SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 23 de mayo - 23. maja 2002 SLOVENSKA j USTICA Kot smo že poročali, je bivši domobranec, hotelir v Gorici Vinko Levstik tožil bivšega partizana Lada Kocijana, ki je v Delu 3■ julija 1999 napisal, da je bil Levstik. ,,gestapovec, in je z uspehom končal gestapovsko šolo na Bledu Kocjan je predavatelj na Fakulteti za družbene vede (včasih je bila ta fakulteta trdnjava komunizma, ,,samou-pravljalstva” in podobno, danes pa ...?) in priznani partizanski publicist. Levstik mu je odgovoril, da je bil domobranec, in da to pove s ponosom, gestapovec pa nikoli in da je bil na Bledu šele po vojski. Zahteval je, da se mu za te lažne in skrajno žaljive obdolžitve Kocjan opraviči. Ta je res odgovoril, a zelo čudno: ,, Če je res, kar pravi Levstik, se mu opravičujem ”, kar je hipotetično in pogojno po slovenski slovnici. Levstik tega opravičila ni sprejel in je sledil s tožbo. Na sodišču se je Kocjan zagovarjal, da je dobil ta podatek v nekem dokumentu iz Arhiva v Muzeju novejše zgodovine. Drugega mu ni uspelo dobiti. Senat je iskal ta dokument rajonskega odbora v Sodražici, našli pa so samo fotokopijo dokumenta, kjer je nekdo nekoč pripisal, da je bil Levstik gestapovec. Za vse, ki poznamo delovanje komunistov po vojni in njihove obdolžitve kar povprek, za katere niso nikoli dajali odgovora, pa dejstvo, da se nepodpisani in dodan i stavek nahaja samo kot fotokopija, je jasno, kako stoje stvari. Sodni senat pa je Kocjana oprostil, ker naj bi imel Kocjan zadostne razlog verjeti dokaznim virom za svojo trditev in ni bil dolžan preiskovati, ali so resnični ali ne. Pred petdesetimi leti so s takimi ,,dokazi” na smrt obsodili marsikoga, pa še danes je to veljaven način dokazovanja v Sloveniji. Pač si lahko ustvarimo jasno sodbo o slovenski justici. Levstik je takoj potrdil, da se bo pritožil. Novi kažipoti za tujino na Koroškem Na avtocestnem vozlišču Beljak na avstrijskem Koroškem se je začel pilotni projekt zamenjave kažipotov za Slovenijo in Italijo. Namesto krajevnih imen Ljubljana in Udine bosta v prihodnje označena samo še nemška napisa „Slowen-ien" in „ltalien", ki ju bosta dopolnjevali mednarodni kratici SLO in I. Koroški deželni glavar Joerg Haider je zanikal, da bi ukrep bil povezan z vprašanjem dvojezičnih krajevnih' napisov na Koroškem. Na avstrijskem Koroškem je že dalj časa v ospredju spor o dvojezičnih krajevnih napisih. Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da morajo v vseh krajih v deželi, kjer živi vsaj 10 odstotkov pripadnikov slovenske manjšine, postaviti dvojezične krajevne napise, deželni glavar Haider pa razsodbo zavra- ča in je že napovedal, da bo dežela Koroška vsa slovenska imena za kraje v Sloveniji na kažipotih označila samo še v nemški obliki. Pravna podlaga za ta ukrep naj bi bil sporazum evropskih prometnih ministrov o standardizaciji kažipotov iz začetka 70. let prejšnjega stoletja. Usmerjanje v posamezne kraje bo zato v prihodnje označeno samo še na zbirnih kažipotih na mejnih prehodih. V pilotnem projektu je predvidena zamenjava 29 kažipotov. Odločitev so že kritizirali avstrijski socialdemokrati (SPOe). Vodja stranke na avstrijskem Koroškem Herbert VVoerschl je prepričan, da avstrijski svobodnjaki (FPOe) s projektom očitno in „zavedno izzivajo naši sosedi Italijo in Slovenijo". Novi nuncij Papež janez Pavel II. je 15. maja sprejel odstop dosedanjega apostolskega nuncija v Sloveniji Poljaka nadškofa Marjana Oleša, ki se je službi odpovedal zaradi zdravstvenih razlogov. Istočasno je papež za novega apostolskega nuncija v Sloveniji imenoval nadškofa Giuseppeja Leanza, naslovnega nadškofa v Lilibeu, ki je sedaj apostolski nuncij v BiH, je sporočila apostolska nunciatura v Sloveniji. Nadškof Giuseppe Leanza, ki je po rodu Italijan, se je rodil 2. januarja 1943 v kraju Cesaro pri Messini v Italiji. V duhovnika je bil posvečen 7. julija 1966. Po končanem študiju, ko je postal doktor cerkvenega prava, in usposabljanju na Papeški cerkveni akademiji je leta 1972 stopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Opravljal je različne službe na apostolskih nunciaturah v Paragvaju, Ugandi, ZDA in na oddelku za odnose z državami v državnem tajništvu v Vatikanu. Giuseppe Leanza je bil leta 1990 imenovan za apostolskega nuncija na Haitiju, leta 1991 za apostolskega nuncija v Zambiji in Malaviju in leta 1999 za apostolskega nuncija v BiH. Novi nuncij, ki poleg materinščine tekoče govori francosko, angleško in špansko, bo prišel v Slovenijo v najkrajšem možnem času, medtem ko natančna datuma njegovega prihoda in dneva predaje poverilnih pisem še nista določena. Italija ne namerava vrniti ^spravljenih" umetnin Podsekretar na italijanskem ministrstvu za kulturo Vittorio Sgarbi je 15. maja v Rimu predstavil zbirko del beneških renesančnih mojstrov, ki so bila leta 1940 iz slovenske in hrvaške Istre odpeljana v italijansko prestolnico. Italijanska stran teh slik ne namerava vrniti Sloveniji, ki je glede tega vprašanja Italiji v torek izročila diplomatsko noto, omenja STA. Sgarbi je sicer dejal, da ne nasprotuje možnosti, da bi slike vrnili v Koper in Piran po letu 2004, ko bo Slovenija polnopravna članica EZ. Temu se je odločno uprl tržaški poslanec desničarske Nacionalne stranke Nacionalne Roberto Menia, ki ga je podprl tudi predsednik organizacij istrskih optantov Lucio Toth, da so slike italijanske in da bodo poslej v Trstu, Slovencev in Hrvatov pa se sploh ne