamrznjene, zgornja plast pa se pod težo igralcev hitro spremeni v blatni poligon. S tem se seveda uničuje travnata ruša, s čimer se dela na igriščih precejšnja škoda, kratko- in dolgoročna.
Prvoligaši so marca odigrali tri kroge, moštvo iz Kidričevega pa je v teh osvojilo vsega eno točko. To so si prislužili z remijem na Fazaneriji proti
26. krog (sobota, 30. 3.): ob 15.00: Celje - Aluminij, Mura - Triglav, Gorica -Domžale; ob 17.30: Maribor
-	Rudar; ob 20.00: Olimpija
-	Luka Koper.
25 krog (sreda, 3. 4.): Aluminij - Olimpija, Triglav - Gorica, Celje - Maribor, Luka Koper - Mura, Domžale - Rudar.
Varovanci selektorja slovenskih mladih reprezentanc U-20 in U-21 Tomaža Kavčiča so v zadnjih dneh odigrali dve prijateljski tekmi, z Italijo in Slovaško.
Mladi Slovenci (U-20) so se najprej v Ajdovščini pomerili s sovrstniki iz Italije in z goloma Benedičiča in Pučka slavili 2:0. Nekaj dni pozneje je na igrišče stopila ekipa U-21 (v njej je veliko igralcev ekipe U-20), ki se je na Slovaškem merila z domačo izbrano vrsto. Tudi na tej tekmi so mladi Slovenci slavili, za zmago 2:1 pa sta tokrat zadetka prispevala Pučko in Jelenič.
Na obeh srečanjih je nastopilo nekaj igralcev, ki jih po-
Muri, proti Rudarju v gosteh in Gorici doma pa so klonili. Zaradi omenjenih dveh porazov je moral mesto glavnega trenerja zapustiti Bojan Flis, krmilo pa je prevzel Edin Osmanovic. Ta v roki nima čarobne palčke, s katero bi pričaral vrhunske predstave, vsekakor pa je njegov osnovni cilj obstanek Aluminija v 1. ligi. Reprezentančni premor je izkoristil za mini priprave pred izjemno naporno serijo tekem, ki Kidričane čaka v aprilu.
Ritem odigravanja tekem bo zares peklenski, Kidričane pa poleg prvenstvenih ob-
znamo tudi z igrišč Spodnjega Podravja. Najbolj je nase opozoril Matej Pučko (Koper, prej Aluminij), ki se je na obeh tekmah vpisal med strelce. V izbrani vrsti sta nastopila dva
1. SNL, 26. krog: Celje - Aluminij, sobota, 30. 3., ob 15.00 na Areni Petrol v Celju
računov čakata še polfinalni tekmi Pokala Slovenije s Celjani. Tako bodo v treh tednih, od 30. 3. do 20. 4., odigrali kar šest zaporednih srečanj v ritmu sobota-sreda-sobota. V polovici od teh se bodo merili s Celjani: enkrat v prvenstvu (30. 3.), dvakrat v Pokalu (10. in 17. 4.).
V soboto bosta ekipi Celja in Aluminija na Areni Petrol
sedanja člana Aluminija Matic Črnic in Nejc Pečovnik in dobro izkoristila ponujeno priložnost. Dve zmagi sta vsekakor dober obet za leto 2013.
JM
odigrali tretje srečanje v tej sezoni. V obeh dosedanjih tekmah so slavili Celjani z identičnim izidom 2:1. Na obeh srečanjih se je rezultat spreminjal po identičnem scenariju: Aluminij je povedel z golom Roberta Kureža, Celjani pa so vedno uspeli z dvema zadetkoma preobrniti rezultat v svojo korist. Kidričani si seveda želijo neugodno tradicijo spremeniti, pri tem pa bo imel trener na voljo vse igralce, saj so kazni zaradi kartonov odslužili Gorazd Zajc, Dorijan Ožvald in Emir Hodžurda, v ekipo se vrača tudi Jurica Jeleč.
Jože Mohorič
H*
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Pečovnik je poleg Matica Črnica drugi član Aluminija v slovenski izbrani vrsti do 21 let.
Vodilna ekipa drugoliga-ške nogometne karavane bi se morala v podaljšanem prazničnem koncu tedna, v ponedeljek, 1. 4., v gosteh pomeriti s celjskim Šampionom, vendar je vodstvo tekmovanja odločilo, da bo srečanje šele naslednji petek, 5. 4., najverjetneje ob 16.30. Vzrok za to so ponovno snežne padavine, ki bi v kratkem času dodatno obremenile Areno Petrol, saj na tem stadionu igra tudi prvoligaš Celje. In prav Celje čakata na tem stadionu dve zaporedni domači preizkušnji (sobotno z Aluminijem in v sredo prestavljeno srečanje z Mariborom), zato bo Zavrč ta konec tedna brez tekmovalnih obveznosti.
Planinsko društvo Ptuj skupaj s članom društva Sandijem Kelneričem vabi na predpremiero filma o Šiša Pangmi. Ta bo v petek, 5. aprila, ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Sandi je film ustvaril skupaj z znanim alpinistom Vikijem Grošljem.
Film Šiša Pangma je že dvanajsti od štirinajstih iz serije Velikani Himalaje, ki jo Viki
Vodstvo tekmovanja se je zaradi vseh prestavitev tekem odločilo, da pričetek zadnje tretjine prvenstva v 2. ligi prestavi za en teden. Vzrok za to sta dve zaostali tekmi Krke, ki morata biti odigrati pred končno razvrstitvijo po dveh tretjinah prvenstva. Ker pa je bilo srečanje med Belo krajino in Krko v sredo zaradi snega že drugič prestavljeno, dodatnih sredinih terminov pa ni več na voljo, se je vodstvo tekmovanja odločilo za prestavitev zadnjih devetih krogov v 2. ligi. Zavrč se bo tako z Dravinjo Ko stroj doma pomeril šele drugi vikend v aprilu.
tp
Grošelj pripravlja v sodelovanju s TV Slovenija. Govori o edinem himalajskem osemti-sočaku, ki stoji v Tibetu, kar mu daje dodatni čar. Statistika uspešnih vzponov na glavni vrh gore Šiša Pangmo uvršča med najteže dostopne osem-tisočake. Pomembno vlogo v najtežji, južni steni gore so z dvema prvenstvenima smerema odigrali tudi slovenski plezalci.
U-20: Slovenija - Italija 2:0 (1:0)
STRELCA: Benedičič (29.), Pučko (51.).
SLOVENIJA: Jug, Trajkovski, Kous, Mitrovič, Krajnc, Pučko, Benedičič, Bratanovič, Palčič, Črnic, Ploj. Igrali so še: Janža, Vrho-vec, Požeg, Vancaš in Baskera. Selektor: Tomaž Kavčič.
U-21: Slovaška -Slovenija 1:2 (0:0)
STRELCI: Schranza (62.); Pučko (48.), Jelenič (90.).
SLOVENIJA: Jug, Trajkovski, Kous, Mitrovič, Krajnc, Pečovnik, Bratanovič, Jelenič, Vrhovec, Črnic, Ploj. Igrali so še: Kovjenič, Pučko, Verbič, Dobrovoljc, Palčič, Janža. Selektor: Tomaž Kavčič.
Nogomet • Reprezentanca U-21
Mladi Slovenci ugnali Italijane in Slovake
V soboto z Veržejem
Kljub vsemu pa Zavrč ta konec tedna ne bo popolnoma brez tekme. Namesto prvenstvene bo vodilna ekipa 2. lige odigrala prijateljsko srečanje proti ekipi Farmtech iz Veržeja, ki čez vikend zaradi slabih vremenskih razmer prav tako ne bo odigrala prvenstvenega obračuna. Gre za tretjeligaško ekipo, ki jo je pred prihodom v Zavrč vodil Viktor Trenevski, sedaj pa na njeni klopi sedi bivši strateg belih Zlatko Gabor. Tekma med Zavrčem in Farmtechom bo v soboto na Ptuju, na igrišču z umetno travo, pričela pa se bo ob 19.30.
Planinski kotiček
Predpremiera filma o Šiša Pangmi
12 Štajerski
Šport, rekreacija
petek • 29. marca 2013
Fan club Dejan Zavec
»Šampiona spoznaš ob porazu«
Foto: Črtomir Goznik
Člani Fan cluba so Dejanu pripravili prisrčen sprejem.
V	soboto je bil v prostorih Gastroja na Rajšpovi občni zbor članov Fan cluba Dejan Zavec, obenem pa so fani pripravili Dejanu prisrčen sprejem po dvoboju v New Yorku, kjer ga je premagal Američan Keith Thurman.
V	nabito polni dvorani je že bil pripravljen »špalir«, ko je vanjo ob glasnem navijanju vstopil Dejan Zavec. Po rokovanju in številnih sprejetih čestitkah se je ustavil pred njimi, kjer je bil od govornikov deležen številnih vzpodbudnih in tudi ganljivih besed. Podžupanja občine Juršinci Dragica Majcen Toš se je Dejanu zahvalila za vse, kar je storil za prepoznavnost občine in celotne Slovenije: »Ogromno dela in truda si vložil v svoje uspehe, zaradi tebe ljudje tudi na boks gledajo s povsem drugačnimi očmi.« Dejanu je pozdrave zaradi bolezni odsotnega župana Alojza Kavčiča prenesel
Alojz Herga, ki je prav tako izpostavil veliko vlogo Dejana pri prepoznavnosti Gabrnika: »Vprašanje je, ali bo sploh še kdo, ki bo ime Gabrnika ponesel tako daleč, kot si to storil ti, Dejan.«
V nadaljevanju je besedo povzel Jožef Mohorič, ki je že štiri leta predsednik Fan cluba. »V karierah športnikov so stalno prisotni vzponi in padci; enega takšnih si v New Yorku doživel tudi ti. A to ne spremeni našega pogleda na tvojo športno pot: na njej boš imel vedno našo podporo, pa četudi bo treba še tretjič v Ameriko!« Jožef je bil tudi eden tistih, ki so Dejanu pripravili posebno presenečenje: na prireditev so namreč povabili Jureta Franka, srebrnega sarajevskega olimpijca, in njegovo ženo Simono Vodopivec. »V veliko veselje in čast mi je, da sem lahko prisoten na takšnem srečanju. Kot nekdanji
športnik dobro vem, da je tekmovalcu najtežje ob porazu in da se v teh trenutkih pokažejo pravi šampioni. Ti si z izjavami po porazu dokazal, da si velik človek in da ostajaš takšen, kot si. To je najboljša popotnica za življenje, ki jo sploh lahko imaš,« je povedal nekdanji odličen smučar, ki se je z veseljem odzval vabilu Dejanovih fanov.
Zadnjo besedo je imel seveda Dejan: »Lepo presenečenje ste mi pripravili, verjetno najlepše doslej, čeprav jih je bilo že mnogo. V veliko veselje mi je, da ste prišli v tako velikem številu in da se lahko sproščeno družimo. Še posebej me veseli, da sem sam 'vezni člen' tega večera. Kljub zadnjemu porazu v boksu še nisem rekel zadnje besede: v tretje gre rado!«
Program je povezoval Ljubo Huzjan, druženje pa se je zavleklo pozno v noč ...
Jože Mohorič
Košarka • PARKL
Pričakovan finale, Kidričevo blizu obstanku
Sezona v ligi PARKL je tik pred zaključkom. Zmagovalca bo odločila finalna tekma dveh najboljših ekip rednega dela 16. sezone lige. V polfinalu je najboljša ekipa sezone in gostitelj zaključnega turnirja, KK Adecco, zanesljivo opravila z NKBM, bolj izenačen pa je bil drugi polfinalni dvoboj med KK Pragersko in MCAPro.
Naziv tekme dneva je pripadel prav dvoboju med KK Pragersko in MCAPro. Ponovitev zadnjih dveh final je tudi tokrat prinesla izenačen dvoboj, v katerem so na koncu Pragerčani še enkrat unovčili svoje izkušnje in zmagali. Bolje je začela ekipa MCA, ki je bila v očeh marsikaterega obiskovalca rahel favorit. 10 točk najboljšega strelca sezone Auerja pri Mariborčanih je bilo dovolj za njihovo vodstvo (23:17) po prvi četrtini. Ekipa Pragerske-ga se ni pustila zmesti in že v 2. četrtini so nasprotnika ujeli ter na polčas šli z minimalno prednostjo. Več razigranih igralcev in raznovrstnejša igra, ki so jo prikazali prvaki v drugi četrtini, se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. V nasprotju z njimi je ekipa MCA še naprej poskušala s svojim najboljšim orožjem, metom za 3 točke, a
ta tokrat ni prinesel uspeha.
V	drugi polfinalni tekmi sta se pred več kot 200 gledalci pomerila KK Adecco in KK NKB Maribor. Po pričakovanju so domači hitro prevzeli pobudo in s 25:18 dobili 1. četrtino. Še bolje so nadaljevali v minutah do polčasa in na odmor odšli z visokih 49:24. V nadaljevanju so pustili igrati tudi gostom, ki so do konca nekoliko olepšali rezultat tudi zaradi strelsko razpoloženega Smake, ki je končal pri 37 točkah. Ekipa Adecca bo tudi v svoj prvi finale šla kot favorit, čeprav jim bodo nasproti stali petkratni zmagovalci, KK Pragersko.
V	okviru zaključnega turnirja poteka tudi dvoboj Kidričevega in Črešnjevca za zadnje odprto mesto v 1. ligi v prihodnji sezoni. Po prvi tekmi veliko bolje kaže ekipi iz Kidričevega, saj so si pred povratno tekmo priigrali 20 točk prednosti. Ekipa Kidričevega je celotno tekmo nadzorovala dogajanje na igrišču ter dobro onemogočila najnevarnejše strelce Črešnjevca. Pri Kidričevem je spet odlično odigral Školnik s 25 točkami.
Polfinalni dan zaključnega turnirja je prinesel nove mejnike v tekmovanju lige PARKL.
V organizaciji KK Adecco so gledalci videli odlično organiziran turnir, ki se ga ne bi sramovale niti boljše ekipe v Sloveniji. Organizatorji vse ljubitelje košarke vabijo, da se o tem prepričajo na velikem finalu sezone, ki bo v soboto, 30. marca, v dvorani 2. Gimnazije Maribor.
Danilo Klajnšek
Zaključni turnir - polfinalni dan, rezultati:
1. tekma za obstanek/ napredovanje: ŠD Kidričevo - KK Črešenjevec 76:56 (22:20, 14:9, 24:13, 16:14);
polfinale 1: KK Pragersko (2) - MCAPRO (3) 71:64 (17:23, 20:11, 20:18, 14:12);
polfinale 2: KK Adecco (1) - NKBM (4) 83:67 (25:18, 24:6, 21:26, 13:17)
Zaključni turnir - finalni dan (30. 3., II. Gimnazija Maribor), pari:
16.00 - 2. tekma za napredovanje/obstanek: KK Čre-šnjevec - ŠD Kidričevo;
18.00 - tekma za 3. mesto: MCAPRO - NKBM;
20.00 - tekma za 1. mesto: KK Adecco - KK Prager-sko.
Smučarski skoki
Sezona presežkov kronana s planiško zmago
Foto: Črtomir Goznik
Jurij Tepeš med poletom k planiški zmagi
Slovenski smučarski skakalci Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jaka Hvala, Matjaž Pungertar, Andraž Pograjc in druščina so pod vodstvom Gorana Janusa poskrbeli za zgodovinsko skakalno sezono.
Prvo ime reprezentance je bil to zimo Peter Prevc oziroma Pero mišica. Njegov veliki preboj je prišel ravno takrat, ko je bilo to najpomembneje: na svetovnem prvenstvu v Predazzu je osvojil dve kolajni, bron na srednji in srebro na veliki skakalnici. 20-letni skakalec iz Dolenje vasi je ob koncu sezone v Planici le dočakal tudi prve posamične stopničke v svetovnem pokalu, ko je na prvi planiški tekmi osvojil 2. mesto, na zadnji tekmi sezone pa je bil tretji. »Če se ozrem nazaj, sploh na svetovno prvenstvo, kjer sem osvojil dve kolaj-
ni, mislim, da je to tisto, kar mi bo najbolj ostalo v spominu. Takoj zatem pa ta izjemen pla-niški vikend in zelo rad se bom spominjal vseh teh trenutkov,« je o izjemni sezoni dejal Prevc.
Kot najboljši slovenski skakalec je tudi to zimo v svetovnem pokalu končal 31-letni Robert Kranjec, ki je bil ob koncu sezone šesti. Vso sezono je bil pravi kapetan ekipe in vpisal tudi pet uvrstitev na zmagovalni oder (zmagal je v Vikersundu). »Po tako spodbudni sezoni in vseh teh uspehih se bom lahko v miru spočil, odšel na dopust in nato začel 'na polno' garati za olimpijsko sezono. Ne bo mi treba nič razmišljati ali kaj novega ustvarjati, ampak se bom le držal koncepta, po katerem vadimo. Vem, kje imam še rezerve za naslednje leto. Zato bom imel poleti ogromen motiv za delo.
Eden ključnih članov slovenske vrste je bil tudi Jurij Tepeš, ki je sezono kronal z zmago na zadnji tekmi pod Poncami in tako ostal v zgodovino zapisan kot zadnji zmagovalec letalnice bratov Gorišek. »Sezono lahko ocenim z eno besedo: odlično! Vse mi je šlo po načrtih. Sezona se je razpletla bolje, kot sem si lahko želel,« je dejal 24-letnik.
Tudi Jaka Hvala, četrti član letos izjemne štiriperesne deteljice, ki v Planici zaradi slabše forme ni letel, svojo sezono ocenjuje s presežniki. Postal je dvakratni mladinski svetovni prvak in prišel tudi do prve zmage v svetovnem pokalu. »Super! Res nisem pričakoval, da bom že prvo sezono v svetovnem pokalu dosegal tako visoke rezultate.«
sta
Največji rekreativno-kolesarski dogodek v Sloveniji
11. POLI maraton letos starta na Ptuju
15. junija bo rekreativni center kar ptujsko staro mestno jedro, kjer bomo praznovali vseslovenski kolesarski praznik
Poli maraton raste. Letošnja, že 11. izvedba največjega kolesarsko-rekreativnega dogodka v Sloveniji se tako seli iz svoje tradicionalne postojanke kar v ptujsko staro mestno jedro, kjer bo 15. junija center vseslovenskih in tujih ljubiteljev poganjanja pedalov. Na stari ptujski tržnici so prostor našli vsi sestavni deli, ki so Poli maraton utrdili kot enega najbolj priljubljenih kolesarskih doživetij. Tudi letos bo na voljo osrednji prostor za uživanje v slastnih jedeh in animacija za otroke, vsi prijatelji Poli maratona pa bodo poskrbeli za pestro dogajanje in brezplačno popravilo koles pred maratonom. Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Dia-
log-si.net in Štajerski tednik so tudi letos pristopili k pripravi najboljšega Poli maratona do zdaj. Največja sprememba je start in cilj, ki bo letos kar na Ptuju, drugače pa organizatorji zagotavljajo enako ali celo boljšo stopnjo maksimalnega doživetja lepot ptujske okolice. Tudi letos so pripravljene tri dolžine kolesarskih prog za različno telesno pripravljene kolesarje, bogat darilni paket za vse udeležence in slastna perutninska pojedina po zaključku kolesarjenja. Ce k temu prištejemo še bogate nagrade za naključne obiskovalce, druženje v izbrani družbi ter izvrstno zabavo, potem je na dlani, da se 15. junija zagotovo srečamo na Ptuju. Komaj vas že čakamo. _[M.
petek • 22. marca 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Tenis • Zimska liga Goya
Ekipa Trgovine Jager I z zmago v der-biju potrdila naslov
Rezultati 10. kroga: TC Goja - Hiša Kager 1:2 (Beno Gregorec -Aleš Urbič 3:9, Gorazd Gojčič - Jernej Ajd 9:8, Gregorec/Glodež - Urbič/Ajd 5:9), Trgovine Jager I - Straf Skorba 2:1 (Aleš Jagarinec - Boštjan Kreutz 9:6, Robi Pisar - Tomaž Štrafela 2:9, Jagarinec/Pisar - Štrafela/Iljevec 9:5). Prosta je bila ekipa TK Šumari.
igre gemi
1.	TRGOVINE JAGER I 17 186
2.	STRAF SKORBA 14 181
3.	HIŠA KAGER	11 161
4.	TC GOYA	9 163
5.	ŠUMARI	7 128
V zadnjem krogu je padla odločitev o zmagovalcu zimske lige. Za 1. mesto sta se v derbiju pomerili ekipi Trgovine Jager I in Straf Skorba (slednji so za končno zmagoslavje
potrebovali zmago 3:0). Odločilno zmago za prvaka je dosegel Aleš Jagarinec, ki je premagal Boštjana Kreutza. Po zaostanku 2:4 in 15/40 je Alešu uspel veliki preobrat in si je z zelo zanesljivo igro priigral zmago. V drugi tekmi je Robi Pisar izgubil s Tomažem Štrafelo. V igri dvojic sta Aleš Jagarinec in Robi Pisar premagala Tomaža Štrafela in Kristjana Iljevca. Čeprav je ekipa Trgovine Jager igrala brez najboljšega igralca lige, Črta Gobca, tega v tem dvoboju ni bilo zaznati.
V drugi tekmi je ekipa Hiše Kager premagala TC Goya in potrdila 3. mesto. V prvi tekmi je Beno Gregorec izgubil z Alešem Urbičem. Druga tekma je bila prava teniška poslastica, v kateri je Gorazd Gojčič po velikem preobratu premagal Jerneja Ajda. O zmagi je odločala igra dvojic, v kateri sta Beno Gregorec in Srečko Glodež izgubila proti mariborski navezi Aleš Urbič in Jernej Ajd.
JM
Zgoraj: Zmagovalna ekipa zimske lige Goya - Trgovine Jager I: Alfi Zavrnik (vodja ekipe in vodja tekmovanja), Robi Pisar, Aleš Jagarinec in Dušan Majcenovič
Spodaj: Drugouvrščena ekipa lige - Straf Skorba: Alfi Zavrnik (vodja tekmovanja), Tomaž Štrafela (kapetan ekipe), Boštjan Kreutz in Kristjan Iljevec
Bovling • Podjetniška liga
Krog tesnih obračunov in presenetljivih rezultatov
Rezultati 5. kroga: DaMoSS - Radio-Tednik Ptuj 5:3, Tames -VGP Drava 5:3, Saška bar - Elektro Maribor 4:4, Boxmark Team - SKEI Ptuj 1:7, Gostišče Iršič - Mestna občina Ptuj 2:6, Talum - MP Ptuj ,d. o. o. 5:3.
Peti krog je postregel z nekaterimi precej presenetljivimi rezultati, ki nakazujejo, da bomo v tej sezoni spremljali zelo izenačeno tekmovanje. Tako je Elektro Maribor remizi-ral z vodilno ekipo Saška bar, ekipa Gostišče Iršič pa je visoko izgubila proti Mestni občini Ptuj. Pri tem je še posebej zanimivo, da je ekipa Gostišča Iršič dosegla najboljši ekipni rezultat kroga (2828), MO Ptuj je zaostala za deset podrtih kegljev ... V treh mini derbijih so slavile ekipe Taluma, Tamesa in Da-MoSSa, krajšo pa so potegnile MP Ptuj, VGP Drava in Radio-Tednik.
Med posamezniki je bil znova najboljši »profesor« Črtomir Goznik, le za dve pičli točki je zaostal Branko Kelenc. Tokrat je kar 15 igralcev preseglo mejo 700 podrtih kegljev, kar je eden boljših dosežkov lige.
1.	SAŠKA BAR 5 2666 31 179,8
2.	DAMOSS 5 2609 25 159,2
3.	TALUM	5 2647 24 164,3
4.	TAMES	5 2610 23 163,1
5.	VGP DRAVA 5 2741 22 163,8
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 809, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 807,
3.	Igor Gaber (MO Ptuj) 775,
4.	Zvonko Čerček (MP Ptuj) 759, 5. Jože Vaupotič VGP Drava (750), 6. Jani Kramar (DaMoSS) 737, 7. Janko Fre-šer (Gostišče Iršič) 732, 8. Robert Kurež (Saška bar) 725, 9. Franc Fišer (Talum) 723, 10. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) in Sašo Vidovič (Saška bar) 718.
6.	GOSTISCE IRSIC	5	2828 22	163,1
7.	MP PTUJ	5	2690 20	162,8
8.	ELEKTRO MARIBOR 5	2547	20	155,7
9.	RADIO-TEDNIK	5	2597	18	164,5
10.	MO PTUJ	5	2818	18	158,5
11.	SKEI PTUJ	5	2286 14	144,1
12.	BOXMARK TEAM	5	2186	3	135,3
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 202,3, 2. Gregor Miložič 192,2, 3. Tadej Starčič 181, 4. Marko Samperl (vsi Saška bar) 178,9, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 178,3, 6. Robert Kurež 177,8, 7. Sašo Vi-dovič (oba Saška bar) 177,4, 8. Jani Kramar (DaMoSS) 177,3, 9. Jože Vaupotič (VGP Drava) 177,1, 10. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 176,5.
Tekme naslednjega kroga bodo odigrane v ponedeljek, 8. aprila.
JM
Kikboks • Tekma DP v Ormožu
Ptujčani najboljša ekipa, Ormožu pet zmag
V soboto, 23. marca, je v Ormožu v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt (point fighting), light kontakt in kick light. V športni dvorani Osnovne šole na Hardeku se je zbralo več kot 280 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov, med njimi tudi 20 tekmovalcev Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so bili po število medalj tokrat najuspešnejša ekipa v disciplini semi kontakt. Za njimi so zaostale ekipe iz Zagorja, Izole in Izlak. Člani
ptujskega kluba so osvojili 12 prvih, 9 drugih in 10 tretjih mest.
SEMI KONTAKT
1.	mesto so osvojili: Patrik Šu-
lek (ml. kadeti do 47 kg in nad 47 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadeti-nje do 42 kg), Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg in do 69 kg), Luka Vindiš (mladinci do 79 kg in člani do 84 kg), Rok Potočnik (mladinci do 94 kg in nad 94 kg), Tadej Va-lenko (člani do 63 kg in do 69 kg) in Tilen Abraham (mladinci do 84 kg);
2.	mesto so osvojili: Tilen Repina (ml. kadeti do 135 cm do 10 let), Nino Bratušek (ml. kadeti nad 135 cm do 10 let), Dejan Duh (ml.
kadeti do 47 kg), Lara Vuzem Vajda
(ml. kadetinje do 37 kg), Vito Čurin (st. kadeti do 74 kg in do 79 kg), Tilen Abraham (člani do 89 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 55 kg) in Aleksandra Arnuš (članice do 50 kg);
3. mesto so osvojili: Timi Sitar (st. kadeti do 42 kg), Niko Ritlop (ml. kadeti nad 47 kg), Dominik Ljubeč (ml. kadeti do 47 kg in nad 47 kg), Nejč Popošek (st. kadeti do 52 kg in do 57 kg), Nina Duh (st. kadetinje do 50 kg), Simon Kaisersber-ger (mladinci do 69 kg in do74 kg) in Dejan Duh (ml. kadeti do 42 kg).
KICK LIGHT
V tej disciplini je iz Ptuja nastopal samo Tadej Jagarinec in med člani
do 69 kg osvojil 2. mesto.
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Milan Breg, Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Mateja Erlač.
V KBV Ptuj so bili po tekmovanju zelo zadovoljni, saj so v skupnem seštevku premagali ekipo iz Zagorja in postali najboljša ekipa na državnem prvenstvu v disciplini semi kontakt. Vsekakor odlični rezultati so vzpodbuda tekmovalcem in trenerjem za zadnji, finalni turnir, ki bo potekal na Ptuju v maju.
Franc Slodnjak, UR
Luka Vindiš - zmagovalec med mladinci in člani (fotografija je z lanske tekme svetovnega pokala)
Ormožani odlični na domačih blazinah
Iz KBV Ormož se je tekmovanja udeležilo 10 tekmovalcev, trenerja Danilo in Milan Ko-rotaj ter sodnica Tončka Kaluža. Tekmovalci so se pred domačim občinstvom ponovno izvrstno odrezali, saj so dosegli kar pet prvih, tri druga in kar devet tretjih mest. Ob tem so se še štirikrat uvrstili od 5. do 8. mesta. Zraven že uveljavljenih tekmovalcev, ki zastopajo tudi barve Slovenije kot člani državne reprezentance, so se odlično odrezali najmlajši tekmovalci KBV iz Ormoža.
Rezultati:
Lan Kokol, ml. kadeti do 37 kg v PF	3. mesto
Lan Kokol, ml. kadeti do 42 kg v PF	5.-8. mesto
Nejc Korotaj, ml. kadeti do 37 kg v PF	5.-8. mesto
Nejc Korotaj, ml. kadeti do 42 kg v PF	5.-8. mesto
Rok Tomažič, st. kadeti do 52 kg v PF	1. mesto
Rok Tomažič, st. kadeti do 52 kg v LC	2. mesto
Rok Tomažič, st. kadeti do 57 kg v LC	1. mesto
Matjaž Pleh, mladinci do 57 kg v PF	3. mesto
Matjaž Pleh, mladinci do 57 kg v LC	2. mesto
Matjaž Pleh, mladinci do 63 kg v LC	3. mesto
Dejan Kociper, mladinci do 57 kg PF	1. mesto
Dejan Kociper, mladinci do 57 kg LC	1. mesto
Dejan Kociper, mladinci do 63 kg LC	2. mesto
Luka Vrankovečki, mladinci do 57 kg PF	3. mesto
Luka Vrankovečki, mladinci do 57 kg LC	3. mesto
Luka Vrankovečki, mladinci do 63 kg LC	3. mesto
Žan Tomažič, mladinci do 63 kg LC	1. mesto
Žan Tomažič, mladinci do 69 kg LC	3. mesto
Florijan Kuharič, člani do 74 kg LC	3. mesto
Mitja Rozman, člani do 74 kg LC	5.-8. mesto
Uroš Brlek, člani nad 94 kg PF	3. mesto
Naslednje tekmovanje za državno prvenstvo bo 13. aprila znova potekalo v Ormožu.
Namizni tenis • DP za mlajše kadete
Z dobrimi igrami do reprezentance
V	Ljubljani je v soboto in nedeljo potekalo 22. državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje. To je kategorija, v kateri so lahko igralci iz Spodnjega Podravja upravičeno računali na največje uspehe. NTK Ptuj so zastopali Eva Gojkovič, Katja Krajnc, Sara Štumberger, Marsel Šegula, Jernej Masten Toplak in Sašo Malovič, NTK Cirkovce pa Daniela Tomanič Butkovska, Ina in Iva Unger, Ema Šmigoc, Nika Belaj, Jaša Lozinšek. Skupno je nastopilo 40 deklic in 53 dečkov.
V	predtekmovalnih skupinah (v vsaki nastopajo štirje, dva najboljša napredujeta) so obstali
Jaša Lozinšek, Nika Belaj, Ema Šmigoc in Ina Unger, ostali so se uvrstili v izločilne boje. Posebej je presenetila Iva Unger, ki je osvojila celo prvo mesto v svoji skupini. Najvišje se je v glavnem turnirju uvrstila Katja Krajnc (5.-8. mesto), stopničko nižje (9 -16. mesto)
Državna prvaka med dvojicami: Marsel Šegula in Rok Trnik
so obstale Iva Unger, Daniela Tomanič Butkovska in Sara Štumberger, od 17.-20. mesta se je uvrstila Eva Gojkovič.
Pri fantih sta Sašo Malovič in Jernej Masten Toplak na prvi stopnici naletela na previsoki oviri (Jerneja je izločil kasnejši zmagovalec, Lovro Je-mec) in zasedla končno 17.-28.
mesto. Najvišje se je zavihtel Marsel Šegula, ki je po vrsti ugnal Joška Omerzela (Krka) s 3:2, Bora Rutarja (Mengeš) s 3:0 in Jožeta Urha (Vesna) s 3:2. Tako se je uvrstil v veliki finale, kjer je bil njegov tekmec Lovro Jemec iz Škofje Loke. Slednji je bil uspešnejši in je slavil 3:0 (14, 9, 4).
Marsel je bil še uspešnejši v igri dvojic, kjer je bil njegov partner Rok Trtnik (Vesna). S štirimi zaporednimi zmagami sta se okitila z naslovom državnih prvakov! V finalu sta z rezultatom 3:1 ugnala 1. nosilca, Aljaža Freliha (Ljubljana) in Tima Paulija (Mengeš). Zelo dober rezultat sta dosegla tudi Jernej in Sašo, ki sta se prebila med osem najboljših (5.-8. mesto). Tam ju je z rezultatom 1:3 izločila dvojica Frelih/Pauli.
Pri dekliških dvojicah je najvišjo uvrstitev dosegla Katja, ki se je v paru z Nušo Vogrinčič (Kema) uvrstila v polfinale. V finalu pred finalom sta ju tam tesno (2:3) premagali kasnejši zmagovalki Aleksandra Vovk in Pia Mihevc (Logatec). Sara in Eva sta osvojili odlično 5. do 8. mesto, mesto nižje (9-16.) sta obstali Ina in Nika.
Z odličnimi igrami na DP sta si Katja Krajnc in Mar-sel Šegula (oba med mlajšimi kadeti/-njami zasedata 3. mesto na lestvici NTZS) zaslužila vpoklic v državno reprezentanco, s katero bosta nastopila na evropskem prvenstvu v avstrijskem Linzu.
Jože Mohorič
DP U-21
Istočasno je v Ljubljani potekalo DP v kategoriji U-21, na katerem je ptujski klub zastopal Luka Krušič. Iz predtek-movalne skupine se je prebil v glavni del turnirja, kjer pa je imel smolo, saj se je že v 1. krogu pomeril z Ludvikom Peršoljo (Letrika). Ta je slavil 0:3, kasneje pa je postal tudi državni prvak. Med dvojicami je Luka združil moči s Timom Zajcem (Melamin) in na koncu zasedel 5. do 8. mesto. V četrtfinalu sta bila po ogorčenem boju 2:3 boljša Paulin (Arrigoni) in Kožul (Logatec).
Katja Krajnc (tretja z desne) med dobitnicami priznanja za najboljše med dvojicami
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 22. marca 2013
Državno prvenstvo v košarki na vozičkih
Najboljša ekipa iz Ljubljane, Mariborčani drugi

Dvorana Campus na Ptuju je bila v soboto prizorišče vrhunskega športnega dogodka za športnike invalide. Na finalu državnega prvenstva v košarki na vozičkih za leto 2012 so se pomerile štiri najboljše ekipe, ki so si ta nastop priborile na predhodnem kvalifikacijskem turnirju. Tekmovanje je potekalo v organizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije, Paraolimpijskega komiteja in v izvedbi Društva para-plegikov severne Štajerske.
Za naslov najboljšega se je merilo preko 40 športnikov invalidov, ki jim je košarka na vozičku neke vrste način življenja. Najmlajši med njimi je štel komaj 15 let, večina pa je bila izkušenih in prekaljenih tekmovalcev. To še posebej velja za člane slovenske reprezentance, ki je lani nastopila na evropskem prvenstvu skupine B v Laškem. V ekipi Društva paraple-gikov (DP) jugozahodne Štajerske so bili Rudi Centrih, Enis Mušič, David Slaček in Simon Gračnar, v ekipi DP Mercator Ljubljana Suad Hodžič, Boštjan Ceglar in Gregor Gračner (slednji je kapetan reprezentance), v ekipi DP Gorenjske Janez Učakar in v ekipi DP severne Štajerske Boris Klep. Boris je bil tudi vodja in koordinator tega pomembnega in atraktivnega športnega dogodka.
Če se vam postavlja vprašanje, kako invalidi na vozičkih igrajo košarko, je bil obisk prvenstva pravšnja priložnost za odgovor. Sicer pa je košarka na vozičkih popolnoma enaka kot »košarka stoje«. Razlika je le v tem, da se športniki invalidi po igrišču podijo na vozičkih. In ker se športnik na vozičku v napadu zelo težko ustavi, so naleti pogosti in posledično je veliko osebnih napak. Pogosti so tudi
Foto: Črtomir Goznik
Košarkarji na vozičkih so na finalu DP na Ptuju pokazali veliko mero znanja in borbenosti.
težki padci skupaj z vozičkom, močni trki pa večkrat povzročijo počene gume, pri čemer je treba čim prej zamenjati kolo. Za tekmovanja se uporabljajo posebni vozički, ki so izredno težki za transport, saj jih ni mogoče zložiti, visoka pa je tudi njihova cena, saj za najboljše dosega tudi do štiri tisoč evrov. Še zanimivost: kaj pomenijo »koraki« pri košarki na vozičkih? Če tekmovalec z žogo več kot dvakrat z roko požene voziček in ob tem žoge ne odbije ob tla, se mu dosodi »korake«. Košarkarji na vozičkih so razvrščeni v kategorije od 1 (najtežja invalidnost) do 4,5. Istočasno je lahko na parketu peterka s skupno invalidnostjo 14,5, če pa je v ekipi ženska, je to 16,5 točke, za kar budno skrbijo delegati na tekmi.
Športni dogodek so si ogledali številni gostje, med njimi
Rezultati, polfinale:
DP Mercator Ljubljana -DP Gorenjska 54:31, DP severne Štajerske - DP jugozahodne Štajerske 42:39;
tekma za 3. mesto: DP jugozahodne Štajerske - DP Gorenjska 43:36;
finale: DP Mercator Ljubljana - DP severne Štajerske 49:25.
župan MO Ptuj Štefan Čelan, ki se je ob poškodbi enega od športnikov preizkusil celo v nudenju prve pomoči, nadalje župan občine Hajdina Stanko Glažar, najmlajši poslanec DZ, domačin Andrej Čuš, paraolim-pijka Tatjana Majcen - Ljubič in drugi. Največji aplavz in navdušenje pa je požel boksar Dejan Zavec, ki je bil neke vrste »presenečenje« organizatorjev. De-
jan je veliki večini športnikov stisnil roko, se z njimi zadržal v prijetnem klepetu, se fotografiral ... Njegova prisotnost jim je dala dodatnega motiva, kar so pokazali tudi na igrišču.