tičejo, saj so dediščina italijanske likovne kulture. Gre za umetnine, ki so jih italijanske fašistične oblasti odpeljale iz istrskih muzejev, cerkva in samostanov junija 1940, da bi jih zaščitile pred uničenjem spričo grozeče vojne. Omenjene umetnine so bile predmet pogajanj med Italijo in nekdanjo SFRJ ter pozneje Slovenijo za vrnitev odtujene kulturne dediščine. V ta namen je bila v skladu z Osimskimi sporazumi ustanovljena mešana komisija, ki se je nekajkrat sestala, a svojega dela pred razpadom Jugoslavije ni dokončala. Slovenska vlada je italijansko leta 1999 z noto pozvala na obnovitev pogajanja, na kar pa sosednja država ni odgovorila. Podsekretar Sgarbi je sicer konec preteklega tedna izključil možnost, da bi slike beneških renesančnih mojstrov vrnili Sloveniji in Hrvaški ter ob tem spomnil, da je v palači Ducale v Mantovi že deset let razstavljenih kakih 40 ali 50 slik, ki izvirajo iz Kopra. „Če ni doslej nihče zahteval tistih del, zakaj bi morali sedaj vračati dela, ki so bila shranjena v skladiščih Nad-, zorništva za kulturne dobrine v palači Venezia," se je vprašal Sgarbi. Napovedano razstavo odtujenih del so v zadnjem trenutku odpovedali. Razstavo naj bi ustavil najožji sodelavec premiera Berlusconija, podsekretar pri predsedstvu Gianni Letta, ki naj bi se bil zavedal, kaj bi se zgodilo, ko bi dela postavili na ogled: Slovenija bi lahko na podlagi Osimskih sporazumov zahtevala vrnitev. Dela velikih mojstrov, kot so Vittorio Carpaccio, Paolo Veneziano, Al vise Vivarini, Girolamo de Santacroce in Giovan Batista Tiepolo so bila dolga desetletja kot dobro varovana skrivnost zaprta v 16 zabojih. V zvezi z vprašanjem vračanja umetnin tudi koprska škofija zagovarja stališče, da umetnine in arhivsko blago spadajo tja, od koder so bili odvzeti. Kot je koprska škofija še poudarila v sporočilu za javnost, so tako škofijski ordinariat Koper kot tudi drugi samostani, na primer minoritski samostan v Piranu, v preteklosti večkrat pozvali in veliko storili za vrnitev umetnin in arhivskega gradiva. Pojasnili so še, da škofijski arhiv v Kopru hrani več dopisov, ki so jih v zadnjih več kot 30 letih naslovili na različne organe Svetega sedeža in jih prosili za posredovanje pri vračanju umetnin, zlasti slik in arhivskega blaga- Na številne vloge so predstavniki koprske škofije v preteklosti dobili vedno enak odgovor, in sicer, da se ne ve, kje umetnine so. V sporočilu pa so še poudarili, da so bili pri italijanskih oblasteh pogosto deležni nerazumevanja, tako kot so ga deležni tudi pri slovenskih oblasteh „pri vprašanju vračila premoženja, odvzetega Cerkvi". NAŠ KOMENTAR Čeprav imajo Italijani prav, da so slike del italijanske umetnosti, pa je tudi res, da umetnine niso bile last italijanske države, ampak so jih pred vojsko „umaknili" na varno, potem pa so se še sprenevedali, da ne vedo, kje so, v resnici pa so bile spravljene in so dobro vedeli zanje. Sicer pa je kar nekaj zgodovinskih primerov. Angleži so odpeljali v London najlepške grške umetnine, Francozi iz Egipta vrsto mumij, FHitler pa je nagrabil v svojem osvajanju nešteto umetnin. Seveda pa ne vemo, s kakšno voljo bo slovenska vlada zahtevala nazaj vse umetniške slike. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Prizor iz zadnje tekme Hrvaška: Slovenija 0:0. Milan Osterc napada. Slovenija gre naprej, Hrvati gledajo. Več na 4. strani Drnovšek v VVashingtonu Slovenski premier Janez Drnovšek se je zadnji dan delovnega obiska v VVashingtonu v Ovalni pisarni Bele hiše srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem, kjer sicer ni dobil zagotovila, da bo Slovenija novembra v Pragi dobila povabilo 'Ža vstop v zvezo NATO, vendar pa iz Washingtona odhaja zadovoljen. Kot je de)Af, je v VVashingtonu naletel na večjo ^Gnaklonjphost Sloveniji, kot jo je pričakoval, in odhaja prepričan, da so možnosti Slovenije zelo dobre. Slovensko pridruževanje zvezi NATO je bila osnovna tema pogovorov v kongresu, State Departmentu in Beli hiši, vendar je bil obisk namenjen tudi potrditvi desete obletnice zelo dobrih odnosov med državama. Zdi se nam čudno, da je je predsednik slovenske vlade ves zadovoljen, ko pa vendar ni dobil zagotovila, da bo Slovenija prišla v NATO. Morda pa je ravno zato zadovoljen? SKLEPI SINODE RAZGLAŠENI POGOVOR NA BREZJAH 2 S SREČKOM KATANCEM 4 POHVALNO PISMO KJE BOMO LAHKO GLEDALI MENDOŠČANOM 3 NOGOMETNE TEKME? 4 NA BREZJAH RAZGLASILI SKLEPE PLENARNEGA ZBORA Posebni papežev odposlanec, kurijski kardinal Jožef Tomko, je 18. maja na slovesni maši na Brezjah izročil sklepni dokument plenarnega zbora katoliške Cerkve na Slovenskem škofom ordinarjem z besedami, naj ga uresničujejo v svojih škofijah. Razglasitve dokumenta, ki vsebuje celosten načrt delovanja Cerkve na Slovenskem v začetku tretjega tisočletja, se je udeležilo več kot 10.000 vernikov iz cele Slovenije. Kardinal Tomko je poudaril, da je razglasitev tega dokumenta eden najpomembnejših dogodkov ne le za Cerkev pač pa za celotno samostojno Slovenijo. Kardinal je zatrdil, da je Cerkev s tem dokumentom »sprejela pomembno odločitev za človeka, ki je danes najbolj ogroženo živo bitje na zemlji, saj ga ogroža kultura smrti". V njem je namreč jasno zapisano, da je človeško življenje potrebno spoštovati od trenutka naravnega spočetja pa do trenutka naravne smrti. Slovenski nadškof in metropolit Franc Rode pa je dejal, „da naj bo ta dan, ko postavljamo nov mejnik, kot pomladna milost slovenskemu narodu." Po