Ljubljančani so ponovili uspeh iz leta 2011, ekipa DP severne Štajerske je za mesto izboljšala uspeh in osvojila 2. mesto. Pokale in medalje najboljšim trem ekipam sta ob pomoči strokovnega sodelavca ZŠIS-POK Primoža Jeraliča podelila Štefan Čelan in Andrej Čuš. Oba sta jim čestitala za pogum in obljubila njuno podporo športu invalidov tudi v prihodnje. Pokal za najboljšega strelca je prejel Janez Učakar iz DP Gorenjske, ki je v petih krogih predtekmovanja dosegel 141 točk, za najbolj perspektivnega igralca pa Danilo Kamenik iz DP severne Štajerske.
Silva Razlag
Futsal • Cetrtfinale DP U-18
Ptujčani preko Velenja v polfinale
V soboto, 23. 3., je v Velenju potekalo povratno srečanje če-trtfinala DP U-18 med ekipama ŠDN Veplas Velenje in FC Ptuj. Ptujska ekipa je imela s prvega srečanja veliko prednost 12:2.
Že po prvem polčasu so bili dvomi o polfinalistu končani, saj je ptujska ekipa vodila z rezultatom 3:2. V drugem polčasu je bilo na igrišču veliko bolj sproščeno vzdušje, na koncu pa je bila učinkovitejša ekipa Velenja in tekmo dobila z rezultatom 6:4. Vsi ptujski igralci in trenerska ekipa si za prikazano zasluži čestitke, podobno velja za glasne navijače. Tekmec Ptujčanov v polfinalu bo ekipa FSK Stripy. Prva tekma bo v Ško-fji Loki, povratna pa v dvorani Center na Ptuju.
Dobovec izločil Tomaž
Foto: Srečko Furek
Ptujska ekipa Avto Koletnik Nissan se je uvrstila v polfinale državnega prvenstva U-18.
Rezultati:
četrtfinale DP U-18:
KMN Puntar - Fragmat Extrem 2:6, 2:4, Vuko Ljubljana - FSK Stripy 1:4 , 5:8, Avto Koletnik Nissan - ŠND Veplas 12:2, 4:6, KMN Dobovec Trgovine Jager - Tomaž Picerija Ozmec 7:2, 3:3.
polfinale (30. 3., 1. tekmi): FSK Stripy - Avto Kole-tnik Nissan, Fragmat Extrem - Dobovec Trgovine Jager.
Istočasno je svoji četrtfinalni tekmi igrala tudi ekipa Tomaž Picerija Ozmec, ki je v rednem delu zabeležila le en poraz (Ptujčani tri). Ta se je merila s stalnim udeležencem zaključnih turnirjev, ekipo KMN Dobovec. Tomaž je priložnost za napredovanje zapravil v 1. tekmi, ko je v gosteh izgubil 7:2. Pri tem je potrebno zapisati, da je bil še v 30. minuti rezultat 2:2 ... V drugi tekmi so na domačem igrišču remizirali in tako sezono končali z le dvema porazoma.
UR
Tenis • TK Terme Ptuj Turnir za igralce od 8 do 11 let
V organizaciji TK Šport plus je v Ljubljani potekal zadnji turnir zimske sezone v kategorijah od U-8 do U-11. Skupno je v vseh kategorijah nastopilo več kot 150 igralcev in igralk.
TK Terme Ptuj so zastopale Nina Pliberšek, Eva Mag-dalenc in Taja Lončarič. Nina in Eva sta bili najboljši v kategoriji U-10 (v tej je bila konkurenca najmanj številčna); prva je zmagala, druga je osvojila 2. mesto. Taja je nastopila v kategoriji U-11, kjer se je uvrstila med najboljšo osmerico. V četrtfinalu jo je izločila kasnejša zmagovalka Alea Bubek iz Nove Gorice.
JM
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 26. KROGA - SOBOTA 15.00: Celje - Aluminij, Gorica - Domžale, Mura - Triglav; SOBOTA 17.00: Maribor - Rudar Velenje; SOBOTA 20.00: Olimpija - Luka Koper.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARRI 18. KROGA - SOBOTA 15.00: Bela krajina - Šmartno 1928, Krka - Kalcer Radomlje, Roltek Dob - Krško. Tekma Šampion - Za-vrč bo v soboto, 6. aprila. ob 16.00; tekma Garmin Šenčur - Dravi-nja Kostroj bo v nedeljo, 8. aprila.
3.	SNL - VZHOD
Tekme 16. kroga se zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavijo za en teden.
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
19. KROG: Aluminij - Mura 05 (sobota 15.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
19.	KROG: Aluminij - Mura 05 (sobota 13.00)
LIGA U-14
20.	KROG: Mura 05 - Aluminij (sobota 15.30)
LIGE MNZ PTUJ - TEKME SO ODPOVEDANE
Zaradi trenutnih vremenskih razmer (sneg in led) in napovedanega dežja ob koncu tedna so vse delegirane tekme v ligah MNZ Ptuj v času od 28. 3. do 1. 4. odpovedane! S tem so nični tudi vsi sporazumi, ki so jih klubi že dosegli za prestavitev tekem v tem terminu.
Kasaštvo • Otvoritvene dirke odpadejo
Že po tradiciji se sezona kasaških dirk v Sloveniji prične na velikonočni ponedeljek v organizaciji KK Ljutomer, tokrat pa bo ljutomerski hipodrom sameval, saj so bili prireditelji prisiljeni dirke odpovedati zaradi premajhnega števila prijavljenih konj. Tekmovalci so prijavili vsega 17 konj, kar za izvedbo tekmovalnega dne ne zadostuje. V ljutomerskem kasaškem klubu se še niso odločili, ali bodo odpoved nadomestili s poznejšim terminom. Naslednji tekmovalni dan Ljutomerčani načrtujejo za 28. april.
Veter v laseh - s športom proti drogi
V Trnovski vasi bo v soboto, 6. aprila, potekala športno-družabna prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Cilj akcije je mlade spodbujati k športnim aktivnostim in druženju. Prireditev organizira ŠD Kenguru (nosilec projekta) v sodelovanju z OŠ Destrnik-Trnovska vas in Športno unijo Slovenije. V prireditev se vključuje 350 učencev, katerim se pridružujejo učitelji in moderatorji, k športnim aktivnostim pa so vabljeni tudi starši, kar bo zaokroževalo množico cca. 500 športno aktivnih ljudi.
Šah • Velikonočni turnir v Spuhlji
Na velikonočni ponedeljek, 1. 4., bo v gostišču Majda v Spuhlji od 9. ure naprej potekal tradicionalni odprti velikonočni šahovski turnir. Najboljši trije tekmovalci bodo nagrajeni s pokali, enake nagrade so pripravljene tudi za tri najboljše mladince. Vabljeni vsi ljubitelji šaha in vsi, ki bi radi postali šahisti.
DK, NŠ, JM
Nogomet • Liga U-14
Zmagi Aluminija in Drave
REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Šampion 3:0, NŠ Poli Drava - Farmtech Veržej 1:0, Žalec - Po-brežje 0:3, Krško - Ljutomer 16:2, Celje - Maribor 1:7, NŠ R. Koren Dravograd - Železničar 2:0.
1.	MARIBOR	19 17	1	1	134:7	52
2.	ALUMINIJ	19 15	0	4	89:14	49
3.	KRŠKO	19 13	2	4	68:25	41
4.	MURA 05	18 13	1	4	57:10	40
5.	CELJE	18 12	2	4	81:26	38
6.	RUDAR VELENJE	17 11	2	4	66:18	35
7.	ŠAMPION	19 9	3	7	57:40	30
8.	NŠ POLI DRAVA	19 9	2	8	35:29	29
9.	POBREŽJE	19 8	2	9	34:35	26
10.	DRAVOGRAD 19 8 1 10 36:42 25
11.	FARM. VERŽEJ 18 6 3 9 22:35 21
12.	FERK JARENINA 17 4 3 10 17:29 15
13.	ŽALEC 19 3 1 15 24:70 10
14.	KOVINAR TEZNO 18 2 2 14 10:98 8
15.	LJUTOMER 18 2 0 16 15:139 6
16.	ŽELEZNIČAR 18 0 1 17 7:135 1 ALUMINIJ - ŠAMPION 3:0 (1:0) STRELCI: 1:0 T. Elšnik (22.), 2:0
Milič (41.), 3:0 Krivec (60.).
ALUMINIJ: Ponudič, Bračič, Hliš (Perger), Milič, Lončarič, Pšajd, T. Elšnik, Bohak (Mohorko), Krivec (J. Elšnik), Petrovič, Saboti (Munda). Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA - FARMTECH VERŽEJ 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Vajda (58.). NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko, Baran-šič (Brumen), Irgl, A. Pivko, Majcen , Murko, Kramberger (Šoštarič), Mesarič, Vajd (Pihler), Cesar, Fur-jan (Zemljarič). Trener: Gregor Be-ranič.
Danilo Klajnšek
Tarok • 4. krog DP
V	soboto, 23. 3., je v termah v Laškem potekal 4. krog državnega prvenstva v taroku za posameznike. V konkurenci 150 igralcev je zmagal Jani Ivanuša iz Ormoža. Naslednji turnir za DP je na sporedu 20. aprila na Šmarjetni Gori nad Kranjem.
V	petek, 29. 3., se prične Štajerska liga, ki bo obsegala 6 krogov, prvi turnir pa bo v občinski stavbi v Rogatcu.
UR
petek • 22. marca 2013
Od tod in tam
Štajerski	15
Ptuj • Rez vinske trte na grajskem hribu
Prvi korak za dobro in kakovostno letino
V petek, 22. marca, je na grajskem hribu potekala rez vinske trte. Na grajskem dvorišču so opravili rez modre kavčine (žametne črnine), potomke najstarejše vinske trte na svetu, ranfola, najstarejše trte na Slovenskem, in rumenega rivčka, v mestnem vinogradu pa renskega rizlinga.
Foto: Črtomir Goznik
Na grajskem hribu so rez začeli pri modri kavčini, potomki najstarejše vinske trte na svetu.
Petkove že spomladanske rezi, ki bi sicer morala biti Vincekova rez, a jo je vreme zamaknilo, so se udeležili predstavniki MO Ptuj, mestni svetniki, predstavniki vinogradniških društev širšega okolja, vinski vitezi, nekdanji mestni viničarji, četrta ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek in nekateri drugi gostje. Pri pripravi pogostitve so tudi tokrat sodelovale članice Društva kmetic MO Ptujm za vesele ritme pa je poskrbela glasbena skupina Biotehniške šole Ptuj, ki jo sestavljajo Tina Kaučevič, Žiga Bezjak in Davorin Štebih; ta skupina je poskrbela za prijetno vzdušje že na lanski trgatvi v mestnem vinogradu.
Rez vinske trte na grajskem hribu je potekala v prijetnem in prijateljskem vzdušju, cepiči potomke stare trte, za katere je bilo tudi tokrat veliko zanimanja, pa naj bodo po besedah ptujskega župana Štefana Čela-na živa vez med vsemi ljudmi dobre volje. Po izvolitvi novega mariborskega župana naj bi se tradicija sodelovanja in povezovanja med dvema mestoma nadaljevala, tako kot so si to sodelovanje zamislili tisti, ki so potomko prinesli na Ptuj oziroma na grajsko dvorišče, je še povedal ptujski župan.
Kot se za dogodek, kot je rez vinske trte, spodobi, so do-
Strokoven pristop, opozarjanje na pomanjkljivosti v zakonodaji, pomoč pri vsakodnevnih opravilih, svetovanje in izvajanje socialnih programov so le nekatere izmed dejavnosti, ki jih opravljajo v društvih Sožitje po vsej Sloveniji. Med temi je tudi ptujsko društvo, ki mu predseduje Janko Šuman. O tem, kaj je njihovo poslanstvo, Šuman pomenljivo pravi: „Naše društvo je nekaj posebnega, saj je društvo, ki pomaga živeti in delati tistim, ki sami enostavno ne zmorejo."
Lokalna društva, ki so združena v Zvezo, že vrsto let skrbijo za uvajanje sistemskih pristopov in zagotavljanje pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju. Ta sicer delujejo različno dolgo, a ustanovitev Sožitja sega natanko 50 let nazaj. Pol stoletja društva, ki ima že več kot 50 tisoč članov, bodo obeležili na vseh koncih države, osrednja slovesnost pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kot je na tokratnem
gajanje pospremili še nekateri drugi govorniki. Modra kavči-na, ki jo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož dobro varujejo, bo po prepričanju prvega moža ptujskega muzeja Aleša Ariha letos bogato obrodila tudi zaradi visokega jubileja muzeja, 120-letnice. To naj bi bila neka posebna magična moč, ki bo vplivala na to trto,
občnem zboru ptujskega Sožitja dejala predsednica Zveze Katja Vadnal, je želja in načrtov ob tem visokem jubileju še veliko: „Najpomembneje pa je to, da državo opozorimo, da to ni diagnoza, ampak naš otrok, Republika Slovenija, ki bi jim morala dati pravice in dolžnosti, pa jim ne priznava nič od naštetega. Ravno to je tisto, kar želimo najprej doseči."
V Zvezi se namreč že nekaj časa bojujejo s pravnimi mlini. Zahtevajo popravek Zakona o osebni asistenci, ki je po njihovem diskriminatoren in osebe z motnjami v duševnem razvoju postavlja v podrejen položaj v primerjavi z ostalimi državljani.
Ideje, želje : prostor, čas in denar
Tudi pri njih so v zadnjih letih neizogibne finančne težave, drastično zmanjšanje sredstev jih je doletelo lani.
na bogastvo njenega pridelka, je prepričan. Novi viničar pa bo nadaljeval skrb za to trto ob pomoči muzeja, saj gre za znamenitost, ki je del bogate kulturne in turistične ponudbe tega okolja.
Rez je najpomembnejše in najzahtevnejše opravilo v vinogradu, je prvi korak k ustvarjanju novega vinskega
Dodaten udarec ob zmanjšanju sredstev iz državne blagajne je tudi dejstvo, da naj bi jim eden pomembnih financerjev Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki se napaja iz loterijskih sredstev, lani nakazala kar 1,5 milijona preveč sredstev. Sedaj želijo ti poračunati, kar pa za invalidske organizacije predstavlja velik udarec. „Zato kar verjemite,
letnika. To delo je za vinogradnika zelo zahtevno, saj bosta od rezi odvisna količina in kakovost grozdja, ki ga bodo potrgali jeseni. Trta si je čez zimo nabrala novih moči, s prvim rezom se začne delo v vinogradu, je med drugim povedala ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, ki skrbi za promocijo vin in vinogra-
letos ne bo nobenih investicij. Na FIHO se letos sploh ne sme računati," je na občnem zboru društva Sožitje Ptuj dejala Vadnalova.
Obenem je tudi z investicijskega vidika v zadnjih letih ptujsko društvo izpostavila kot izjemno uspešno ter dodala, da je kljub kriznim časom treba vztrajati, tako v varstveno-delovnem centru kot bivalni enoti, ki ni polno zasedena, kar
dništva na Ptujskem. Vsem vinogradnikom, ki še niso opravili prve rezi, je zaželela, da jo uspešno opravijo, enako pa veliko uspeha pri poznejših opravilih v vinogradu, da bo jeseni pridelek obilen in kakovosten, ter naj jim bo vreme naklonjeno.
Od lani je me stni viničar Andrej Rebernišek, ki za modro
trenutno predstavlja precej težav. Kapaciteta je 12 mest, od tega je zasedenih 9, kar s finančnega vidika predstavlja precejšnjo zgubo, a so nekatere izboljšave že na vidiku.
S tem vprašanjem se je tokrat ukvarjal tudi vodja varstveno-delovnega centra in bivalne enote Sožitje Ptuj Srečko Šalamun. Pojasnil je, da so imeli v lanskem letu negativen finanč-
Foto: DK
Katja Vadnal, predsednica Zveze društev Sožitje
kavčino skrbi, kot se za simbol kulturne dediščine, vinogradniške in vinarske tradicije MO Ptuj spodobi. To je tudi njegova obveza iz svečane zaobljube ob lanskem prevzemu poslanstva mestnega viničarja. Trta je starejša od človeka, gre za zrele korenine, ki se jih moramo vsi skupaj zavedati, pa tudi tega, koliko je že prenesla od svojih začetkov do današnjih dni, je poudaril Reber-nišek, ponosen predstavnik okolja, mesta trte in vina.
Ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Vladimir Korošec je ob začetku del v mestnem vinogradu, kjer so rez opravljali dijaki te šole pod vodstvom strokovnih delavcev in na katero so povabili tudi najvztrajnejše rezače z grajskega dvorišča, zbrane pozdravil tudi kot konzul ptujskega vinskega omizja Združenja slovenskega reda vitezov vina. To si prizadeva, da bi Slovenija postala ne samo dežela sonca in prijaznih ljudi, temveč tudi dežela vina, ki bo pomembno prispevalo h gospodarskemu in ekonomskemu razvoju.
MG
Renski rizling iz mestnega vinograda so lani prvič nalili v steklenice ter ga Ptujča-nom ponudili v pokušnjo na osrednji prireditvi ob prazniku MO Ptuj. Donegovali so ga v kleti Biotehniške šole na Grajenščaku ob strokovni pomoči mestnega viničarja Andreja Reberniška, ki ima sicer v strokovni oskrbi mestni vinograd skupaj s podjetjem Javne službe Ptuj. V petek so »mestno« vino ponudili tudi udeležencem grajske rezi.
ni rezultat, a da je to bilo tudi načrtovano stanje. Maja lani so se jim z Zakonom o uravnoteženju javnih financ znižali prihodki iz državne blagajne za kar štiri odstotke v primerjavi z letom prej. Največji padec so zabeležili v bivalni enoti, ki pa se je decembra 2012 s prihodom novega stanovalca nekoliko znižal.
Za investicije so v letu 2012 namenili 31.700 evrov, od tega je bil največji delež namenjen nakupu novega kombija, ki je bil potrebna in pomembna investicija.
Tudi leto 2013 predstavlja s finančnega vidika za vodenje tako varstveno-delovnega centra (VDC) kot bivalne enote Sožitje Ptuj precejšen izziv, saj je planirano znižanje prilivov za dodatne 3,6 odstotka. Čeprav je že nekaj časa prisotna potreba po širitvi VDC, v katerem je trenutno 30 uporabnikov, to za zdaj ni realno pričakovati.
Kot kažejo dosedanji rezultati, jim v društvu, ki skrbi za eno najbolj ranljivih skupin, ne zmanjka ne idej, ne volje, omejujejo jih le čas, prostor in finančna sredstva. A kar je najpomembnejše, uporabniki se pri njih počutijo dobro, zaposleni pa zanje skrbijo strokovno in z veliko entuziazma.
Dženana Kmetec
Ptuj • 50 let društev Sožitje
Ze pol stoletja pomagajo živeti in delati ...