uvodnem pozdravu in slovesnem bogoslužju je kardinal izročil dokument ljubljanskemu naškofu dr. Francu Rodetu, mariborskemu škofu Francu Krambergerju in koprskemu škofu Metodu Pirihu ter drugim predstavnikom skupin vernikov. Tomko je izpostavil predvsem dva cilja dokumenta, in sicer oznanjati veselo novico o odrešenju, ki ga prinaša Jezus, ter zahtevati svobodo, ki je za to odrešenje potrebna. Prav uresničevanje sklepov in smernic plenarnega zbora naj bi namreč bilo v veliki meri odvisno od svobode, ki jo imajo kristjani in državljani v svoji državi. V sklepnem dokumentu je glede te tematike zapisano, da je veroizpoved temeljna človekova pravica in da je svoboda do vzgoje v veri tudi temeljna pravica družine. Ob koncu slovesnosti so se duhovniki in verniki spomnili tudi papeža, ki ta dan praznuje svoj 82. rojstni dan in mu za njegov praznik poslali čestitko s pozdravi. V dokumentu, ki ga je plenarni zbor začel pripravljati pred petimi leti, so sicer sprejete tri temeljne odločitve nove evangelizacije: za človeka, za občestvo in za dialog. Njegova vsebina se razteza na vsa področja cerkvenega življenja in se dotika tako vprašanj glede notranje cerkvene organizacije, pomembnih cerkvenih dejavnosti, njenega pravnega in gmotnega položaja in tudi vloge katoliške cerkve v družbi. Sam dokument je razdeljen na šest vsebinskih sklopov, vsakemu od njih pa so dodani sklepi, ki predvidevajo konkretne ukrepe. Njihovo uresničevanje bo v posameznih škofijah potekalo postopno. Tako bodo za vsako naslednje obdobje izvzeli posamezne poudarke in izbor tem. Kardinal Tomko je bil najprej po prihodu v Slovenijo na obisku v mariborski škofiji, obiskal pa je še Zavod sv. Stanislava v Ljubljani in koprsko škofijo. Obisk v Sloveniji je sklenil v nedeljo z obiskom kartuzije Pleterje, Kapitlja v Novem mestu, samostana karmeličank v Sori in slovaškega veleposlaništva v Ljubljani. Kardinal je namreč po narodnosti Slovak. Kardinala Jožefa Tomka, ki ga je spremljal ljubljanski nadškof Franc Rode, je sprejel še predsednik Milan Kučan, ki je sinodalne usmeritve označil kot priložnost za prispevek k skupnim etičnim vodilom tako slovenske družbe kot vse mednarodne skupnosti, ki v času globalizacije še toliko bolj potrebuje etiko in globalizacijo temeljnih vrednot. Kučan je kardinalu Tomku izročil pismo papežu Janezu Pavlu II. z voščili za rojstni dan in z željo, da bi še dolgo deloval za bolj pravičen in varen svet, so sporočili iz urada predsednika republike. TONE MIZE RIT Poročilo Komisije DZ za Slovence po svetu Ko se je komisija za Slovence po svetu vrnila v domovino, je podala poročilo o obisku, ki ga posnemamo iz revije MAG 9. maja Slovenska tiskovna agencija nam je poslala poročilo o obisku v Argentini in drugih državah, ki jo je Komisija podala na tiskovni konferenci v Sloveniji, ki bo zanimala naše bralce. Predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič je na novinarski konferenci 25. aprila predstavil obisk delegacije komisije pri slovenskih emigrantih v Argentini, Braziliji in Urugvaju, člani komisije pa so se med omenjenim obiskom srečali tudi s tamkajšnjimi visokimi političnimi in gospodarskimi predstavniki. Sicer je bil glavni namen obiska tamkajšnjim Slovencem predstaviti v DZ sprejeto Resolucijo o Slovencih po svetu, se seznaniti s stanjem Slovencev v Argentini, ki jo je zajela huda gospodarska kriza, ter jih seznaniti s potekom pogovorov o sprejetju socialnega sporazuma med Slovenijo in Argentino. Kot so povedali člani komisije DZ, so se s tamkajšnjimi slovenskimi izseljenci in njihovimi potomci pogovarjali tudi o možnostih za preselitev v Slovenijo ter o težavah pri pridobivanju slovenskega državljanstva. Večji del obiska, ki je trajal od 3. do 18. aprila, je bil namenjen Argentini in tamkaj živeči slovenski skupnosti. Med obiskom se je delegacija komisije DZ, ki so jo poleg predsednika Pukšiča (SDS) sestavljali še člani Jože Avšič (LDS), Jože Kavtičnik (LDS), Samo Bevk (ZLDS), Jože Bernik (NSi) in Bogdan Barovič (SNS), sestala tudi s člani argentinskega parlamenta. Sprejel pa jih je tudi predsednik parlamenta Eduardo Camano, ter podpredsednik senata Lopez Arias in predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Eduardo Menem. Srečanj so se udeležili tudi predstavnik slovenskega urada za zamejce in Slovence po svetu Zvone Žigon in slovenski veleposlanik v Argentini Bojan Grobovšek ter prva sekretarka veleposlaništva Anita Pipan. Delegacija se je srečala tudi s predstavniki argentinskega zunanjega ministrstva. Delegacija komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je med obiskom v Argentini obiskala številna slovenska društva in organizacije. Seznanila se je številnimi problemi in željami omenjenih društev po okrepitvi sodelovenja s Slovenijo. Ocenjujejo, da se v Argentini okoli 500 otrok organizirano uči slovenščine, velik problem pri tem pa • je pomanjkanje ustreznega šolskega gradiva in učbenikov, čeprav slovensko zunanje ministrstvo društvom namenja nekaj takšne pomoči. Pomembna tema pogovorov je bila tudi velika gospodarska kriza v Argentini in socialna stiska tam živečih Slovencev. Več vprašanj so slovenski emigranti postavili glede pridobivanja slovenskega državljanstva, opozorili pa so tudi na problem 13. člena zakona o državljanstvu. Zvone Žigon z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudaril, da je obisk komisije sovpadel z obiskom vladne delegacije, ki z argentinsko vlado usklajuje socialni