Živeti z motnjo v duševnem razvoju je tako tistim, ki se z njo rodijo, kot svojcem gotovo vse prej kot lahko. Da življenje in delo takšnim osebam olajšajo, se že 50 let trudijo tudi v društvih Sožitje, teh je kar 52 po vsej državi, imajo pa več kot 50 tisoč članov.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 29. marca 2013
Kmetijska svetovalna služba
O zimski rezi vinske trte
Z zimsko rezjo vinske trte, ki ostaja še vedno najbolj strokovno vinogradnikovo opravilo, pričnemo novo vinsko leto. Pred rezjo je prav, da obnovimo nekatere trajne veljavne zakonitosti, kot so:
1.	Rez trte pomeni izhodišče tako količini kot kakovosti bodočemu pridelku grozdja, pomembno pa je zavedanje, da je ob rezi pomembna pravilno in pravočasno opravljena vez in pletev, ki dokončno dopolnita zimsko rez v pridelavi količine in kakovostnega pridelka grozdja.
2.	Ob znanju in vseh ciljih moramo imeti najprej trto radi, potrebno je, da pri rezi ob pogo-
voru z vsako trto vzpostavimo t. i. »osebni odnos«, ki vključuje ob znanju tako spoštovanje kot osebno odgovornost.
3.	Pred rezjo si vsako trto najprej ogledamo, nato ocenimo njeno kondicijo in jo obrežemo tako, kot je za trto tudi najbolje, to pomeni, da je pri rezi vedno na prvem mestu trta in njen trajen skladen razvoj, vinogradnikova skrb za pridelek naj bo torej vedno usklajena z zdravimi in zadovoljnimi trtami v našem živem vinogradu.
4.	Pri opazovanju trte pred rezjo opažamo velika odstopanja v bujnosti rasti med trtami iste sorte. Ob tem spoznanju velja pravilo, da bomo trte šibke rasti močneje obrezovali, pustili manj zimskih očes, in trtam bujne rasti nastavili več oči, toda samo pod pogojem, da bomo kasneje pri pletvi in tja do trgatve to tudi odstranili.
5. Pred rezjo vas moramo tudi opomniti, da pri rezi, ko določimo obremenitev - število rodnih oči/trto, smo najprej določili število mladic in ne množine grozdja, saj ima lahko rodna mladica enega, dva ali tri grozdiče in teža grozda na rodni mladici se lahko močno spreminja.
Pred samo rezjo trte bomo:
1.	preverili, kako je trta dozorela (prečni prerez zimskih očes in rozg), kar v tem letu sploh ni težava,saj je les trte odlično dozorel.
2.	določili pravilno obremenitev ali število narezanih očes na m2 življenjskega prostora. Na splošno še vedno veljajo priporočila, da:
- sorte z velikimi grozdi (šipon, rizvanec, žametna črnina ...) narežemo na 4-6 očes/ m2,
- sorte s srednje velikimi grozdi (l. rizling, b. pinot, šar-done, sovinjon) 6-8 očes/m2,
3. ugotovili učinkovitost svoje dosedanje rezi, s tem ko ugotovimo, koliko normalnih razvitih rozg večjih od 1 m je izrastlo iz lanskih zimskih očes. Kjer je iz skupnega števila narezanih očes v lanskem letu izra-stlo manj kot 50 % normalno razvitih rozg, večjih od 1 m in v preseku na 1 m višine debelejših od 6 mm, rabite pomoč in morate svojo rez dopolniti, npr. da se udeležite enega od številnih tečajev rezi, ki jih na terenu vsako leto organizira KSS znotraj KGZS.
Kuharski nasveti
Kruh in pletenice
Beli kruh pripravljamo iz kvašenega testa, katerega sestavine so moka, kvas, voda in sol. Pri pripravi prazničnega belega kruha uporabimo najfinejšo belo moko tipa 500 in ga izboljšamo še z raznimi dodatki, ki mu dajejo še posebej fino in krhko strukturo in barvo. Belemu kruhu najpogosteje dodajamo še jajca ali samo rumenjake. Kruh, pripravljen z jajčnimi rumenjaki, je rahlejši in lepše barve.
Praznični beli kruh izboljšujemo tudi s staljenim surovim maslom, ki kruhu daje boljši okus in je najpriljubljenejši dodatek k finemu kvašenemu testu. Maslo sicer lahko zamenjamo z margarino ali oljem, vendar kruh nima tako finega okusa. Z dodatkom surovega masla ali druge vrste maščobe postane kvašeno testo za kruh tudi bolj elastično. Uporabili bi lahko tudi svinjsko mast, ki je značilna tudi za nekatere speci-alitete, kot so francoske tanke štručke belega kruha in mehiške tortilje.
Beli kruh zamesimo vedno z mlekom ali mlekom v prahu, z dodatkom mleka postane kruh mehkejši in pridobi na izraziti beli barvi. Vse vrste kruha tudi narahlo solimo. Za beli kruh vzamemo povprečno 10 g soli na pol kilograma moke. Sol zavira delovanje kvasa in zato jo damo med moko, preden dodamo vzhajan kvas. Če v testo damo nekoliko več soli, bo testo bolj dolgo vzhajalo.
Praznični beli kruh tudi sladkamo, s sladkorjem mu izboljšamo okus. Sladkor bi lahko zamenjali tudi z dodatkom medu. Sladkor se med peko razgradi in tako alkohol izhlapeva in s tem tudi testo rahlja. Če kvašenemu testu dodamo preveč sladkorja, kvas močne deluje in lahko pri oblikovanju kruha v pletenice povzroča tudi pokanje. Zato tako kot sol damo tudi sladkor v moko in ga temeljito premešamo, še preden dodamo kvas.
Sama tehnika priprave kvašenega testa ni tako zahtevna. Če želimo, da bomo beli kruh pripravili čim prej, kvas posebej pristavimo v toplo mleko in mu dodamo žličko sladkorja in žličko moke, premešamo, da dobimo gladko površino in nato damo na toplo, da kvas vzhaja. Med tem časom prese-jemo moko in ji dodamo sol, sladkor in rumenjake, lahko pa tudi cela jajca. Posebej v ponvi stopimo maslo. Vzhajan kvas dodamo k pripravljeni moki in po potrebi prilivamo toplo mleko. Ko smo dobili grobo testo, prilijemo še stopljeno maslo. Nato na delovni površini gnetemo testo kar nekaj časa, da dobimo enakomerno testo brez grudic, mehko, prožno in blesteče. Če pripravljamo večjo količino testa, si testo takoj po gnetenju razdelimo na enake dele, jih oblikujemo v hlebec ter damo vzhajat v primerno posodo, ki smo jo prekrili s ku-
hinjsko krpo ter krpo potresli z ostro moko.
Tako pripravljeno testo damo vzhajat vsaj 30 minut. Če želimo, da bo kruh po peki bolj gost, lahko testo ponovno zgnetemo in še enkrat vzhajamo. Prav tako naredimo, če bomo iz testa spletli pletenice.
Pred peko kruh glaziramo oziroma pomažemo in po želji okrasimo. Skorjo kruha izboljšamo, če smo kruh oblikovali na delovni površini. Kruhi, ki jih premažemo z raztepenim jajcem, bodo med peko dobili svetlečo, zlato rjavo površino. Če želimo močni sijaj, pustimo da se premaz posuši in kruh premažemo še enkrat. Kruh bo posebej okusen, če ga pred peko potresemo s soljo, sesekljanimi mandlji ali lešniki. Preden kruh potresemo z omenjenimi sestavinami, ga premažemo z jajcem ali mlekom. Za kruhe, ki jih pečemo v škatlastih modelih, lahko pri-
Foto: Črtomir Goznik
Kruh in pletenice
pravljeni model dobro premažemo z margarino ali maslom in nato potresemo z mešanico moke, kosmičev ali orehov in prav tako dobimo zanimivo okrašen in po okusu izboljšan beli kruh. Posebej okusen beli kruh bi dobili, če bi kruh pred peko premazali z rumovim ali češnjevim sirupom.
Pomembna je tudi peka kruha. Kruh pečemo na začetku pri močni temperaturi, da preprečimo delovanje kvasovk in se konča vrenje. Bele kruhe pečemo najpogosteje pri 220 do 250 °C. Peka se odvija v tako imenovanih treh stopnjah, na prvi stopnji se v testu razvijajo mehurčki plina in ga razmeroma hitro dvignejo, na drugi stopnji se testo trdi in v tretji stopnji začne rjaveti in nastajati hrustljava skorja. Na dno pečice lahko postavimo tudi posodo s toplo vodo, da nastane lepša skorja, ki ni preveč suha.
Enostavni recept za praznični beli kruh je pol kilograma mehke moke, 2 dekagrama kvasa, 2 rumenjaka, 3 dag masla, žlička soli, 2 žlici sladkorja, va-nilin, mleko po potrebi. Okus lahko še izboljšamo z dodatkom rozin.
Vedno pogosteje si tudi doma pripravljamo različne pletenice, najenostavneje naredimo pletenico tako, da si celotno testo razdelimo na pet delov, tri nekoliko večje in dva manjša dela. Iz treh večjih delov spletemo klasično kito, ki jo na sredini narahlo razpotegnemo, narahlo premažemo z jajcem in nato nanjo položimo še pletenico, ki smo jo zvili iz dveh delov. Tako pripravljeno najprej vzhajamo, nato pred peko premažemo in pečemo kot ostali beli kruh. Po vrhu jo lahko potresemo s kosmiči, lešniki, rozinami ali iz testa oblikujemo različne okraske, kot so rožice, listi, ptički in podobno.
Vlado Pignar
Foto: Majda Fridl
V tehnologiji rezi vas želimo spomniti na stara pravila in tudi na nekatera nova znanja, ki jih je po našem mnenju pri rezi tudi treba upoštevati:
-	pravi rezač naj na trti najprej poišče čep - to pomeni, da vinogradnik ve, kaj bo s trto čez 2, 3 ali 4 leta. Čep je simbol pomlajanja trte in s tem vinogradnikovega znanja in daljnovidnosti. Takoj zatem bomo na trti poiskal reznik, kar pomeni izhodišče rodnosti v naslednjem letu. In končno preostanejo še šparoni, ki pa so posledica dolgoletnega vino-gradnikovega dobrega dela in pravega odnosa s trto;
-	če izrašča šparon nad osnovno žico, nujno potrebuje ob sebi tudi reznik, ko je zasnova šparona pod osnovno žico, lahko reznik skrajšamo na velikost čepa ali ga tudi v celoti opustimo;
-	ko hočemo starejšo trto znižati, moramo skrajšati šparone in zmanjšati ali v celoti tudi opustiti število reznikov na trti in deloma z udarcem ali zarezovanjem prizadeti trto na tisti višini dela, kjer želimo vzpodbuditi rast mladik iz spečih oči. Nižanje in pomlajevanje trte je lahko uspešno le tedaj, ko je zimska rez dopolnjena s pravilno in pravočasno opravljeno pletvijo trte. Pri tem pomlaja-nju in nižanju trte pa pazimo, da imamo čim manj velikih ran in da te rane tudi razkužimo in zaščitimo pred vdorom nevarnih gliv;
-	na trti nimamo nikoli več reznikov kot šparonov, lahko pa imamo večje število čepov kot šparonov, ker ti ne predstavljajo prave konkurence šparonom;
-	pretirana "glava" na trtah deluje kot zamašek, ki ovira prosto pot rastlinskim sokovom in s tem povzroča zastajanje hranil in izredno bujne poganjke na reznikih in glavi, ki povzročajo zakrnelost oči na šparonih;
-	prehod z dveh šparonov na enega naj poteka postopno in tam, kjer je to tehnološko potrebno, ne pa zaradi tega, ker je moderno. Praktično lahko izvedemo prehod iz dveh na en šparon na tistih trtah, kjer smo ugotovili (stehtali), da skupna masa enoletnega lesa v vrsti ne presega 1 kg/na tekoči meter. Tam, kjer je ta vrednost višja, je treba najprej zmanjšati bujnost trti, šele nato opraviti rez na en šparon.
Pred rezjo je pomembno opozoriti, da rez opravimo vedno strokovno pravilno, dopustiti pa moramo drugačnost
vinogradnikov in s tem različne načine rezi. Tako bodo mali vinogradniki, ki jim vinograd predstavlja zgolj veselje, obrezali trto tako, da bo vsaka trta imela izrazito glavo s šparoni, ki imajo vsak svoj nižje ležeč reznik, in vse leto bodo imeli dovolj dela ob trti.
Tržni vinogradniki, ki jim trta predstavlja tudi vir preživetja, bodo trto obrezali tako, da bodo šparoni izraščali izpod osnovne žice. Tedaj bo manj reznikov, nižji bodo stroški ob skoraj nezmanjšanem pridelku.
V sodobnem tržnem vinogradništvu na trti pri rezi ostajajo samo še šparoni in rodni čepi, reznikov pa več ni.
Kako bomo trto obrezovali letos
Letos je pred nami povsem običajna rez, saj je trta dobro prezimila, zimska očesa so zdrava in z dobrim nastavkom za bodoči pridelek.
Novost pa je v tem, da pred zimsko rezjo priporočamo, da v vinogradu odstranite, izpulite ali vsaj ločeno obrežete vse tiste trte, ki so prizadete tako od rumenice, kapi, eske in virusov. Nato pa z razkuženim orodjem pričnete obrezovati.
Pri letošnji rezi se bomo izogibali velikim ranam, če pa te naredimo, jih odrežimo vsaj 3-4 cm nad običajnim mestom, kar bomo najkasneje pri naslednji rezi tudi odrezali na običajno višino. Vse velike rane razkužimo in zaščitimo pred padavinami.
Tržnim vinogradnikom v tem letu priporočamo:
-	da v rez bolj vključijo znana dognanja iz fizike in pretoč-nosti tekočin tako, da za dolg rodni les ali šparone pustijo praviloma samo tiste rozge, ki v loku in blagih kotih stransko izraščajo iz dvoletnega lesa. Ta les je bolj dozorel, z več hranili in odganja bolj enakomerno, grozdiči pa so bolj izenačeni med seboj tako po količini kot kakovosti;
-v mladih nasadih, kjer trto vzgajamo, ob šparonih, ki izhajajo izpod osnovne žice, povsem opustimo reznike, lahko pa dodamo samo še čepe;
-	v vinogradih, starejših od 15 let, zaradi nevarnosti bolezni gliv strokovno odsvetujemo pomlajanje z velikimi ranami, za pomlajanje pride v poštev bolj pomlajanje v obliki zamenjave celotnih debel.
Ljubiteljskimvinogradnikom priporočamo, da ob upoštevanju vseh strokovnih napotkov trto obrežejo tako, da se bodo ob tem tudi prijetno počutili.
Vsem vinogradnikom skupaj, tako tržnim kot ljubiteljskim, velikim in malim, povezanim in samostojnim, pa želimo, da ob sicer trdem delu doživijo tudi veselje in veliko zadovoljstva ob rojevanju novega vinskega letnika, za katerega si vsi želimo le vse najboljše. Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo, KGZS - Zavod Maribor
petek • 22. marca 2013
Nasveti, zanimivosti
Štajerski	17
Astrolog Tadej svetuje
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Zakaj so nekateri ljudje srečni in drugi nesrečni. Je res vse zapisano v zvezdah? Hvala za odgovor!
Odgovor: Naše življenje je vedno zelo zanimivo in poučno. V naravi vse stremi k ravnovesju, popolnosti in ubranosti. Včasih se omenjeno iz tega ali onega razloga poruši. Tako je tudi z našim življenjem. Tedaj ko so na nebu usode najbolj temni oblaki, je treba zaupati in verjeti v to, da se bo že našla rešitev in da bo kmalu minilo. Vmes je čas za delo na sebi in za krepitev osebne vere. Srečen ni tisti, ki o tem govori in razlaga drugim, ampak tisti, ki omenjeno nosi v svojem srcu in je ponosen na tisto, kar mu je všeč. Največkrat pri tem štejejo majhne pozornosti, ki kasneje prinesejo velika dejanja in določeno popolnost. Notra-
nji nemir, ki ga nosite v sebi, je normalen. Predvsem toliko časa, dokler je kreativen in daje polet in možnost za spremembe. Res pa je, da je meja, kdaj je dovolj, tako tanka, da jo mnogi na tem svetu prestrežejo in potem se pojavijo težave. Potem je odvisno od posameznika, kako hitro bo premagal to. Od tu tudi izraz srečen ali nesrečen. Toda morda je omenjeno samo določena iluzija in stvar osebnega dojemanja. Vendarle, kadar človek ne uvidi svetlih točk, tedaj verjame v svojo nesrečo in temo. Prišlo bo tudi jutro, ampak če bodo oči zaprte,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ga ne bodo prepoznale in tako se prične začarani krog. V Pandorini skrinjici je ostalo upanje in tam ga najdejo vsi tisti, ki ga iščejo. Vsekakor kot astrolog lahko trdim, da določene zakonitosti usode ostajajo in so zapisane ob našem rojstvu. Sleherni izmed vas lahko postane boljša oseba. Kako? Čisto preprosto je, postanite zadovoljni s svojim življenjem in tako se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Prejeli boste blagoslov. Moč misli ima takšno energijo,
da si jo je težko prestavljati. Iz dneva v dan se je treba zahvaliti za dan in za tisto, kar imate, kar nosite v sebi in na kar ste ponosni. Ljudje, ki prihajajo v vaše življenje, so vam največkrat ogledalo in ravno zaradi tega si tistega želite. Zdrav način življenja vsebuje tudi dovolj gibanja na svežem zraku in premagovanje stresa. Koliko prelepih pesmi prepeva o ljubezni in o tem, kako minljivo je vse. Lepi trenutki so lahko zelo krhki in sčasoma tudi zbledijo, ampak za vedno ostanejo v srcu tistega, ki se jih je dotaknil. Torej se na vašem mestu ne bi ukvarjal z mislijo sreča ali nesreča - ampak bi se potrudil in iz dneva v dan našel tisto navidezno hrepenenje in moč za naprej. Pot usode je vedno jasno zapisana. Toda to še ne pomeni, da je najkrajša pot pravilna. Želim vam mnogo blagostanja!
Šifra: Zdravje
Vprašanje: Pogosto me boli glava. Ali imam tumor?
Odgovor: Vaš največji pro-
blem je osamljenost in da se nimate dovolj radi. Kajti pogostokrat razmišljate negativno in zaradi tega se vdajate v slabe misli. Pomembno je, da najdete upanje in da imate tudi moč in energijo za naprej. Vaša naloga v tem življenju je, da pomagate drugim in da jim dajete upanje. Ravno zaradi tega morate najti v sebi dovolj motivacije, da se bodo stvari pričele odpirati v vašo korist. Naj vas pomirim, da nimate tumorja in o tem ne razmišljajte več. Spodbudno je, da uvidite lepote narave in kmalu bo prišel čas, ko bo v deželo prišla pomlad in vse se bo razcvetelo in razbohotilo. Ravno tako je z vašo dušo in
čas je, da najdete kreativnost v sebi. Odpravite se k zdravniku in naj naredijo ustrezne preiskave in videli boste, da ni nič hudega. Eden od vzrokov za glavobol je stres ali nečista ledvica - kar pomeni, da bi morali veliko piti. Najboljša je navadna (ustekleničena) voda. Pijte jo počasi in po požirkih. Zapisujte si svoje občutke in spomine - kajti nekoč bo nastala zanimiva avtobiografija. Tudi tretje življenjsko obdobje je lepo, če ga takega naredite. Lepo se imejte in vedite, da iz majhnega raste veliko!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Matic Hriberšek • Pismo iz Velike Britanije (5.)
Zdravila
Spomnim se, ko so se pri nas v javnosti pojavljale polemike glede morebitne prodaje zdravil v običajnih živilskih trgovinah in drogerijah. Do tega na koncu ni prišlo, je pa takšna praksa nekaj povsem običajnega v Angliji. Tukaj je v trgovinah namreč na voljo skoraj pol lekarne.
Začne se z raznoraznimi strepsils pastilami, sirupi in ostalimi pripravki za grlo, nadaljuje pa s precej resnejšimi farmacevtskimi pripravki. Tako recimo ni noben problem kupiti aspirina ali paracetamo-la (aktivna sestavina lekadola ali dalerona), celo ibuprofen (za lajšanje bolečin), ki se ga pri nas izdaja samo na bel recept, je v Angliji na voljo s polic
samopostrežnih trgovin, celo v Lidlu in Hoferju (v Angliji imenovan Aldi). In kar je pri vsem tem še najbolj presenetljivo in zanimivo, je dejstvo, da so ta zdravila občutno, občutno in še enkrat občutno cenejša kot pri nas. Škatla dvajsetih tablet paracetamola tako stane le okoli pol evra, med tem ko zavojček šestnajstih tablet aspirina ne nanese niti dvajset centov. Da, to so čisto zaresne cene teh zdravil in kupiti jih je mogoče ob špeceriji. Tudi strepsils običajno ne stane več kot štiri evre ali pa še toliko ne.
Vendar pri tem se še zgodba ne konča. V prosti prodaji so recimo tudi raznorazni pripravki, kot so kapljice za oči, mazila in celo tablete za lajšanje simptomov sezonskih alergij in tudi cene teh zadev se
običajno gibajo okoli polovice slovenskih maloprodajnih cen v lekarnah.
Podobno je tudi s tekočinami za kontaktne leče ter kapljicami za oči; tudi te so na voljo v običajnih špecerijah ter drog-erijah, hkrati pa izbira med temi izdelki prekaša izbiro pri nas. Vendar vse našteto mi je tako ali tako bilo znano že prej ... le ne tako zelo dostopno. Kar me je zares presenetilo, je bilo nekaj, kar sem pred tedni prvič zasledil v prodaji in ideja me je navdušila. V eni izmed drogerij Boots (v Angliji zelo razširjena veriga drogerij/ farmacevtskih pridajaln) sem namreč na polici zagledal majhen set s preprostimi navodili za popravilo okrušene zobne zalivke. Začasno seveda. Tak majhen komplet v Veliki Britaniji
Sairisbury's
Ibuprofen
200mg coated tablets
Foto: Matic Hriberšek
Tekočina za kontaktne leče ter kapljice za oči ob alergiji na cvetni prah; oba izdelka sta na voljo v običajnih trgovinah.
stane okoli dobrih šest evrov, ljudem pa omogoča, da si ob okrušeni zalivki sami pomagajo do obiska zobozdravnika in
Foto: Matic Hriberšek
Tablete ibuprofena za lajšanje bolečin, kupljene v prodajalni verige Sainsbury's. Pri nas so na voljo le v lekarnah z belim receptom.
s tem preprečijo morebitne nadaljnje nevšečnosti.
Torej, zakaj pa ne? Zakaj ne narediti teh reči ljudem bolj dostopnih? V Angliji tak način očitno deluje brez večjih problemov, pa tudi za uporabnike je s cenovnega vidika evidentno prijaznejši. Moje mnenje je, da če že, problem ni v samih zdravilih, pač pa v primerni
Foto: Matic Hriberšek
Škatlici aspirina ter paraceta-mola, skupaj vredni manj kot 0,70 evra.
regulaciji, nadzoru in predvsem izobraženosti ter ozaveščenosti uporabnikov. Potencialna nevarnost ter možnost zlorabe vedno obstajata, vendar zavedati se moramo, da so to vedno izjeme in da do teh lahko pride kjerkoli se paracetamol na primer prodaja. Mislim, da nasprotovanje takšnim spremembam v Sloveniji ne izvira iz pretirane skrbi za potrošnike, pač pa bolj iz prenapihnjenih marž ter skrbi zanje.
Nadaljevanje prihodnjič
Tačke in repki
Cepljenje zoper steklino in zavajanje lastnikov
Vsakoletna akcija cepljenja psov zoper steklino se v Sloveniji začenja. Naj ponovim, kaj moramo kot lastniki psa storiti, da zadostimo zakonu in ne zabredemo v težave, če se primeri neprijetnost in naš kuža poškoduje ali celo ugrizne človeka. Psi morajo biti cepljeni zoper steklino pri starosti 3 mesecev in ob cepljenju prejmejo tudi zdravilo zoper trakuljavost in ostale parazite. Če niso bili označeni z mikročipom že pri prvem cepljenju zoper kužne bolezni, ki je neobvezno, vendar zelo priporočljivo in se izvede pri starosti 6 do 8 tednov, se kužki obvezno označijo z mikročipom ob obveznem cepljenju zoper steklino pri starosti treh mesecev.
V zadnjih dneh ponovno prejemamo veliko vprašanj in telefonskih klicev vznemirjenih, tudi jeznih lastnikov psov iz ene od okoliških občin, saj jih je tamkajšnja veterinarska postaja pozvala, da obvezno prijavijo pse na sedežu omenjene ambulante, četudi so opravili cepljenje zoper steklino drugje. To naj bi veljalo za pse, ki živijo na območju občine, katere omenjena veterinarska postaja pokriva s podeljeno koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe. Gre za ceneno zavajanje lastnikov psov. Se pravi, da povzamem, zaradi pravilnega razumevanja problematike bi morali lastniki psov, ki živijo v omenjeni občini in so cepili svoje pse zoper
steklino v ambulantah izven meja svoje občine, svojega psa registrirati še v veterinarski ambulanti, ki ima sedež v domači občini. Zadeva je neprijetna, saj so lastniki psov, ki so cepljeni drugje, menda izpostavljeni spraševanju in verbalnemu nadlegovanju, zakaj so drugje opravili cepljenje in podobno. Neverjetno, vendar resnično.
V Sloveniji je že vrsto let vzpostavljen centraliziran sistem obdelave in identifikacije psov in njihovih lastnikov, imenovan centralni register psov. Vse veterinarske ambulante v Sloveniji s podeljeno koncesijo za opravljanje javne veterinarske službe imajo registriran dostop do centralnega registra psov in so dolžne registrirati in
vnesti v centralni register vse podatke o lastniku psa z EMŠO številko in natančnim bivali-
ščem in podatke o psu, vakci-nacijo zoper steklino, številko mikročipa, pasmo, velikost,
Foto: Emil Senear
barvo, dolžino dlake in posebna znamenja. Na tak način se je vzpostavil zelo natančen register psov in njihovih lastnikov in iz njega lahko pooblaščeni veterinarji, veterinarski inšpektorji in drugi pooblaščeni organi kadarkoli dobijo prav vse podatke, na kakršen koli način, npr. po mestih, po ulicah, hišnih številkah in podobno. Prav zaradi tega cepljenje psov zoper steklino ni vezano na ambulanto, ki ima koncesijo v kraju, kjer živijo, temveč lahko lastniki cepijo svoje kosma-tinčke po želji, kjerkoli želijo od Kopra do Murske Sobote, v katerikoli verificirani veterinarski ambulanti s koncesijo in tam, kjer bodo cepljeni, bodo tudi prijavljeni (registrirani)
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in vneseni v centralni register. To pa je tudi vse, kar zakonodaja nalaga lastnikom psov, zato je omenjeni poziv ambulante brezpredmeten in zelo zavajajoč do lastnikov psov. Skratka, lastniki psov, ki so opravili predpisano cepljenje zoper steklino v zakonskih rokih, kjerkoli v Sloveniji, v katerikoli veterinarski verificirani ambulanti s koncesijo, lahko mirno spijo in naj ne nasedajo pozivom o še dodatnem javljanju in prijavljanju svojih kužkov. Emil Senčar, dr. vet. med.
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 22. marca 2013
Slo glasbene novice
V soboto, 30. marca, se na male ekrane vrača glasbeno-informativna oddaja Aritmija. Oddaja bo na 2. programu Televizije Slovenija na sporedu vsako zadnjo soboto v mesecu. Aritmija je edina glasbena oddaja, ki na televizijske zaslone prinaša aktualne glasbene dogodke. Oddaja, ki bo po novem enourna, bo ponudila približno štiri daljše glasbene portrete ali reportaže, povezane z glasbenimi dogodki preteklega meseca, zraven pa seveda še vrsto informacij, glasbenih novic in koncertnih napotkov za prihodnji mesec.
•kifk
Skupina CoverLover je sredi februarja v enem samem popoldnevu posnela kadre za videospot nove avtorske pesmi Vse je v glavi. Scenarij zanj in besedilo pesmi sta delo pevca in kitarista Simona. Osnovno sporočilo pesmi pripoveduje o trenutku, ko več ne vemo kako in kam naprej. Takrat pomaga pomoč prijateljev in zavedanje, da je vse le v glavi in da se je treba - kot pravi pesem - za vsak polet odriniti. Zaradi kombinacije igranih posnetkov in animacij spot deluje kot umetniški kolaž. Ker pa so Simon, Jure, Niko in Aleš vse 'vloge' odigrali pred zelenim ozadjem, do zadnje montaže niso vedeli, kako bo video sploh videti. Spot so na televizijski postaji MTV premierno zavrteli 18. marca, na ogled pa je tudi na njihovi uradni Facebook strani in na spletnem kanalu Youtube. Zasedba CoverLover se lahko pohvali tudi s številnimi nastopi. Minuli konec tedna so fantje nastopili v Radencih, aprila jih čaka koncert v ljubljanski Cvetličarni, v začetku maja bodo nastopili na Spring break zabavi v hrvaški Savudri-ji, nato sledi nastop v Volarjah in junija še koncert z Zoranom Predinom na Noči v Bitnjah.
MZ
Glasbeni kotiček
D
ETI
1 O
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. TINKARA KOVAČ - RASTEMO
Mili PREPOZNO
8. 'MI2--I|EN DAN 7. PANDA - - PREMAKNI SE K MENI 6. NATALIJA VERBOTEN - ŽIVLJENJE GRE NAPREJ 5. ALEX VOLASKO - NAJIN TRENUTEK 4. NUDE - DAN LJUBEZNI 3. DEJAN DINEC & SLAVKO IVANČIČ - LUČI UMAZANEGA MESTA
2. REBEKA DREMELJ - FANTJE IZPOD TRIGLAVA 1. ALYA - ZLAŽI SE MI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Katja Šulc z albumom Twisted Delight
Na police glasbenih trgovin prihaja nov album jazz pevke in šansonjerke Katje Šulc z dvoumnim naslovom Twisted Delight. Gre za album, ki nadgrajuje zgodbo prepletanja poezije in glasbe s Katjinega prvega albuma Mila iz leta 2008.
Album Mila je Katjin prvenec, na njem pa je uglasbila poezijo Mile Kačičeve. Na tokratnem albumu se pevka predstavlja kot avtorica besedila in glasbe, pri delu pa ji je pomagal producent Pier. Album Twisted Delight je začel nastajati pred nekaj leti, ko je Katja kot študentka jazz petja na akademiji New School ustvarjala svoje prve pesniške poskuse. Nastale so poetično obarvane impresije z neobičajnimi, subtilnimi besednimi zvezami. Ko se je iz New Yorka vrnila v Ljubljano, je spoznala DJ Zedsa, ki je njen senzualni vokal uvrstil na kompilacijo Sladica. V studiu je nato srečala še DJ Piera in tako se je razvilo sodelovanje, ki je dozorelo z izdajo plošče Twisted Delight. Naslov albuma je nekako povezan tudi s Katjinim bivanjem v New Yorku - s samimi mestom in njegovim utripom, z glasbe-
niki, poeti in usodnimi srečanji. Promocija albuma je bila ta teden v Gledališču Glej, zgoščenka pa je izšla pri Glasbeni zadrugi Celinka. Vizualno podobo albuma je ustvarila ekipa vrhunskih kreativcev: Peter Movrin s stajlingom, Olgaface-
srok z nakitom, Peter Giodani s fotografijo in Rok Marinšek z oblikovanjem ovitka.
Kot že omenjeno, je album Twisted Delight nadaljevanje uspešnega dela mlade pevke. Pred dvema letoma se je predstavila s svojo prvo pesmijo, ki
Foto: Peter Giodani
Katja Šulc
jo je naslovila I Love You You Scream. Lani poleti se je predstavila s skladbo There Will Be Boys, te dni pa na radijske postaje prihaja njen tretji single z naslovom Delicious Solitude. Kot je zapisal Vanja Pirc v Mladini, gre za intimno impresijo »senzualnih mislih o telesih, ki kričijo po sprevrnjenih užitkih in pomirjujočih obli-žih«. Melodija pesmi je ujeta med globoke basovske linije in značilne reggae vibracije. Glasba novega singla kot tudi celotne plošče je navdahnjena s subkulturo klubskih dvoran, lahko bi jo opisali kot mešanico hipnotičnega soula, r'n'b-ja, reggaeja, dubstepa in drugih derivatov urbane glasbe. Poseben pečat ji dodaja jazzovski trobentar Igor Matkovič. In seveda prepoznavna glasbena produkcija Piera, pionirja slovenske bas kulture.
MZ
Filmski kotiček
Hyde Park na reki Hudson
Vsak veliki ameriški filmski studio ima seveda več podružnic, ki so usmerjene na točno določene žanre ali dele občinstva. Med drugim ima vsak studio tudi producentsko hišo, ki je namenjena samo dramam oz. umetniškim filmom, ki veljajo za t. i. 'oscar bait movies', torej filme, ki jih veliki studii snemajo zato, da bi prišli v nominacije za oskarje in morda kakšnega tudi dobili. V sklopu studia Disney sta takšno podružnico (Miramax) pred desetletji vodila razvpita brata Weinstein, ki sta med drugim odkrila tudi Tarantina.
Producentska hiša Focus Features je takšna podružnica v sklopu studia Universal in lani
Hyde Park on Hudson
Igrajo: Bill Murray, Laura Linney, Olivia Williams, Samuel West, Elizabeth Marvel, Olivia Colman, Elizabeth Wilson, Martin McDougall Režija: Roger Michell Scenarij: Richard Nelson Žanr: biografska drama Dolžina: 94 minut Leto: 2012 Država: ZDA
je kot vabo za oskarje posnela dramo Park Hyde na reki Hudson. Na papirju se je najbrž zdelo, da ima takšen film vse ključne sestavine za morebitno art uspešnico, ki bi se ozaljšana z nagradami lahko dokaj dobičkonosno prelila v mainstream. Film temelji na resničnih dogodkih o enem od očitno mnogih predsednikovih skokov čez plot, glavna vloga je pravi oskarjevski material, hkrati pa je osrednja figura za filme vedno mikavna nebeška funkcija ameriškega predsednika, ki v ZDA dobiva že mitske razsežnosti polboga, če ne kar boga.
In res, Bill Murray je s pomočjo fenomenalne maske prekrasno odigral naslovno vlogo Franklina Delana Roosevelta, nič slabši niso niti njegovi soigralci, le da njihove vloge žal niso tako impozantne. Zgodba temelji na dnevniku in Roose-veltovih pismih, ki so jih leta 1991 našli pod posteljo resnične Daisy. Zapisi so govorili o njuni 'romanci', ki je bila dotlej življenj episcem neznana. Tako je v sestavljanko Roosevelto-vega življenja prišel še en majhen košček, ki pa v ničemer ne spreminja širše slike njegovega
življenjepisa. Problemi z življenjepisi so pač v tem, da gre za omejeno količino podatkov, zato kadar naletimo na subjekt, ki bi ga radi raziskovali vse življenje, slej ko prej naletimo na konec. Neskončnost raziskovanja je omogočena le, če subjekt raziskujemo navznoter, torej vedno manjše malenkosti, ki resda bolje zaokrožijo celotno sliko, nikakor pa je ne spremenijo.
Poleg tega neprijetnega dejstva film kot dramo tare še več težav. Večinoma se dogaja kot povsem žanrska ljubezenska zgodba za gospodinje, ki si želijo, da jih možat moški odpelje iz njihovega sveta, hkrati pa bi zanje imel ves čas na svetu, kot da nimajo drugih dolžnosti, zaradi katerih so sploh postali alfa samci. Naivnost tovrstne drame prežema celoten film,
s čimer izgubi precejšen del verodostojnosti, čeprav je, ironično, precej zgodovinsko natančen. Težava je tudi v vsebinskem tavanju od Daisy, predsednika in povsem umetno prišite dileme angleškega kralja, ali naj na pikniku je vroče hrenovke ali ne, ki je sicer zanimiva zgodovinska opomba, toda zdi se povsem odveč. Morda pa bi film morali soditi z drugačnimi vatli. Morda bi ga morali gledati le kot okno v določeno obdobje Roosevel-tovega življenja, kjer očitno ni imel početi nič drugega, kot voziti se z avti, prirejati piknike, kopati se v bazenih in se v Beli hiši umirjeno in razumno boriti za prevlado v pretežno ženskem okolju. No, morda pa ga je tako videla samo Daisy. Tudi prav.
Matej Frece
V jQ^Êfr T Mk 1 if r mMP	
■-^tßtM	Bio
\ ^^	
J OVEN (21.3. - 20.4.)
Po prehodu Merkurja v vaše znamenje se obeta mnogo ugodnosti v pogledu denarja. To bo tudi teden, v katerem boste znali stvariposta-viti na svoje mesto. Spremljala vas bo ognjena in pogumna energija. Na delovnem mestu se varujte trme. V ospredju bo potreba po čustveni varnosti.
BIK i,
(21.4. - 20.5.) *
Pričakovati je nekoliko bolj nemiren in razburljiv teden. Zadeve boste delali hitro in učinkovito. Dnevi bodo namenjeni tudi pridobivanju znanja in iskanju novih priložnosti. Zelo drzno bo v službi in na omenjenem področju se boste znali postaviti zase. Ljubezen bo pesem o sreči.
m DVOJČKA (21.5. - 20.6.)
Poglobili se boste v svet duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in na kaj ste lahko ponosni. Telesu boste morali v naravi obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Ugodne priložnosti bodo v komunikaciji in prednost bo v tem, da se boste znali prilagoditi.
hk RAK
(21.6. - 22.7.)
Odločili se boste in naredili prerez. Prvi dnevi aprila bodo ugodni za nove začetke in uveljavljanje lastnih zamisli. Posebej pestro bo v ljubezni, kjer boste pridobili krila. Romantična doživetja bodo božala vašo dušo. Finančno boste v ospredju in čas bo u
m
LEV
(23.7. - 22.8.)