sporazum, ki bo urejeval pokojninske, invalidske in socialne pravice, zanimiv pa bo predvsem za upokojene argentinske Slovence, ki bi se želeli vrniti v Slovenijo. Slovenski emigranti, ki bi se želeli preseliti v Slovenijo, so spraševali predvsem o možnostih za delo in stanovanje, 'ob tem pa je Žigon poudaril, da ne morejo pričakovati privilegiranega statusa, temveč enakopravno obravnavo. Za preselitev v Slovenijo se zanimajo predvsem povojni emigranti in njihovi otroci, ne pa tudi predvojni izseljenci. Njihovo število pa je le več deset ali morda nekaj sto, je opozoril Žigon. V Braziliji, kjer ocenjujejo, da živi do 3000 do 5000 Slovencev, ti niso organizirani v društva, kljub Lemu pa se Zveza Slovencev Brazilije nekajkrat letno sreča v organizaciji tamkajšnjega častnega konzula Slovenije Janeza Hlebanje. Člani Zveze Slovencev Brazilije so slovenskim gostom izrazili željo po gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Delegacija je obiskala tudi Montevideo v Urugvaju, kjer živi že četrta generacija Slovencev, člani Prvega slovenskega prekmurskega društva pa so pokazali velik interes za gospodarsko sodelovanje, predstavili so tudi svoje programe za ohranjanje slovenskega jezika in željo mladih po učenju slovenščine. Delegacija je svoj obisk v Južni Ameriki sklenila z ugotovitvami, da bi bilo treba tamkajšnjim slovenskim izseljencem in njihovim potomcem pomagati s publikacijami za učenje slovenščine v španskem jeziku ter z gradivom za promocijo Slovenije, potrebno bi bilo urediti kadrovsko strukturo slovensko-latinskoameriške trgovinske zbornice, predvsem pa bi bilo potrebno dopolniti delovna mesta na slovenskem veleposlaništvu v Buenos Airesu, ki je močno preobremenjeno. Kot so še poudarili člani komisije DZ, skozi celoten obisk in številne pogovore ni bilo prisotne politizacije preteklosti. Na Ljubljanski grad se bomo peljali z vzpenjačo? V slovenski prestolnici naj bi še letos začeli graditi tirno vzpenjačo, ki bo grajsko poslopje oz. Ljubljanski grad, kjer bo zgornja postaja, še bolj povezala z mestnim jedrom oz. Krekovim trgom, kjer bo spodnja postaja vzpenjače. Trasa vzpenjače bo potekala po ostalinah srednjeveškega mestnega zidu, šlo pa naj bi za vzpenjačo z enojno progo in eno sorazmerno veliko kabino. Vzpenjača bo lahko vsako uro v eno smer prepeljaja približno 500 oseb, naenkrat pa bo lahko v kabino vstopilo 33 potnikov. Za njeno gradnjo bo potrebno na predvideni trasi podreti nekaj dreves ter delno prilagoditi konfiguracijo terena na spodnjem poteku trase. Grajski grič je sicer razglašen za naravno znamenitost, vendar pa so pristojni organi gradnjo vzpenjače označili za sprejemljivo. Možni naj bi bili različni načini vožnje, in sicer počasnejši panoramski ali hitrejši ob velikem prometu, kabina pa bo v celoti zasteklena. Predsednik Eduardo Du-halde je na potovanju po Evropi. Verjetno sam ni pričakoval kakih izrednih uspehov, a gotovo tudi ne toliko pritiskov, naj uredi razmerje do Mednarodnega denarnega sklada (FMI), kot jih je doživel. Vsi hočejo uspeha Argentini - a pomaga naj si sama. Polemika I Za vsem sedanjim dogajanjem lahko zaznamo neko tiho polemiko, ki le občasno odmeva v javnosti. Kdo je kriv argentinske situacije? Gotovo večina dosedanjih argentinskih vlad in vladajoča korupcija. Gotovo prebivalstvo samo, razvrščeno v različnih slojih, ki je vsemu temu prisostvovalo in mirno gledalo, dokler ni položaj odjeknil v njihovih žepih -in želodcih. Kaj pa mednarodne ustanove? Tudi te se ne morejo popolnoma znebiti odgovornosti (ne govorimo o krivdi), ker šo prav tako mirno gledale, dokler se je položaj nagibal v njihovo korist. Polemika II. Vzporedno tečejo debate, kaj narediti z zahtevami FMI. Politična in civilna družba sta se globoko ločili v dveh skrajnih položajih: sprejeti brezpogojno zahteve FMI ali jih prav tako brezpogojno zavrniti. Kaže, kot bi bila v enem ali drugem teh korakov rešitev ali poguba za državo. In vendar ni ne eno ne drugo. Mimo pristanka ali zavrnitve obstajajo temeljna vprašanja, katerih se nihče ne loti: kaj narediti s finančnim sistemom, ki je v bankroti; kaj s tujimi in domačimi podjetji; kaj z zunanjim dolgom; kaj z denarjem, ki je v ,,ogradu"; kako usmeriti izvoz in zunanjo trgovino; kaj storiti s pokojninskim sistemom? Ne le da ni odgovorov na ta vprašanja. Včasih se zdi, da se teh vprašanj sploh ne dotikamo. Če pa vlada podvzame kak korak, ga jutri gotovo prekliče in išče drugega. 120 let. Da, sto in dvajset let je že preteklo, odkar je imela Argentina nek stvaren in konkreten naroden načrt (proyecto nacional): odtlej naprej je vse skupaj velika improvizacija, posledica katere je vladajoči kaos, zaostren zaradi korupcije. A korupcija ni danajšnja. Z njo smo se srečali Slovenci v Argentini že leta 1952, ko je bil v teku v Catamarci vinogradniški projekt skupine naših naseljencev. O tem bomo objavili spominske zapiske v prihodnjih številkah. Pritisk na pristisk. Kot smo že omenili, je predsednik Duhalde potoval v Španijo in Italijo. Obe državi imata v Argentini velike investicije in razna podjetja so izrazila namen, da zapustijo Argentino. To bi bilo seveda katastrofalno, zlasti v španskem primeru, ki prednjači v investicijah. Španski premier Aznar je sicer zagotovil na- daljnjo podporo, a tudi jasno in glasno zahteval, naj Argentina vendar že uredi razmerje do FMI s tem, da ugodi njihovim zahtevam. Podjetja bodo ostala, če bodo rentabilna. Kapital ni solidaren, je le