Znali se boste razvajati in uživati v tistem, kjer blestite. Posebno dinamično bo v službi. S svojim znanjem boste na ambiciozen način pomagali drugim. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo občutiti magično energijo in s svojimi čari boste osvojili neosvojeno.
l DEVICA ± (23.8. - 22.9.)
Pozitivno se boste odrezali pri pridobivanju znanja. Skovali boste zanimive načrte in določili določene prioritete. Harmoničen čas bo za učenje. V prostem času se boste z veseljem odpravili v naravo, kjer si boste nabrali novih moči. Dinamika časa vas bo božala v ljubezni.
petek • 22. marca 2013
Za kratek čas
Štajerski	iS
		nMÊmÊ^ÊÊ					...'• -f ■ ' " ' '		SESTAVIL EDI KLASINC	ROČAJ, DRŽALO	NAŠA PLAVALKA (MAJA)	ODSOTNOST OSUMLJENCA	SLUGA, SLUŽABNIK	NAŠ EKONOMIST V ZDA (FRANK)					•		
		HP r!; v 4		i lakai ;																	
"i* ■ ■ /4 JíflS				- .1		"iSP"	.■V "V , " ■'" :-'1'.		JUS												
		k	B Vf -p- Äi1			■ I 1 ..	■va ibb, -j' »' ' 4 V ta		ŠPORTNIK, KI SE VOZI Z ROLERJI								j •« . ■ » t .j ti .. -2			■v v.	V, ' <" : *
»r n1 ■ »i m * a * î a		i 1 *	, « . Sj-o' t • » "Vutf.....¿t ■ iL?						MIRNO SOŽITJE						■ ^nfr T^P- - Jh		„ ...f ' ' *		« >	Jpiffl	» n ■ • 'Si«
		- ^ t s*»! » ' i -m							RDEČE GROZDIČJE						f						
		(f -a					m		ČAR, PRELEST							♦					
Štajerski	VOJAK OBOROŽEN S KOPJEM		ZNESEK ZA ODKUP	ZORAN LEŠNIK	ŽIVALSKA MAŠČOBA	ZMOČENJE									▼	NEDOKAZANO NAČELO	BELA STARORIMSKA HALJA	IGRALKA PADOVANI	NOVA ZELANDIJA	NOTRANJŠČINA	NAŠA NESTRUPENA KAČA
TEDNIK						STENSKI PREMAZ															
NAŠA IGRALKA (LIDIJA)											PLANINA V SRBIJI	EDVARD ADAMIČ	NAVIJALNA NAPRAVA								
													RAZKOŠNO STANOVANJE								
KRAJŠI DEL BESEDILA										SEDANJI PIONIR				EISENSTADT (PO NAŠE)							
										GEOLOG (LADISLAV)				ČIK							
PETER KAUZER				1. OSEBA EDNINE					PRASLIKA										TINA BOGATAJ		
				SAKEC					naš tv spiker pucer										KLOBU-ČEVINA		
PRAVO					SKODELA (NAR.)							GLAVNI STAROGRŠKI TRG						MERJASEC			
					UD STRANKE													NAJNOVEJŠA NOŠA			
PRIPADNIK APAČEV						... IN EVA						VAS PRI VOJNIKU					STRAŠNE SANJE				
						PEVKA DEŽMAN											KOZEL				
MEHKA BELA MOKA												PROŽNA PONJAVA									
												ANDREJ CAPUDER									
NAŠA SOPRANIST-KA BRATUŽ									TRD NIZOZEMSKI SIR							DEL PLOSKVE					
HLEVSKA VERIGA						<		IZ BESEDE CANKO	RAČJI SAMEC					<	IZ BESEDE KRACA	PREŠERNOVA SESTRA					
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGORA = glavni starogrški trg, GRAMADA = planina v Srbiji, KOZLOVIČ = slovenska igralka (Lidija, 1938-2009, Sreča na vrvici), MOTALNIK = navijalna naprava, OMAZ = stenski premaz, ORAZEM = slovenski ekonomist v ZDA (Frank, 1925-), PLACER = slovenski geolog (Ladislav, 1938, ROVE = naselje pri Vojniku, VALET = služabnik, sluga.
■efley '>ieoej 'euoo>i '^aspo 'oaiuepa
'euean 'unoduuejj 'eoueigrn 'oioiu 'aAoy 'oiepv 'gedy 'Jad 'ejoSe 'e|apz 'sni 'ai 'eqopodoid 'zeí '>y 'ouza|az 'eao '^aiuoipo '>nu|e}ow 'g|A0|Z0>i 'Ae^goiuz 'zaqu 'e|p 'jb|oj 'OAejd :ouAejopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 30. marec:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 31. marec:
5.00 VELIKONOČNO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVI-
CE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 1. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11,30, 13.30, 14.30, 15.30,17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju.
10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 2. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v
Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 3. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka-
rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 4. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 5. april:
5.00 JUTRANJI PROGRAM do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Vroča linija Radia Ptuj - o najbolj aktualnih temah v regiji. V četrtek ob 18.00.

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Sledili boste svoji resnici in pravici. Za omenjeno se boste pripravljeni tudi boriti. Po drugi strani bodo prvi dnevi v aprilu namenjeni užitkom in prijetnim stvarem. Zelo romantično in harmonično bo v ljubezni. V poslovnih izzivih vas bo spremljala sreča, čas bo za novosti.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Najbolj zanimivo bo v ljubezni. Zdelo se bo, da boste znali življenje zajemati z veliko žlico in tako doživeli uspehe. Več priložnosti bo v pogledu sodelovanja in posredovanja informacij. Odločili se boste in sprejeli novost na delovnem mestu. Uspehi bodo v skupinskem delu.
Hrepeneli boste po osebni svobodi. S svojo dobro voljo boste z lahkoto motivirali druge ljudi. Čeprav boste na delovnem mestu iskali bližnjice, jih ne bo. Kreativna energija se vam bo izplačala v ljubezni. Naredili boste več dobrega, če boste poslušali svoje srce.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Romantična doživetja bodo za vas posebna izkušnja. Odprle se vam bodo tudi nove poti in razsežnosti. Ugoden čas za vse tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo igrivost. Dobro se boste razumeli tudi z otroki in odkrivali radosti otoške duše. Veselje in dobra volja bosta kot eliksir mladosti.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Pot življenja vam bo ponudila svežino. Omenjeno boste sprejeli z odprtimi rokami. Resnica bo ta, da bo daleč v ospredju trma in tako boste le s težavo popustili. Notranji nemir prinaša kreativnost v ljubezni. Ljudje vas bodo lahko hitro razjezili in vendarle vam bodo tudi ogledalo.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pred vami je izrazito srečen teden.Vosnovi se boste ukvarjali s tistim, ki vas osreči in vam podari neko upanje. Krila sreče boste pridobili v ljubezni in na tem področju si boste upali več. Izogibajte se lažjim potem na delovnem mestu - kajti kmalu vas čaka nek zagovor.
20 ŠtajerskiTEBKiK	Od tod in tam	petek • 29. marca 2013
Nagradno turistično vprašanje	.
Do maja nove turistične table?
Dnevi okrog velike noči so za turistične delavce še posebej pomembni, saj so prvi znanilci nove turistične sezone. Zato se v turističnih krajih nanje posebej temeljito pripravijo.
Obiskovalce pa v teh dneh vabijo številni dogodki, povezani z največjim krščanskim praznikom. Največ je razstav, na katerih lahko spoznajo lokalno dediščino in običaje.
Od srede ima tudi Ptuj svoje veliko jajce, ki ga je poslikal ptujski umetnik Toni Hamler. Do maja pa naj bi bile postavljene tudi velike rjave turistične table, ki bodo vabile na obisk Ptuja kot zgodovinskega mesta in ne kot najstarejšega mesta v Sloveniji. Prav to poimenovanje je bilo največji kamen spotike pri postavitvah teh tabel. Postavili naj bi tri velike rjave table, dve na Haj-dini, eno v Gornji Radgoni.
Ptujski karnevalisti pa so marčevske dni izkoristili za gostovanja pri prijateljskih pustnih in etnografskih skupinah, kjer pripravljajo tradicionalne etnografske in pustne nastope. Skupina Kuren-tovanje Ptuj je 2. in 3. marca obiskala karneval v Arlonu, s katerim je MO Ptuj v okviru FECC leta 2009 podpisala pismo o sodelovanju na kultur-no-karnevalskem področju in
Ptujski karnevalisti v Arlonu
vsakoletno izmenjavo skupin. Skupino je v Arlon popeljal predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2013 in podpredsednik FECC Branko Brumen ter skupaj s predsednikom FECC Belgije in Slovenije Andrejem Klasincem tudi popeljal povorko po ulicah in trgih Arlona. Ptujsko skupino so sestavljali princ karnevala Miroslav Slodnjak, Svet prin-cev karnevala Ptuj z nekate-
rimi bivšimi princi Vladom Hvalcem, Jožetom Gašperši-čem, Brankom Cajnkom, Miranom Urihom in Janezom Golcem, kopjaši FD Markovci, uradna godba Sveta princev karnevala Pepi krulet, pokači in rusa iz skupine Koranti Po-etovio Ptuj. Ptujska skupina je bila zelo dobro sprejeta. Karneval si je ogledalo več kot 10 tisoč obiskovalcev.
Skupina Kurentovanje Ptuj Slovenija pa se je udeležila tudi etnofesta v Prilepu, od koder je letos na Kurentova-nju na Ptuju prvič sodelovala skupina Mečkari, in v Stru-mici. Organizatorji so ju pripravili na pustno soboto in nedeljo po pravoslavnem koledarju, tako da pustno izročilo o tem, da kožuharji smejo nastopati le v pustnem času, ni bilo kršeno. Tudi skupino,
ki je sodelovala na etnofestu v Prilepu in Strumici, so sestavljali nekateri tradicionalni ptujski pustni liki.
Tudi na predzadnje nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kdaj je Ptuj dobil odlok o vodniški službi, ki nismo prejeli pravilnega odgovora. Sprejet je bil leta 2002, spremembe in dopolnitve pa so bile sprejete v letih 2005 in 2008. Danes sprašujemo, kako se imenuje parkovna površina pri hotelu Primus na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) Borisa Miočinovica in Aleša Gač-nika, ki jo je založila družba Radio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, do 6. aprila.
Prejeli smo
Zakaj se bom izselila iz Haloz ...
Obračam se na vas - mogoče bo kaj pomagalo, a mislim, da nič.
Priseljenci smo v Haloze, ker sta nam bila kraj in parcela zelo všeč, pa svež zrak med gozdovi. Problemi pa nastajajo pri gramoziranju ceste in pluženju pozimi. Kolikokrat sem na občini prosila za gramoz, pa nič; zadnji dve leti ni bila cesta nič popravljena, samo malo po-poprana s peskom. Ko je sin še hodil v srednjo šolo v Maribor, sem ga jaz vozila, pa tudi hodila po opravičilo na Občino, ker ni mogel iti v šolo zaradi sne-
ga. Če pokličeš župana, ti reče, da bo pesek - ampak ga ni; če pokličeš za pluženje, da bo prišel traktorist, ampak ker smo v Halozah, je treba počakati in se sprijazniti s tem, saj bo že prišel splužit. Razumem, da je dosti snega, da so bregovi, kjer je težko plužiti, da rabijo svoj čas, ampak ne potrebujem drugega kot dovoz na cesto, da grem lahko normalno na delo.
Ko dobim obisk, mi vsi pravijo: »Ja kje pa ti živiš!« Poleti se kadi kot sam hudič, pozimi pa obiskov nimam, ker nihče ne pride zaradi ceste. Ko znance
vprašam, ali pridejo kaj naokrog, najprej vprašajo, kakšna je cesta.
Haloze naj bi se razvijale; ne vem, kaj vse naj bi se delalo. Ampak okrog občine je porih-tano, spluženo, tudi pločniki so bili včeraj (24. 3.) ob 17.20 spluženi, medtem ko sem sama komaj prišla iz Haloz v Videm. Prosila sem, naj mi pride nekdo splužit, da grem lahko delat. Čeprav bi morala začeti delati ob 15. uri, sem začela komaj ob 18. Ne mislite si, da mi je bilo lepo, ko sem se peljala ponoči ob enih. Pa to letos, ko je bilo več snega, ni bilo prvič. Ampak včeraj mi je bilo vsega čez glavo dovolj.
Vem, da je življenje v Halozah težko, da imajo drugi ljudje še bolj strme ceste kot jaz, ampak če hočemo, da pridemo v civiliziran svet, bi tudi občina morala nekaj narediti. Pred letom in pol sem, na primer, plačala 150 € za priklop brezžičnega interneta, pa ga še danes nimamo in ne verjamem, da ga bomo sploh kdaj imeli.
Nekdo nas je prav dobro potegnil za nos. Obljubili so nam ga v enem mesecu, pa že leto in pol ni nič.
Res smo še doma v Halozah, ampak iščemo rešitev, da pridemo v bolj civiliziran svet, da lahko imaš tisto nujno, kar danes potrebuješ za preživetje, ne pa življenja izpred 30 let.
Ko so bile pred dvema letoma volitve za župana, me je vprašal, ali vem, katero številko moram obkrožiti - pa smo dobili gramoz na cesto.
Danes je 25. marec, ura 15.40, na cesti 15 cm snega, pa še ni spluženo. Moram iti na delo, pa ne vem, kako. Ko sem poklicala župana, mi je rekel, naj grem že dopoldne od hiše in pač nekje zunaj počakam, da bom lahko začela delati. Če je to odgovor župana, pač ne vem več, kaj naj si mislim. Vem pa, da se bom ob prvi priložnosti izselila iz Haloz, danes je bila kaplja čez rob. (Plužiti so lahko začeli šele 26. marca zjutraj, ko jim je župan dovolil ...)
Nada Vegel, Majski Vrh
Od tod in tam
Prlekija • Urjenje Slovenske vojske
Več kot 100 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske (SV) se je minuli teden urilo na lokacijah med Ormožem in Gornjo Radgono, ob zaključku akcije pa so vojaki pripravili predstavitev urjenja na območju občin Ljutomer in Veržej. Poleg pripadnikov 10. motoriziranega bataljona, ki so predstavljali večino sodelujočih, so v akciji z zaključkom na vzletišču Veržej sodelovali tudi pripadniki 14. inženirskega bataljona, 18. bataljona za jedrsko, radiološko, kemično in biološko obrambo, 45. oklepnega bataljona, 46. artilerijskega bataljona ter pripadniki brigade zračne obrambe in letalstva. Udeleženci tokratne vaje bodo še letos odpotovali na Kosovo, sicer pa so v okviru civilno-vojaškega sodelovanja pripadniki SV poleg lastnega usposabljanja izvedli tudi predstavitev življenja vojakov in vojaške tehnike po nekaterih osnovnih šolah.
NŠ
Prlekija • 7. velikonočna razstava
Doma narejeno iz srca podarjeno je naziv sedme velikonočne razstave, ki jo je v prostorih križevskega žu-pnišča pripravilo Društvo kmetic Križevci-Veržej. Na
ogled so številni unikatni izdelki, nastali v času od lanskega novembra do cvetne nedelje na delavnicah, ki jih je vodila modna oblikovalka Sonja Šterman iz Veržeja. Razstava ponuja rože iz blaga, šale, dekorativne škatle za shranjevanje modnih dodatkov, prtičke in kvačkane izdelke, narejene na temo velike noči. Delavnice je obiskovalo 15 članic društva, okoli sto kmetic je za tokratno razstavo pripravilo raznovrstno pecivo, na ogled pa so bile tudi slike in fotografije z natečaja Zveze kmetic Slovenije. Prvonagrajena slika je nastala izpod rok Nade Slavič iz Grab v občini Križevci.
NŠ
Veržej • Usposabljanje za lončarje
Že pred leti so v Centru domače in umetnostne obrti (DUO) v Veržeju v sklopu programa Rokodelska akademija, ki ga sofinancirata EU in gospodarsko ministrstvo, pričeli usposabljanja za nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) rokodelskih dejavnosti. Nedavno so se odločili za nadgradnjo z usposabljanji v projektu Rokodelske akademije (2). Projekt temelji na oživljanju in vzpostavitvi poklicev domače umetnostne obrti. Ob uveljavljanju NPK se oblikujejo in izvajajo tudi usposabljanja za rokodelske poklice s 180-urnim usposabljanjem, ki ga vodijo izkušeni rokodelci in drugi strokovnjaki. Pred kratkim seje v Veržeju končalo usposabljanje za lončarje. Priznana lončarka Urška Ambrož je sedem udeležencev tri mesece urila na lončarskem vretenu, teoretično znanje so pridobili od strokovne sodelavke Pomurskega muzeja Mateje Huber, področje trženja pa je razkrila Klaudija Štajner. Usposabljanje so uspešno končali: Tina Gordon, Mateja Kolbl, Nataša Pezdir, Monika Robek, Rok Slamek, Anamarija Sršen Sever in Frančiška Fani Zorec.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
petek • 22. marca 2013
Od tod in tam
Štajerski	21
Kidričevo • Predpraznična obdaritev Občine in Mesarije Fingušt
Darilni paketi za 20 izbranih družin
Za prijetnejše velikonočne praznike so poskrbeli tudi v Občini Kidričevo, kjer so skupaj z Mesarijo Fingušt v sredo, 27. marca, 20 družinam, ki jih je izbral humanitarni odbor, izročili darilne pakete z velikonočnimi dobrotami iz mesa.
Ideja je nastala v času prireditev Veseli december 2013 v občini Kidričevo, ko so se poleg vseh drugih radosti otroci in odrasli obiskovalci lahko po Kidričevem popeljali tudi z Božičkovo kočijo, vendar le, če so kupili cekin. Lastnik kočije Jože Fingušt se je odpovedal vsem sredstvom, ki so jih zbrali s prodajo cekinov, k zbranemu denarju dodal še nekaj svojega, prav toliko pa je prispevala še Občina Kidričevo in tako so zbrali ravno dovolj, da so dvajsetim druži-
nam, ki jih je izbral humanitarni odbor občine Kidričevo, olepšali velikonočne praznike z bogatimi darilnimi paketi velikonočnih mesnih dobrot.
Kot je poudaril Jože Fingu-št, je pobudo za popestritev velikonočnih praznikov dal župan Anton Leskovar, sam pa se ji je takoj pridružil, saj je človek dobrega srca. Ponudbo je z veseljem sprejel tudi zato, ker tako mesarija kot kmetija Fingušt sodita v občino Kidričevo. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki občinske
avto
ORMOŽ d.o.o.
HARDEK44C, 2270 ORMOŽ Prodaja: 02741 6411 Servis: 02741 64 05 Nadomestni deli: 02 7416 413 www.avtocenter-ormoz.si
hiSni sejem
TRAKTORJEV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE
Traktorji za poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo
pQäqfLJO//
Traktorji za sadjarstvo, vinogradništvo, gorske kmetije, motokuitivatorji, kosilnice.....
Regent
Priključki za obdelavo tal in setev
GSBiilH
Česala in drugi priključki Stroji za spravilo lesa in pripravo drv
Senena linija in ostali priključki
Sejem bo potekal na dvorišču podjetja v soboto, 6. aprila in nedeljo, 7. aprila od 8.00 do 14.00 ure
POSEBNI POPUSTI IN UGODNOSTI V ČASU SEJMA!
MOŽEN TUDI NAKUP DOBROT IZ SLOVENSKIH KMETIJ
LEPO VABLJENI!
Foto: M. Ozmec
Prejemniki velikonočnih darilnih paketov mesnih dobrot Mesarije Fingušt z županom Antonom Le-skovarjem in Jožetom Finguštom v sredini.
organizacije Rdečega križa, ravnateljici obeh osnovnih šol in Občine Kidričevo, so izbrali 20 upravičencev in vsakemu od njih pred velikonočnimi prazniki izročili darilni paket mesnih dobrot, vreden 25 evrov. Skupaj so tako podarili za okoli 500 evrov mesnih dobrot, v vsakem od darilnih paketov mesarije Fingušt pa je bila prekajena krača, preka-jena šunka brez kosti, Fingu-štove domače klobase, dober kilogram hrenovk in 10 jajc talne reje. Župan Anton Le-skovar in Jože Fingušt sta ob izročitvi vsem prejemnikom in njihovim družinam zaželela vesele velikonočne praznike.
-OM
Ormož • 7. medobčinski otroški parlament na temo odraščanja
Veselo obdobje z več odgovornosti
V ponedeljek dopoldne so se v sejni dvorani ormoškega občinskega sveta zbrali predstavniki šol občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki so opravili sedmo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta.
Pred zasedanjem je OŠ Ormož pripravila krajši kulturni program, mlade parlamentarce in njihove spremljevalce pa je v ormoškem gradu sprejel tudi župan Alojz Sok, ki si je v nadaljevanju vzel čas in prisluhnil njihovemu zasedanju. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila Odraščanje in na to temo so se na šolah veliko pogovarjali, izvajali ankete, dneve dejavnosti in druge aktivnosti, s katerimi so želeli priti do dna temi, ki mlade še posebej zaposluje.
Pemtnina Ptuj
Perutnina Ptuj, d. d. Potrčeva cesta 10 2250 PTUJ
RAZPISUJE PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
Naziv osnovnega sredstva	Inven, št.	Lokacija	Ocenjena vrednost z DDV
PRIKOLICAZMAJ 470, A8-40 MB, S-4405	16000100	Dornava	1.000,00 €
CISTERNAZAGNOJEVKOIOOOOL	16000316	Dornava	4.200,00 €
PLUG REGENT 5 BRAZDNI	16003552	Dornava	1.800,00 €
PREDSETVENIKRAU UNIMAT 6,6 M	16004134	Dornava	3.000,00 €
PLUG OBRAČALNI RABE KORMORAN 6 + 1 (leto nabave 2003)	118447	Dornava	10.500,00 €
PRIKOLICAZMAJ 481 A8-26MB, S226	16000788	Dornava	2.400,00 €
PRIKOLICAZMAJ PP6, A8 - 36 MB, S4808	16002158	Dornava	2.400,00 €
PRIKOLICA KRMILNA STORTIBULDOG S FREZO	16004176	Praqersko	4.800,00 €
MESALNO KRMILNI VOZ STORTI LABRADOR (leto nabave 2005, cca 2500 delovnih ur)	122298	Pragersko	40.000,00 €
KULTIVATOR RAU KULTICROP 6-VRSTNI	16004251	Praqersko	960,00 €
PLUG OBRAČALNI VOGEL NOOT	16001721	Pragersko	720,00 €
Pogoji: prodaja bo izvedena po načelu »videno - kupljeno« z zbiranjem pisnih ponudb v zaprtih ovojnicah. Pisne ponudbe morajo vsebovati naziv podjetja ali ime ponudnika, točen naslov, ID za DDV, ponujeno končno ceno z DDV. Prodaja osnovnih sredstev za Perutnino Ptuj, d. d., ni zavezujoča.
Ogled bo organiziran od 2. 4. 2013 do 4. 4. 2013 med 8.00 in 10.00 na Perutnini Ptuj, d. d., PC Kmetijstvo, DE Dornava, kontaktna oseba Marjan Ceh, ter na DE Pragersko, kontaktna oseba Franc Safošnik.
Rok za oddajo ponudbe je 8. 4. 2013. Pisne ponudbe je treba poslati na naslov Perutnina Ptuj, d. d., Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, s pripisom na kuverti oz. ovojnici: »NE ODPIRAJ, PONUDBAZA NAKUP OSNOVNEGASREDSTVA«. Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika bo višina ponujene bruto cene z DDV (neto+20 % DDV). V primeru dveh ali več ponudb z enako najvišjo ponujeno vrednostjo, bo najugodnejši ponudnik izbran z žrebom komisije za odpiranje ponudb. Izbrani_ponudniki bodo pisno obveščeni o izbiri. Prevzem prodanega osnovnega sredstva se opravi po poravnavi računa. Ce izbrani ponudnik ne poravna računa v zahtevanem roku ter kupljenega sredstva ne dvigne v roku 3 dni, se upošteva, da je od nakupa odstopil in je osnovno sredstvo neprodano.
Odraščanje mladi doživljajo različno, glede na starostno obdobje v katerem se nahajajo, zato so na večini šol dejavnosti prilagodili posameznim triletjem.
Skupne ugotovitve pa so bile, da je odraščanje obdobje močnega veselja, na videz neutolažljive žalosti, osamljenosti in družabnosti, nesebičnosti in egocentričnosti, nenasitne radovednosti in dolgočasja, zaupanja vase in dvoma o sebi. Predvsem pa je to obdobje hitrega telesnega, spolnega in intelektualnega spreminjanja, saj se človek od drugega leta starosti naprej nikoli več ne razvija in spreminja toliko kot v adolescenci. Spreminjajo se tudi zunanje zahteve družbe
do mladostnika in odnosi z drugimi ljudmi. Pomemben del odraščanja je tudi razmišljanje o sebi, lastni identiteti in prihodnosti, mladostniki se osamosvajajo, postajajo odgovorni za svoja dejanja. V tem obdobju se spletajo tesnejša prijateljstva in zveze z nasprotnim spolom. Mnogo puberte-tnikov trpi zaradi plahosti, nezaupanja v svoj videz in osebnost. Spoprijemajo se s številnimi stvarmi in to povzroča tudi pri njih samih dobršno mero zmedenosti. Kljub temu so poudarili, da so radi otroci, zavedajo pa se tudi pomena sprejemanja pravih odločitev in lastne odgovornosti. Največjo stisko jim povzročajo težave v šoli, nerazumevanje
s starši in puberteta nasploh. Zato je v tem obdobju še posebej pomembna podpora staršev in toplo družinsko okolje. Pomembna je tudi samozavest in odločnost ter izbira primerne družbe. V obdobju odraščanja otroke moti tudi to, da starši ne razumejo njihovih občutkov, zato si želijo več pogovora z njimi.
Zasedanje otroškega parlamenta je zelo suvereno vodila Doroteja Lah iz OŠ Ormož. Za prihodnji parlament so mladi izbrali temo Odnos do drugačnosti. Parlament je organizirala Medobčinska zveza prijateljev mladine občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.
Viki Ivanuša
Predstavniki šol so predstavili dejavnosti, ki so jih v zvezi z otroškim parlamentom šolah.
Foto: Viki Ivanuša
izvedli na njihovih
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. marca 2013
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679
-NOVA VOZILA FORD
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD
-	KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
Prireditvenik
O OMiklaui o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
moENCtuifwinao	2006	SM,00	HV.WERV.KNJIIIA	{RNA KOV.
amOEMCI 1J0SX.5VHAT	2011	EM,00	GARANCIJA DO 12/2013	DBA
HAT SCUDC VAN COMBI FURGON 1.S TD	2000	2.300,00	MOŽNOST ODGHKADDV	DBA
RUD 6MÍ2J1MI 1R»D,í SEDEOSLO	2010	IS«,00	POTjER.KNJ,ELPAKEIiAVT.KL	KOV. SV. SIVA
FORD CMAX1 j «UT, SLA	2000	5.990,00	KUMAJW.SERJ0UIGAJUS..	KOV.SRBRNA
FORD CMAX1J TDCI1REND	NOVO	OD HO,90	NA ZALOGI	ČRNA, SIMM
FORD FIESTA l.äWANIUM.SVRAT.SLO	2011	ga,do	PAKET USNJE, TEMP0MAT,	DBA
FORD FIESTA HBO, S VRAT, SLO	2009	7.990,00	AVTJ(JNIA,I.IASTJi44J71 km	ZELENA-SQUEEZE KOV.
FORD FIESTA 1.3 3 VRATA	2003	2.690,00	ABS., LE 109.019 bn	OPEČNA KOV.
FORD FIESTA 1.4 TREND, S VRAT, SLO	2000	0.9)0,00	b 12,4)7 b,SER.KNP0IRJ(lMA TANGO ORANGE KOV.	
FORD FIESTA I.4TREND.SVRAT,SLO	2009	1.990,10	K0MUNIK. PAKET,AVT.UMA	SV.M0URA KOV.
FORD FOCUS 1.41 SVRAT	2003	2.090,00	OBV. KONTR. K1BIKA, IASHRK	SRBRNAK0V.
hud focus ijthvci treu, 5iirat	2912	12.990,00	NOVI MODEL, GARANCIJA	RBASČRN0S1REH0
RUD FOCUS KARAVAN 1.010V, SIJ)	2001	f .910,10	D0D. 4 ZHSKE GUME NA FIAT.	KOV.SRBRNA
FORD FUSION 1.6 COMFORT, 5 VRAT, SLO	2000	»00,00	AUIPIAI.,AVT.KINA,MEGL	TEMNO SIVA KOV.
FORD FUSION l.G 1 EBONY	2011	9.099,90	LE S.445 Itn, AVT.KLJMA, MEGL	ČRNA kov.
FORD KA nfANIUM 12	2010	1.990,00	AID PL,AVTJ(IINIAJi 1941) Ion	ČRNOflDEČA
FORD KUGAM) 2.0 TDCI1X2-AKCIJA	NOVO	OD19.S20,00	DOD.OPnEMA ZA DOPLAČILO	BEA, KOV. SIVA..
FORD MONDE01.1,4 VRATA	2101	1.990,10	MEGL, HUIA, EL PAKT	TEMNO SIVA KOV.
MGFI.9 WC,CABRIOLn	1007	2.0)0,00	ZELO Iff.POIR. SERV.KNJ.	RDEČ
Klfl SPECTTW 1.61 K ¥ LS, 4 VRATA	2002	1.190,00	KUBA. LE 01.000 tan, 1.IASIUIK	SRBRNAK0V.
NISSAN X-TRAIL Z.2 DO, 4X4	2001	11.099,99	ALU PLAL, AVT. KUHA, MEGL	TEMNO SIVA KOV.
PEUGEOT 20JI.4Í, S VRAT	2010	1.100,00	KUMA.B. PAKET,POTOV. RAČ.	SV. MODRA KOV.
PEUGEOT BOXER 2.5 D, KOHH FURGON	2001	2411,01	MOŽNOST OODITKADDV	BDA
PEUGEOT RCZCOUPEK,SLO	2010	19.090,00	la 3MI1MNN0N,USNJE,..	ČRNA KOV.
RENAULT CLID12 RT, 3 VRATA	1S99	1211,11	2 ZRAÈ.DLAl.DALI.CENfflM.	MODRA
RENAULT FUI9CE I.S ISV EXPR,4 VR.SLO	2919	10.490,00	leZI.ZZI km.l.LAST.SERKN,..	KOV.SRBRNA
RENAULT MESAK CABRIOLET 2.0 IfV	200!	9.990,00	PARK SENKEL POM. STREHA	B0RD0 RDEČAKOV.
SEATLEON 1.4,SVRAT,SLO	2003	3.190,00	KLIMA, ABS, I.LAST.	ZLATA KOV.
VOLKSWAGEN PASSAT 1.S UN KARAVELO	29114	0.190,00	AVTJIJMAJ ST.MEFU.TB*>.,..	K0V.SVEIL0 MODRA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A4 CABRI01.8 T	2003	8.450,00	AVT.KUMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TDI KARAVAN	2007	13.990,00	ALUPLAT.	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.7 TDIAVANT	2009	17.980,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 318 D TOURING	2009	12.980,00	ALUPLAT.	KOV. ČRNA
BMW 318 D KARAVAN	2010	14.980,00	NÄVI.	SREBRNA
CITROEN C 31.4 HDI NOVI MODEL	2010	7.980,00	KLIMA	BELA
CITROEN C 4 GRAND PICASS01.6 HDI	2010	10.480,00	NÄVI.	ČRNA
FIAT BRAVO 1.4 T-JET	2008	7.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
FORD SMAX 2.0 TOČI	2009	12.980,00	ALUPLAT.	BELA
OPEL ASTRA 1.3 DTI KARAVAN	2008	6.490,00	KLIMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2010	9.580,00	EXPRESSION	BELA
RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI	2011	10.750,00	EXPRESSION	KOV. RJAVA
ŠKODA 0CTAV1A 1.9 TDI KARAVAN	2008	6.990,00	AVT.KUMA	ČRNA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2009	10.580,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
TOYOTA AVENSIS 2.0 D4D KARAVAN	2009	12.880,00	DYNAMIC	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2008	9.400,00	AVT.KUMA	ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN	2009	10.280,00	AVT.KUMA	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
ha ceed sw 1.6cwtex eur0pe+	008	5.450,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
ford focus 1.6 maestral kar.	004	3.230,00«	klima	kov. sv. modra
peugeot 2061.41 x-line	oos	3.550,00«	klima	kov. srebrna
renault espace 2.2 dci privilege	006	5.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes-benz b180cdi	oos	9.490,00«	klima	kov. črna
micr0carmc1	004	4.300,00«	el stekla	kov. sv. modra
peugeot 3071.616vd-sign	007	6.300,00«	84.000 prev.	kov. srebrna
renault cli01.416v extreme	004	3.150,00«	serv. knjiga	kov. modra
microcar mc cargo	009	7.990,00«	prvi last.	kov. modra
citroen multispace berling01.9 d	000	1.990,00«	serv. knjiga	kov. zlata
peuge0t4071.6 hdiconfort	007	7.500,00«	prvi last.	k0v.b0rd0
peugeot 2061.11 city pack	oos	3.750,00«	24.000 prev.	kov. b0rd0
peugeot 2061.41 elan	002	2.450,00«	klima	kov. srebrna
renault modus 1.216v dynamique	008	6.200,00«	48.000 prev.	kov. črna
citroen c4 picasso 1.6 hdi excl.	011	11.700,00«	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot 807 2.0 hdinavteq	008	8.900,00«	serv. knjiga	kov. t. siva
renault grandespace 2.0dciinit.paris	008	10.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde	003	10.900,00«	usnje	kov. srebrna
chevrolet lacetti1.416vse	009	4.950,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
chevrolet kalos 1.2 direct	006	3.090,00«	klima	kov. sv. zelena
Do konca februarja -20% gotovinski popust ■ pred nakupom vozila možen preventivni tehnični pregled.
r
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 29.3. 9:00 Orevnih TV Maribor - pon. 9:20 Hull inj ica - pun.

9:66 Info 10:33 Rtu 10:20 Moi
sita kronika - pan. ro - poll.
10:50 Info kanal 12:00 Regi TV Ormož 13:00 Info kanal 5:36 Kuhinjica 6.33 lijfe pal
7:00 Povabilo na kavo-por. 7:25 Cista umetnost; 17, oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 31,3.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhirjica 0:10 Info kanal
1:00 Ptujske odrske deske - 5. oddaja - pon. 1:25 Info kanal 13:00 Pregled tedna-pon. 3:20 Mja in mi -16. oddaja -pon. 4:10 Športi no) -15. oddaja-pon. 4:40 Info kanal
5:15 Gostilna pr Francet- 23. oddaja *" '—il
7:40 Jana-SVIT rešuje Siljenja 8=10 Info kanal 20:00 Ptuiska kronika - pon. 20:20 Ptojske odiske deske-20:50 SpDt(no)-15. oddaja - pon. _ 20 Motoscena -19. oddaja - pon. 21:40 ReeiTV GoriSnica - pon, 22:40 liro kanal
Sobota 30.3.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Info kanal 0:25 Modro - pon. 0:55 Info kanal
Zemlja in mi -16. oddaja
2:00 Ptujska kttmika 2:20 Povabilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna 3:2D Reji TVDrmoi-pon. 4:20 Info kanal 5:15 Kuhinjica - pon. 5:40 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:20 Info kanal
7:30 lana ■ SVIT reSuje življenja - pon. 8:00 Ptuiska kronika -pon. 8:20 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 8:40 Pregled tedna - pon. 9:00 Info kanal 9:25 S poti po Braziliji - pon. JiOO P: jjsfca kronika-pon 20:20 Zemlja in mi -16, oddaja 21:10 Povabilo na kavu-pon/-22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
6:15 Info kanal i:00 Ptujska kiontka - pon. 8:28 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - por.
_____________ ......	20:20 Povabila na kavo - pon.
iske odiske deske - 8. oddaja - pon. 21:00 Sjioit(no) -15. oddaja. - pon. " " """	21:30 Motoscena-19, oddaja-pon.
21:50 Cista umetnost -17. oddaja - pon. 22:15 Info kanal
in.
11
dajalo»
iT®
Ponedeljek 1.4. 9:00 Ptujska kionika-pon. 9:20 Kuhrrjica - pon. 9:45 Modio - pon. 10:20 Info kanal 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Infolianal 5:00 Pomurski tednik 5:40 Kuhirjica 6:05 Info kanal 7:00 Povabilo na kavo-pon 7:48 Pregled tedna - pnn. 1:00 Info kanal
J:30 Jana -SVIT rešuje ihdjenja 20:00 Ptujska kronika > pon. 20:20 Motoscena -19. oddaja - pon. 23:40 Sport(no)-15, oddaja - pon. 2M0 Cista umetnost-17. oddaja -poi 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal
www.petv.tv
Sprgnijalg na$ lahke lufiraTCinSlOtTV
PTUJSKA TELEVI7IJA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.rndio-tednilcsi
Petek, 29. marca
09:00 Ormož, CSO: ustvarjalna delavnica - barvanje pirhov 09:00 Ptuj, tržnica: Dobrote slovenskih kmetij, prodaja pridelkov, do 13:00 18:30 Leskovec, prostori TD Klopotec: odprtje razstave pisanic in velikonočnih aranžmajev, na ogled še v soboto in nedeljo 19:30 Ptuj, Kolnkišta KPŠ: humanistična ofenziva KPŠ, predavanja na temo protesti;
Boštjan Videmšek, poročevalec s križnih žarišč 21:00 Ptuj, Grand hotel Primus, Klub Gemina XIII: After Metulj party
Sobota, 30. marca
09:00 Markovci, župnijska dvorana: razstava ročnih del Društva podeželskih žena občine Markovci, do 18:00
10:00 Hajdina, dvorana DU: razstava ročnih del Društva žena in deklet občine Hajdina, do 18:00
18:00 Gerečja vas, gasilski dom: predstava Mož moje žene gledališke skupine KD Skorba
20:00 Središče ob Dravi, na Strasu: Vuzmenka
22:00 Ptuj, CID: Velika metal sobota, koncert skupin: Vulvathrone, Dead Dildo Drome, Inmate in Heretic
Nedelja, 31. marca
10:00 Hajdina, dvorana DU: razstava ročnih del Društva žena in deklet občine Hajdina, do 18:00
19:30 Velika Nedelja, pri Elizabetini hiši: gledališka igra na prostem Pasijon - Jezusovo trpljenje in vstajenje, Kolpingova družina in KD S. Gregorčiča
Ponedeljek, 1. aprila
10:00 Hajdina, dvorana DU: razstava ročnih del Društva žena in deklet občine Hajdina, do 18:00
13:00 Grabe, vaški dom: Velikonočni pohod
14:00 Markovci, župnijska dvorana: razstava ročnih del Društva podeželskih žena
občine Markovci, do 18:00 16:00 Markovci, športna dvorana: Veliki koncert Moškega pevskega zbora Markovci KD
Alojz Štrafela ob 45-letnici delovanja 18:00 Ptuj, telovadnica Gimnazije: muzikal Moje pesmi, moje sanje, predstava ob
svetovnem dnevu Downovega sindroma 18:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: predstava odrasle gledališke skupine KPD Vitomarci Šah mat - gotova si
Torek, 2.aprila
09:00 Kidričevo, dvorana Pan: območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan, lutka, 2013
Mestni kino Ptuj
Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, 31. marec: 16:00 Kauwboy; 18:00 Nateg in pol; 20:00 Skriti adut.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
do Četrtka zjutraj do 9. ure
do ponedeljka zjutraj do o. ure
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostičefc, proteze in bela zalivka a popustom najcenejši na Ptuju.