dobičkonosen. Nekaj nagrade. Vendar Argentina ni popolnoma ukinila plačevanja zunanjih obveznosti. Prejšnji teden je plačala lepo vsotico svetovni banki. Zatem je od Med-ameriške razvojne banke prejela kredit za socialne fonde v višini 694 milijonov dolarjev. In še FMI je plačilo 130 milijonov, ki bi ga morala odšteti ta mesec, prestavil na prihodnje leto. Novi spopadi. Večkrat smo že omenili, da vlada ne zna urediti problemov bančnega sistema, najmanj pa vprašanja »ograda". To je pa še bolj težko, ker v samih vladnih krogih ni enotnega pogleda na to zadevo. To je tragično prišlo do izraza pretekli teden, ko sta frontalno trčili poziciji gospodarskega ministrstva in Centralne Banke. Vsled tega je predsednik Banke Mario Blejer, ki predstavlja pozicije FMI, zagrozil, da bo odstopil. A še neko drugo posledico je imel ta spopad: kot običajno v primeru nasprotij v vladi je dolar pričel potiskati navzgor. V menjalnicah je tako do zaključka našega lista znova poskočil na 3,5 pesov za enega zelenega. Politični zapleti. Borba teče še na drugih področjih. FMI zahteva med drugim bistveno, da se izvede pogodba 14. točk med vlado in provincami. Od velikih provinc je dogovor podpisala le Cordoba. Guverner province Buenos Aires, Felipe Sola postavlja razne pogoje. Guverner tretje velikanke Santa Fe, Carlos Alberto Reutemann, pa je bil že na tem, da podpiše, pa je v zadnjem trenutku podpis odložil. Prišlo je namreč do neljubega zapleta. Vodja »piketerov" Luis D'Elia je grobo napadel guvernerja, češ da politično pogojuje in nepravilno upravlja socialne podpore za brezposelne in jih ponekod celo prodajajo na področju province. Potem pa se je govorilo, da so »piketeri" sami od predsednika dobili 70.000 planov, da jih direktno razdajajo, pod pogojem, da ne uprizarjajo jrocestnih izgredov. Reutemann je smatral, da je napad naj prišel neposredno iz predsednikovega kroga in se odločil, da dokler se stvar ne razjasni, dogovora ne podpiše. Sodba sodnikom. Zadevna komisija poslanske zbornice je končno izpeljala obtožbo vrhovnega sodišča. Zbornica v celoti mora sedaj o tem odločati. A vse kaže, da do formalne obtožbe ne bo prišlo, še manj do sodbe in nikakor do obsodbe. Pač nova burka na odru opustošene države. ewwRMBmewasn SLOVENCI V Slomškov dom OBČNI ZBOR Romanje v Lujan Že od tridesetih let preteklega stoletja romamo slovenski izseljenci v Argentini vsako leto v največje argentinsko Marijini svetišče v Lujan. Tam se že nekaj stoletij nahaja Marijih kipec, sicer majhen, po kolonialni navadi oblečen, ki pa je v začetku 20. stoletja dobil veliko svetišče, visoko in prostorno, v katerega romajo vse dni Argentinci iz vse države. Čeprav so morda premalo versko poučeni, je pa Lujanska Marija zanje ljubeča mati, ki jim bo pomagala v vseh potrebah in jih priporočila pri Bogu. Po že ustaljeni navadi se Slovenci zberemo v tem svetišču drugo nedeljo v maju. Vseh slovenskih romarjev je vedno zelo veliko, od dva do tri tisoč. Tu se dobimo povojni begunci, predvojni priseljenci iz Primorske, pa tudi še kdo, katerga starši so prišli še prej. Morda nekdo ne zna več slovensko, a mu je ostala zavest verske, narodne in izvorne pripadnosti. Dopoldan je svečana romarska maša, ki jo je letos kot navadno daroval delegat prelat dr. Jure Rode s somaševanjem msgr. Mirka Gogala, ki je generalni vikar škofije v San Miguelu. Med mašo se je razvilo ljudsko petje, ki je široko odmevalo po veliki cerkvi. Veliko vernikov je pristopilo k obhajilu, saj je tudi spovedovalo pecej slovenskih duhovnikov. A že smo morali prepustiti cerkev drugi skupini romarjev. Rojaki so se po maši dobivali po stari navadi pred cerkvijo, se po dolgem času - nekateri se niso videli od zadnjega romanja - pogovorili, nato pa odpravili na kosilo v restavracije ali pa pojedli s seboj prinešene jedi kar pri avtomobilih. Popoldanska slovesnost se je pričela malo pred drugo uro, ko je salezijanec Danijel Vrečar nagovoril rojake, ki so spet napolnili cerkev. Navduševal jih je, da se zatekajo k Mariji, posebno v sedanjih težkih časih socialne krize, kajti edino z Marijo bodo lahko rešili državo, kakor tudi osebne probleme. Druga leta se je nato razvila mogočna procesija na prostem okoli velikega trga, a letos je hudo deževje to preprečilo. Tako se je pomikala procesija po notranjosti velike cerkve. Za bandero Svetogorske Marije, ki jo že desetletja nosijo člani družine Troha, za kipom Lujanske Marije in sliko Brezjanske Matere Božje, ki so ju nosili v argentinsko in slovensko nošo oblečeni naši fantje, so šli še šolski otroci, narodne noše in duhovniki. Medtem so verniki molili rožni venec, nakar so sledile pete lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Po procesiji so rojaki še malo pogovorili, kolikor se je dalo v nestalnem vremenu, nato pa odšli v svoje domove, z obljubo, da se leto osorej spet zberejo pri svoji Materi v Lujanu. PISMA BRALCEV Sloga, včeraj' in danes Od novembra lanskega leta je Argentina v težkem položaju. Zašla je v pravi kaos. Od političnega, gospodarskega in moralnega nereda smo vsi prizadeti. Udarilo nas je posebej še razvrednotenje denarja in „štalca" ali corralito. S tem se je ustavil vsak razmah. Ta položaj je prizadel tudi našo skupnost. Pojavile so se prej nepoznane težave. Tudi razpoloženje se je spremenilo. Ljudje so zbegani, nezaupljivi, namesto veselja jih prevzema strah in muči stres. Mnogi se čutijo kot ptiči brez peruti. Dolgo časa je med nami delovala kreditna zadruga SLOGA, kot naša hranilnica in posojilnica. Koliko naših rojakov je vlagalo skozi se-deminštirideset let svoje prihranke in dobivalo obresti. Drugi so dobivali posojila, da so pokrivali svoje potrebe in si pomagali h gospodarskemu napredku. Koliko je ta ustanova koristila vsej naši družbi! Vedno je bila dobro vodena in uspešna. Ko smo bili lahko vedno ponosni na naše samostojno podjetje, Za nedeljo, 28. aprila je odbor Slomškovega doma sklical svoje članstvo na redni občni zbor. Uvodoma se je zbor spomnil umrlih članic in članov v preteklem letu, še posebej pa vseh pokojnih predsednikov Slomškovega doma. Župnik Franci Cukjati je načeloval molitvi za pokoj njihovih duš in v hvaležen spomin. Nato je odbor podal svoja poročila o opravljenem delu v preteklem poslovnem letu, ki so izkazovala skrb odbora za ustanovo, katere glavni cilj je ustvarjanje in ohranjanje pogojev, da se življenje v tem slovenskem središču uspešno odvija. O tem življenju so poročali: slovenska šola, odseka SDO in SFZ, odsek ZSMŽ, pomembno delo v skupnosti opravlja Farni odbor/ki sodeluje s krajevnim dušnim pastirjem. Po sprejetju poročil so bile dopolnilne volitve, iz katerih je izšel naslednji odbor: predsednik Marjan Jože Loboda, podpredsednica prof. Neda Vesel Dolenc, tajnik lic. Jože Oblak, blagajnik cont. Gregor Hribar, odborniki Tone Kastelic, Jernej Tomazin, Marko Selan, inž. Miha Podržaj, lic. Jaka Kocmur, Saša Zupan Omahna, Ciril Loboda, Pavla Kovač Škraba, Herman Zupan in Božidar Fink. KOSILO ODSEKA ZSMŽ Krajevni odsek Zveze slovenskih mater in žena je po občnem zboru Slomškovega doma v nedeljo, 28. aprila priredil kosilo, katerega glavni namen je bil poleg gojenja družabnosti zbrati sredstva za podporo dobrodelnemu delovanju ZSMŽ. Lep obisk in bogat srečolov sta pomagala, da so žene svoj namen dosegle. smo pa danes udarjeni kot vse druge finančne ustanove. Pomislimo, kaj bi se zgodilo, če bi v ZDA nenadoma ustavili obtok denarja, kot se je zgodilo tukaj. Kako bi mogli vračati denarnim zavodom kredite in kako bi bilo mogoče vračati vloge? Imamo točen odgovor iz tega, kar tu doživljamo. Kadar je človek prizadet, prav hitro išče krivce iiT jih obsoja. Pri poneverbah in krajah ponavadi storilci izginejo. Vodstvo SLOGE z vso svojo administracijo stoji na svojih mestih in se nihče ni skril. To je dokaz vestnosti in poštenosti. Da-- našnjega stanja, v katero so našo organizacijo pritisnile splošne razmere v državi, pa ne bo spremenilo nobeno nezaupanje in sovraštvo. Zdi se mi, da nam je treba samo resnega in treznega preučevanja položaja in iskanja možnosti za nadaljnje delo pri ustvarjanju novih časov. Kot smo bili složni v dobrih časih, bodimo še bolj v slabih. Zorec Franc Državni svet v Rimu zavrnil priziv Državni svet v Rimu, višji organ, ki v Italiji obravnava upravne spore, je zavrnil priziv italijanskega notranjega ministrstva in tržaške prefekture proti odločitvi Deželnega upravnega sodišča (DUS) Furlanije-Julijske krajine o vprašanju osebnih izkaznicah v štirih dvojezičnih občinah na Tržaškem, v Dolini, Devinu-Nabrežini, Zgoniku in na Repentabru. DUS je 20. februarja letos na priziv stranke Slovenska--skupnost (SSk) zamrznilo odlok italijanskega notranjega ministra Scajole, ki je v omenjenih štirih dvojezičnih občinah uvajal možnost izdajanja samo enojezičnih oz. italijanskih osebnih izkaznic morebitnim prosilcem. Italijansko notranje ministrstvo se je proti tej odločitvi pritožila na državni svet, ki je zavrnil priziv, tako da Scajolov odlok ostaja zamrznjen do 22. maja, ko bo deželno sodišče dokončno razsodilo to vprašanje. Pri razpravi se je SSk sklicevala na mednarodne dogovore, se pravi na Londonski memorandum iz leta 1954 in Osimski sporazum iz leta 1975. Posredno, meni SSk, odlok krši tudi zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji. SAN JUSTO Roditeljski sestanek šole Franceta Balantiča V nedeljo, 5. maja, smo se starši šole Franceta Balantiča srečali z učitelji' na prvem sestanku. Geslo srečanja je bilo „Branje je darilo otrokom. Mamica, preberi mi knjigo!". Namen srečanja je bil, da bi vsi skupaj odkrili važnost branja slovenskih knjig, ne kot težko nalogo, ampak kot nekaj zabavnega in prijetnega. Razgovarjali smo se tudi, kako naj bi v otroke navdušili za branje' in katere so najprimernejše knjige za vsako dobo. Ž velikim zanimanjem smo starši sledili sestanku. Učitelji so nam razložili, da bodo imeli tudi med učnimi urami branje in da se bodo potrudili, da bodo otroci radi poslušali in veselo spraševali, kdaj bodo lahko spet brali. Prišli smo do zaključka, da je otrokom zelo všeč, da jim berejo drugi, ter da veliko besed ne poznajo in jih je treba razložiti. Ugotovili smo, da je branje v družini zelo važno, da se otroci bolje počutijo in so mirni, če vedo, da jih v šoli pri tej uri ne bodo redovali. Treba jim je pomagati, da razvijajo domišljijo s tem, da še sami sestavijo črtice ali pesmi ali pripravijo prizorček. Kot primer, česa so otroci zmožni, je gospodična Ivana prebrala nekaj .pesmic, ki so jih otroci sestavili med učno uro. Za zaključek sestanka smo morali starši pokazati, da imamo tudi mi bujno domišljijo. Pripravili smo dva prizora in sestavili pesmico. V veselem razpoloženju smo se razšli na domove. N.D. MENDOZA Pohvalno pismo Dragi! Najprej bodi prisrčno in lepo pozdravljen, pišem ti veselo pismo o obisku naših sorodnikov in prijateljev iz vaše Mendoze. V petek zvečer sem obiskala njihov nastop v Kranju, včeraj v