OD 1. DO 12.4. CENA/m2 OD 23 € DALJE
Naročite
Štajers,
z brezplačno prilogo
WtëF
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.tednik.si
petek • 29. marca 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
KAKOVOSTNE avtoservisne storitve po pošteni ceni. Bencin, d. o. o., Ob Dravi 3 a, GSM: 070 611 111.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
ZEMLJO vzamem v najem ali celo kmetijo. Tel. 041 242 736.
KUPIM traktor Zetor, Ursus ali Ferguson. Ponudbe na telefon 041 235 349.
TOSILEC hlevskega gnoja, 3,5 tone na štiri pokončne valje, in trosilec umetnega gnoja znamke Vicon 400 kg prodam. Tel. 041 565 005.
PRODAMO prašiče, težke od 45 do 50 kg. Tel. 051 335 017.
PRODAM tračni obračalnik Panonija 220 ter motorno žago Homelita. Tel. 031 833 974._
NESNICE, RJAVE, v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, in semenski krompir, beli in rdeči, prodam. Tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51, Ba-
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Tel. 051 667 170._
PRODAM pelete, brikete in bukova drva, rezana na 25 ali 33, z možnostjo dostave. Telefon 041 723 957.
KUPIM bikce za nadaljnjo rejo. GSM 031 458 702._
PRODAM ladijski pod, opaž ter bruna. Tel. 051 890 761.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842._
PRODAM dvosobno delno opremljeno stanovanje, 3. nadstropje, 2009. v celoti obnovljeno. Tel. 031 742 338._
HIŠO v okolici Ptuja prodam. Tel. 031 483 071._
PRODAM trisobno opremljeno stanovanje na Ptuju, 82 m2. Tel. 041 474 148.
PRODAMO novo naselje vrstnih hiš v Skorbi, ki bodo vseljive konec leta 2013. Informacije 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Hajdina.
PRODAM preurejeno 1,5-sobno stanovanje v velikosti 46,23 m2, v 2. nadstropju, Ulica 5. prekomorske 11 na Ptuju. Cena po dogovoru. Informacije GSM 051 327 225.
IŠČEM izvajalca za popravilo in pre-kritje ostrešja na stari hiši v Halozah. Tel. 041 629 735.
RAZNO
PRODAM dobro ohranjen barvni televizor, kompletno posteljo velikosti 90 x 190 cm in stol počivalnik modre barve, po zelo ugodni ceni. GSM 031 815 487._
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675._
UGODNO prodam dobro ohranjen regal za dnevno sobo, masivni les. Tel. 051 226 602.
^ p	Televizija
Skupnih Internih Programov
Napovednik, tudi na www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:10 ŠKL
10:00 Lenart - Koncert Amlsta 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Ob Materinskem dnBvu v OŠ Lenart 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Ob odprtju vrtca Markovci 10:00 Ob Materinskem dnevu v OŠ Lenart 11:10 ŠKL
12:00 Seja sveta občine Dornava - ponovitev
13:30 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
18:50 Glasbena oddaja
20:00 Mesečna kronika občine Markovci
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka Majolka
23:30 Video strani
:00 Video strani
:00 Otroška oddaja
:00 Kronika Iz občine Hajdlna
:00 Ptujska kronika
:30 Glasbene novičke z Ingrid
:00 Materinski dan Vrtca Videm
:00 Praznovanja ob materinskem dnevu
V občini Dornava :00 Gorišnica - Iz naših krajev :10 ŠKL
:00 Revija OPZ 2013,2. del
:30 Ob Materinskem dnevu v OŠ Lenart
:00 Starše - Materinski dan vTrničah
:00 Glasbena oddaja
:00 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Rožmarinovi koraki dobrote 2. del
9:00 Oddaja ŠKL 10:00 Ptujska kronika 10:20 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Materinski dan Vrtca Videm 20:00 Mesečna kronika občine Markovci 21:30 Ob odprtju vrtca Markovci 22:30 Glasbena novičke z Ingrid 23:00 Video strani
Tam daleč majhna lučka gori v naših mislih, mislimo, da si to ti.
SPOMIN
2. aprila mineva 10 let, odkar nas je zapustil
Karl Kelc
SP. VELOVLEK 40
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji
Nešteto svečk je že zagorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, a srca naša te nikoli ne bodo pozabila.
SPOMIN
30. marca mineva 20 let, odkar smo izgubili svojo drago hčerkico in sestrico
Aleksandro Fekonja
IZ NOVINCEV 6
Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš.
Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in z lepo mislijo obudite spomin nanjo.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče
Štefanije Žlahtič roj. Meško
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in upokojenim sodelavcem OŠ Videm in Sela za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala za vsa ustno in pisno izražena sožalja. Hvala govornikoma, violinistki, pevcem, patroma župnije Videm, DU Sela in pogrebnemu podjetju Mir za opravljeno pogrebno svečanost. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Ptuj za vso skrb in nego.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
iCCradioptuj
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali ¡¡h pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
ASFALTIRANJE CEST,
ŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075. e-mail: vilko.gerecnik@sioi.net
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz svete dežele Izrael avtorja dr. Jožeta Krašovca in Frančka Jauka; Velikonočni običaji priprave žegna in izdelava presmeca na Štajerskem; Cvetna predstava: velikonočnice na rastišču Boča - dokumentarni avtorski film; Velika noč v pripovedi patra Milana Kosa, provinciala slovenskih minoritov; Velikonočni klepet na ptujskih ulicah; Velikonočno voščilo.
Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer boš ti, po tej poti za teboj pridemo mi vsi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, sina in brata
Albina Repinca
IZ JABLOVCA 33
25. 8. 1950 + 16. 3. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, DU Podlehnik, TD Podlehnik, Karitas Sv. Trojica, KORK Podlehnik, Društvu kmečkih žena Podlehnik, ŽPS Sv. Trojica, bivšim sodelavcem Agisa Ptuj in bivšim ženinim sodelavcem Motela Podlehnik in Tepanje. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih ob izgubi dragega Albina.
Hvala duhovnikom p. Benjaminu Mlakarju, p. Damjanu Tikviču, p. Janezu Kmetcu za opravljeno mašo, pogrebni obred in molitve. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano žalostinko, gospodom za nošenje simbolov, ge. Zdenki Golub za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju MIR.Vsem in vsakomur hvala.
Žalujoči: žena Marica, sin Robert, hči Renata z družino, mama Marija, brat Matija in sestra Marija z družinami
Vse življenje si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze in spomini ki ne bodo te vrnili.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
Antona Severja
13. 12. 1935 t 15. 3. 2013 IZ DRSTELJE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje in sveče ter nam pisno in ustno izrazili sožalje.
Posebna zahvala družinama Ajnik in Krajnc, ki sta nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku Jožetu Škofiču za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico, ge. govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Almaja-Jančič.
Žalujoči tvoji najdražji
Kako je prazen dom, ležišče tvoje, oko sedaj zaman te išče, odšla si tiho, brez slovesa. Imela težko si življenje. Le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, botre in tete
Marije Šešerko, roj. Simonič
IZ DORNAVE 56 1933-2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sovaščanom, društvom in sodelavcem PPS Ptuj, ki ste jo pospremili na njen zadnji dom, ji darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje in besede tolažbe. Zahvaljujemo se tudi g. patru Cristianu za opravljen obred in g. patru Emilu za sv. mašo, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, ge. Mariji Velikonja za besede slovesa, ge. Mariji Zorko za molitev ter pogrebnemu podjetju Mir Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni

Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši, le svečke na grobu nam povedo, da te nazaj več ne bo.
SPOMIN
29. marca mineva eno leto žalosti in bolečine, odkar si za vedno odšel od nas, naš dragi mož, oče, dedek, brat, stric, svak in boter
Anton - Zvonko Satler
roj. 22. 12. 1954 - umrl 29. 3. 2012 GORCA 8, PODLEHNIK
V naših mislih in srcih živiš z nami. Pogrešamo te!
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obudite spomin nanj, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižigate svečke.
Žena Mihaela, hčerka Andreja in Aleksandra z družino
Ptuj • Prva polnilna postaja za električne avtomobile
Namesto bencina si natocimo elektriko
Elektro Maribor je v sodelovanju z Dravskimi elektrarnami Maribor postavil prvo pametno polnilno postajo za električne avtomobile tudi na sedežu območne enote na Ormoški cesti v Ptuju.
Kot je pojasnil Božidar Govedič, vodja projekta e-mobilnosti v družbi Elektro Maribor, so jo postavili že v začetku julija lani: „Postavili smo jo v sklopu pilotnega projekta Evropske unije, ki se nanaša na izboljšanje izkušenj uporabnikov električnih vozil. V nadaljevanju omenjenega projekta je bila postaja vključena v sistem upravljanja polnilnih postaj (CUPI), s čimer je mogoča identifikacija uporabnika in aktivacija postaje z uporabo kartice RFID."
Vse naštete aktivnosti so dokončali šele februarja letos in od tedaj je polnilna postaja v Ptuju na voljo uporabnikom. Gre za tako imenovano pametno počasno polnilno postajo.
"Da je omenjena polnilna postaja pametna, pomeni, da lahko komunicira z nadrejenim centrom CUPI, s čimer je v nadaljevanju omogočen razvoj storitve roaminga oziroma rezervacije in billinga oziroma plačevanja porabljene električne energije. Že sedaj je status postaje razviden tudi na spletnem naslovu www.polni.si. Postaja je počasna, saj ima moč 3,7 kW, tok polnjenja pa je okoli 14 A. Pri električnem vozilu, na primer Mitshubishi iMiev, traja polnilni čas okoli 5 do 6 ur, s čimer se baterija napolni na 15 kWh. Sicer pa do nadaljnjega storitve polnjenja kori-stnikom električnih vozil ne obračunavamo," je še pojasnil Božidar Govedič.
Izvedeli smo tudi, da družba Elektro Maribor v poslovnem načrtu za leto 2013 ne predvideva gradnje nove polnilne infrastrukture. Dodati velja, da je na področju elek-tro mobilnosti aktivno vlogo v državi prevzela Javna agencija Republike Slovenije za energijo JARSE, katere glavni namen je urediti področje e-mobilnosti pri nas. S tem je povezano tudi financiranje polnilne infrastrukture, ki po veljavni zakonodaji ni energetska infrastruktura;
prepoznati je treba poslovne modele, ki so primerni za slovenski prostor, ter prilagoditi ustrezno zakonodajo, s čimer bo omogočen širši razmah e-mobilnosti in izpolnitev zavez v okviru Evropske unije.
Naj spomnimo, da je Elektro Maribor prvo polnilno postajo v Sloveniji, ki omogoča hitro polnjenje, odprl 18. januarja lani, s čimer se je tudi v Podravju pričelo novo obdobje na področju e-mobil-nosti. Polnilna postaja v Mariboru lahko pogonsko baterijo električnih vozil napolni v razmeroma kratkem času: v 15 minutah jo napolni 60 odstotkov, v pol ure pa že 80 odstotkov.
Pa še to: če v Sloveniji kupimo oziroma predelamo avto na električni pogon, nam Eko sklad omogoča, da lahko pridobimo zanj nepovratno subvencijo . Vendar je pomembno, da je avto na električni pogon nov, kar pomeni, da pred nami še ni imel nobenega predhodnega lastnika. Če pa se odločamo za predelavo obstoječega avtomobila v električnega, potem avto, ki ga prijavljamo za ta namen, pred prijavo še ne sme dejansko biti predelan v avto na električni pogon. Če se odločamo za avto na električni pogon, pridobimo subvencijo oziroma finančno spodbudo, ki znaša do 4.000 evrov. Do te subvencije smo upravičeni v primeru, da smo avto na električni pogon predelali iz običajnega in je vozilo po postopku ho-mologizirano, kar pomeni, da je vse v skladu s predpisi in je tehnični pregled opravljen brez problemov, da je nato avto tudi registriran. Omeniti velja, da lahko dobimo nepovratno finančno spodbudo tudi, če kupimo avto na električni pogon iz tujine, vendar moramo biti prvi lastniki. Svoj obstoječi avto lahko predelamo v avto na električni pogon tudi v tujini in smo prav tako upravičeni do finančne spodbude v višini do 4.000 evrov.
-OM
Foto: M. Ozmec:
Prva pametna (počasna) polnilna postaja za električne avtomobile v Ptuju je postavljena ob poslovni zgradbi Elektra na Ormoški cesti.
Ptuj • 23. ocenjevanje vin
Širok nabor odličnih vin
V Ptuju se je sredi prejšnjega tedna izteklo že 23. ocenjevanje vin številnih vinogradnikov iz Haloz, Slovenskih goric, pa tudi drugih krajev Slovenije in celo iz Hrvaške. Tudi letos so bila vina izjemno kakovostna.
Dve strokovni komisiji sta leto ocenili 148 vzorcev različnih vin, ki jih je v ocenjevanje prineslo 76 vinogradnikov. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora Edi Hojnik, je bilo izločenih 10 vzorcev, najpogostejši razlog za izločitev pa je bilo prežve-planje in vsebnost etilacetata, kar kaže na napake pri vretju.
„Moram reči, da smo z letošnjim ocenjevanjem in naborom vzorcev res več kot zadovoljni. Kljub krizi smo namreč prejeli veliko število vzorcev oziroma se to ni zmanjšalo, saj naš domet zajema med 140 in 160 vzorci. Vina so bila izjemno kvalitetna, kar dokazuje povprečna ocena 18,03, ki je celo nekoliko višja kot lani. Verjetno bi bila še nekaj višja, če bi bilo nekaj manj zvrsti, saj jih je letos veliko. V kate-
goriji rednih trgatev suhih vin je povprečna ocena znašala 17,90, v kategoriji posebnih trgatev pa je povprečna ocena znašala kar 18,97," je kvaliteto vin po ocenjevanju na kratko povzel Edi Hojnik.
Kot izjemno kakovostni so se letos pokazali laški in renski rizling, muškat in rumeni muškat ter sivi pinot: „Prav tako visoko kakovostni so bili vzorci rdečih vin, od modre frankinje do primorskega terana, ki jih je bilo sicer le sedem. Odlična so bila vina hrvaških vinogradnikov, kamor zna letos oditi tudi kakšen šampion," je še izdal Hojnik.
Slovesna razglasitev najboljših bo v soboto, 6. aprila, v re-fektoriju minoritskega samostana, kjer bodo ob diplomah podelili nazive prvakov sort in kipce Bakhosa šampionom su-
hih, polsuhih ter sladkih vin. Najboljše med najboljšimi vinogradniki pa bodo nato širši javnosti še posebej predstavili v Vidovi kleti v občini Videm.
SiM
Edi Hojnik, predsednik organizacijskega odbora 23. ocenjevanja
Črna kronika
Z mazdo v tovornjak
21. marca okoli 4.30 je moški, čigar identiteta še ni potrjena, vozil osebni avtomobil Mazda 323 F iz smeri Pragerskega proti Ptuju. Zunaj naselja Kidričevo je iz do sedaj neznanega razloga nenadoma zapeljal na nasprotni prometni pas, kjer je silovito trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo, ki ga je upravljal 32-letni moški iz bližine Ormoža. Obe vozili je zaneslo izven cestišča, kjer sta obstali. V prometni nesreči je voznik osebnega avtomobila umrl. Ker je bil osebni avtomobil zelo poškodovan, so intervenirali gasilci PGD Ptuj, da so lahko policisti prišli do trupla. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in preučujejo okoliščine prometne nesreče oz. vzrok zanj.
Ilegalno čez mejo
20. marca ob 18.55 so policisti PP Ormož v Obrežu ustavili 47-letnega voznika taksija iz okolice Ormoža. Ugotovili so, da sta se v vozilu nahajala 16- in 28-letna državljana Turčije. Ugotovili so tudi, da sta tujca prestopila državno mejo izven mejnega prehoda in se s tem izmaknila mejni kontroli. Zoper starejšega je razpisan ukrep zavrnitev vstopa na schengensko ozemlje. Tujca so vrnili hrvaškim varnostnim organom, zoper voznika taksija pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
24. marca ob 0.50 so policisti v Zavrču opazili 53-le-tnega državljana Bosne in Hercegovine. Ugotovili so, da je pred tem prestopil državno mejo zunaj mejnega prehoda. Ugotovili so tudi, da je zoper njega razpisan ukrep prepovedi vstopa na schengensko območje. Tujca so pridržali in isti dan predali hrvaškim varnostnim organom.
Vlomi, tatvine
23. marca je neznan storilec v Spodnjem Dupleku vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
23. marca je neznan storilec v Zgornjem Dupleku vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odtujil nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 5000 evrov.
Neznan storilec je v nočnem času med 26. in 27. marcem vlomil v trgovino na Ptuju. Zlomil je steklo izložbenega okna in iz notranjosti odtujil kolo. Premoženjska škoda znaša okoli 3.000 evrov.
Napoved vremena za Slovenijo
... S ončni žarki in odličen sladoled.
Dež pred velikim travnom tisto noč (31.) iride dobra letina v pomoč.
Padavine bodo zajele vso državo. V severozahodni Sloveniji bo snežilo do dolin. Čez dan bodo padavine oslabele in ponekod prehodno ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem do 10 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo oblačno z občasnimi padavinami. V soboto bo po nižinah deževalo, v nedeljo pa se bo meja sneženja spuščala. Na Primorskem bo v nedeljo popoldne zapihala burja.
a:
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Foto: SM