Domžalah. Vtisi, občutki, čustva so brez besed, ker jih ni. Jih ni, ker so več od le besed in dejanj. V dveh dneh sem imela priložnost videti blizu 500 ljudi očaranih, navdušenih in presenečenih. Vsem nam je zmanjkovalo besed in marsikatero oko se je zasolzilo. Tudi moje. Jočem sedaj, ko ti pisem. Veš, v čem je skrivnost? Tako nežni so, tako lepi, čudoviti, nasmejani, sproščeni, polni miline, ljubezni in usmiljenja, brez madeža, pa vendar ljudje. In to je tisto po čemer tu hrepenimo, tisto, kar je vsak v teh večerih našel globoko v sebi zakopano, če ne to, pa vsaj korenine, zavedanje, da vsi v sebi nosimo ta čustva, pa jih ne upamo, ne znamo izraziti. Tako je moje občutenje, prišli so, da nam nastavijo dveurno ogledalo, v katerem smo vsi neizmerno uživali, a nekateri tudi trpeli. Med koncertom so se mi porajala raznovrstna čustva, ponos, da imamo Slovenci med seboj tako pomembne ljudi, rojake, ponos, da so moji prijatelji, da so moji sorodniki, na trenutke brezskrbnost o obstoju naše lepe materne besede, spet na trenutke opomin, da ta lepota izginja. Morda bo slišati čudno in neprimerljivo, a bilo je kot, da bi 'izginjajoča vrsta živalic, ki jo mi ogrožamo, prišla iz daljnih krajev, stopila iz ekranov in čudovitih dokumentarnih oddaj, ter nam prinesla opomin - glej, poslednji smo, umiramo, ker nas ne ljubite, ker nas ne ljubite dovolj, ker vam ni mar za nas, ker ste nas dokončno izkoristili in zavrgli!'. In ta poslednja vrsta živalic so naše prelepe, prečudovite materne besede, milijon jih je, počasi, a vztrajno jih pozabljamo, pustimo, da jih nese veter in razblini na tisoče, tisoče solza, ki se posušijo v vetru. To so tudi nasmeh in ljubezen, lepota, pa kakršnakoli že. Vsi smo občudovali fante, a meni je bilo nekoliko lažje, ker smo v žlahti, marsikatera pa je gotovo kar zahrepenela, glej, kako so vsi lepi in ugledni. Fantje, tudi moj sin, pa so odkrito hvalili in občudovali nežno lepoto deklic. Zares so vsi lepih obrazov, lepih pa zato, ker se na njih riše tisto, kar pride iz srca. Kajti obraz so vrata duše, skozenj vidimo, dihamo, jemo, dajemo in vsrkavamo. Ja, obraz je izraz duše in lepote srca. Nedvomno. Pri nas se večina punc neokusno liči s kričečimi ličili, nosijo nemogoča oblačila, kadijo, pijejo in zelo menjajo fante, vse to, da bi dosegle lepoto. Kako se motijo! Dosegajo pa ravno nasprotno. Vsem so se nam mladi pevci in plesalci usedli v srce tudi zato, ker so k nam prišli 'iz zgodovine'. Prav si prebral. Skoraj nobeno uho ni preslišalo starega jezika, ki je lep, jezika, ki je hranil, ljubil, zbujal, tolažil in priganjal naše prednike, stare očete. In mi smo ga že davno zavrgli, ga sploh ne poznamo več, malodane se ga sramujemo. In to je jezik, ki ga je revna mati v solzah skozi pesem posredovala lačnemu detetu, zgarani oče pa je sedel za pečjo, nekje po hiši pa so se podili še številni otroci ali pa delali dnino. In te solze naše revne, objokane matere davno nazaj, so besede, ki ste jih vi naši v Mendozi edini ohranili. Vi ste tisti in le vi, ki lahko nosite ime Slovenci, ker ste ga le vi ohranili, ker se ga edinole vi ne sramujete, ker ste ponosni otroci davno objokane matere in zgaranega kmečkega očeta. Ker edino vi niste zavrgli in pozabili te bolečine naših staršev. Lahko nas je sram, toliko, da vam>niti hvala ne smemo reči, ker niti tega nismo vredni. Vredni smo le toliko, da se zamislimo, gremo na grob naših staršev in prosimo odpuščanja in prosimo, da nas zopet ljubijo in pomagajo najti to pradavno ljubezen do slovenske krvi in slovenskega rodu. Kajti tudi ljubezen staršev smo zavrgli. Ne misli, Miha, da so to prevelike obtožbe, kajti tako je. Redki se še zanimajo za lepo slovensko besedo, za besedi dve in tri, ki dajo pesem. Pesem, ki je nastala v mukah starih zgodnjih juter, ko so vstajali in šli za kruhom, pesem, ki je puhtela iz brazd zemlje kot jutranje meglice. Pesem, ki jo je pela mati zemlja v potu svojega razbrazdanega obraza, kjer orjemo tudi danes, a smo pozabili na njene bolečine, še vedno, a neusmiljeno orjemo po njenih brazdah in grudih in to boli. Boli in rojeva nove solze, ki pa ostajajo neslišne in le gremo nemo mimo njih. Zato vstani, slovenski rod, zavrzi tujo obleko, vrni se k materi, k očetu, k zemlji, k Bogu, k veri in k sebi. Ti sam, mali slovenski človek, si sirota in beda, če si v sebi zavrgel sebe. Če je temu tako, potem si zavrgel tudi svojo družino. Prav si prebral, mi sami, vsak sam pri sebi moramo vrniti se h koreninam, poiskati pot nazaj in tako iti naprej. Kot opomin, da je skrajni čas k spremembam, pa je ta čudovit obisk naših sorodnikov in rojakov iz Mendoze. Ta obisk spremljam zelo čustveno, niti pomisliti ne smem, da čez nekaj dni že gredo, jočem in ne morem in ne znam se pomiriti, da res gredo. Zdi se mi, kot bi nekdo trgal del mene in to boli. A kaj bi, doma jih čakajo družine, punce in fantje in tako je prav. In prav je, da ohranjamo stike. In tako bo. Dragi Miha, veš kje si doma in tu in v naših srcih bo vedno dom za tebe. In bo vedno dom za vse vas. Hvala vsem skupaj, hvala za vso ljubezen. Ja, duhovne hrane nam je pa res že manjkalo. Še enkrat, iskrena hvala. Z vso ljubeznijo Romana NAŠA SKUPNOST ŽIVI V sredo, 8. maja je bil redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena v Slovenski hiši. Pričel se je s sejo dobrodelnega odseka, ki ga vodi prof. Metka Mizerit; sledila je seja upravnega odbora Zveze, nato je bil razgovor z delegatom prelatom dr. Juretom Rodetom. Isti dan je bila zvečer seja tiskovnih referentov Zedinjene Slovenije (lic. Franci Markež in Pavlina Dobovšek) z urednikoma tednika Svobodna Slovenija - Tonetom Mizeritom in Tinetom Debeljakom. V četrtek, 9. maja je bil redni sestanek upravnega odbora Zedinjene Slovenije, vodil jo je predsednik Tone Mizerit. Razgovor je bil o pripravi domobranske proslave ter o praznovanju narodnega praznika meseca junija. V petek, 10. maja je bila v Slomškovem domu seja Medorganizacijskega sveta, ki jo je vodil predsednik ZS dipl. časnikar Tone Mizerit. V soboto, 11. maja je bil dan duhovnosti na Srednješolskem tečaju RMB v Slovenski hiši. Vodila sta ga kateheta Franci Cukjati in Janez Cerar CM. V nedeljo, 12. maja je bilo vseslovensko romanje v Lujan pod geslom „Zaupajmo v Marijino pomoč v sedanjih preizkušnjah". Kljub slabemu vremenu se je romanja udeležilo veliko rojakov. Sv. mašo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode ob somaševanju msgr. dr. Mirka Gogale. Pred popoldansko pobožnostjo je imel nagovor Danijel Vrečar SDB. V četrtek je sanmartinska Zveza žena-mati imela svoj redni sestanek, ki ga je vodila predsednica krajevnega odbora Ančka Podržaj. V soboto, 18. maja je imel v Slovenski hiši in pod okriljem Slovenske kulturne akcije koncert Luka Debevec. V soboto, 18. maja je Slovenski kotiček pričel s svojimi radijskimi oddajami na AM 1150 in sicer vsako soboto od 20. do 21. ure. V nedeljo, 19. maja je Slovenski dom v San Martinu praznoval 42. obletnico svojega obstoja. Najprej'so se rojaki poklonili pred spomenikom na Boulevardu Republike Slovenije, po maši je bila akademija v dvorani. Slavnostni govornik je bil arh. Jure Vombergar, sledilo je skupno kosilo v prostorih Doma. V knjigi „Surfeando Argentina" je omenjen Jože Žurga, ki je bil pri začetkih športa surf v Argentini in je osem let zasedal prva mesta na lokalnih tekmovanjih, leta 1973 je osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu, leta 1974 pa prvo mesto na mednarodnem tekmovanju ob 100-letnici mesta Mar del Plata. Na letošnjem knjižnem sejmu v Buenos Airesu je Carlos C. Bizaj predstavil svojo knjigo „Kronika slovenske družine v Entre Rfos", kjer opisuje življenje prvih slovenskih naseljencev v provinci Entre Rfos leta 1879. D-ova za tisk. ref. ZS SVETOVNO PRVENSTVO 2002 Slovenija gre naprej! Ko se bo prihodnjega 31. maja pričelo Svetovno nogometno prvenstvo 2002, bo to tudi izreden dogodek za našo mlado samostojno državo Slovenijo. Prvič v svoji zgodovini je slovenska nogometna reprezentanca presenetljivo presegla kvalifikacijsko fazo in se uvrstila med 32 izstopajočih moštev, ki se že pripravljajo na Japonskem in v Koreji za nadaljnji korak - z upanjem končne zmage. Ne bomo si delali utvar - Slovenija ni med resnimi kandidati za prvaka. Za našo ekipo je izreden dosežek že uvrstitev v samo prvenstvo (Glej intervju z trenerjem Srečkom Katancem). Da je dosegla ,,vozovnico" na Daljni Vzhod, je morala za sabo pustiti močne ekipe z velikim slovesom kot sta Jugoslavija in Romunija. Že to je bilo izredno presenečenje v svetovnem nogometu, tako da so se mnogi nepoučeni spraševali, kdo je sploh Slovenija in kaj dela v svetovni nogometni eliti. Spomnimo naše bralce, da je ekipa pod Katancem prešla kvalifikacijsko fazo brez poraza ter s presenetljivo zmago 2:1 nad Rusijo v Ljubljani. Druga v svoji skupini (za Rusijo in pred Jugoslavijo) se je morala izločiti z Romunijo, katero je premagala 2:1 v Ljubljani in iznenačila 1:1 v Kako jih lahko gledamo? Od treh tekem, ki jih bo v prvi fazi odigrala Slovenija, bo argentinska televizija (Kanala 2 in 7) direktno prenašala dve in sicer spopad s Španijo 2. junija in s Paragvajem 12. junija. Tekmo z južnoafriško republiko pa bo mogoče videti le po DirectTV. Kdor nima te možnosti, bo lahko v kaki kavarni ob 3.30 zjutraj sledil tej tekmi. Več lokalov (npr. Locos por el Futbol) napoveduje, da bodo imeli za časa svetovnega prvenstva odprto 24. ur - za napete navijače... Bukarešti. V prvi fazi prvenstva ni prišla v ravno lahko skupino. Zlasti Španija pa tudi Paragvaj sta nevarna tekmeca. Pa tudi Južnoafriške republike ne smemo podcenjevati. Prav s Španijo igra prvo tekmo v nedeljo 2. junija (ob 8.30 argentinskega časa). Druga tekma bo z Južnoafriško republiko in sicer v soboto 8. junija (ob 3.30 zjutraj po argentinskem času - prilični urnik za fanatike). Zadnja tekma bo pa proti Paragvaju v sredo 12. (znova ob 8.30 po argentinskem času). Po kvalifikaciji in pred prvenstvom je Slovenija odigrala več prijateljskih tekem za boljšo pripravo. V prvi od teh je 12. februarja izgubila 5:1 s Hondurasom; 15. februarja izenačila 0:0 s Kitajsko (4:3 v penalih); 27. marca izenačila 0:0 s Hrvaško v Zagrebu; 17. aprila premagala 1:0 Tunizijo v Ljubljani, preteklega 17. maja pa 2:0 Gano, prav tako v Ljubljani. Kot običajno, ekipa začne šibko, pa se od igre do igre ojačuje. Upajmo, da bo enako tudi na prvenstvu. Iz zanesljivih virov vemo, da je bila Katancu ponujena možnost, da bi se v tej pripravljalni fazi spopadel z argentinsko reprezentanco. Iz raznih vzrokov je to ponudbo zavrnil in tako preprečil prvo srečanje med reprezentancama naših držav. Na svetovnem prvenstvu pa je edina možnost, da bi se pomerili - v finalu. Prvenstvo se pričenja - Slovenija gre naprej. O vseh tekmah in drugih podrobnostih bomo še posebej poročali. SLOVENSKO NOGOMETNO REPREZENTANCO SESTAVLJAJO: št. Priimek in ime Klub Igralno mesto 1 Simeunovič Marko Maribor vratar 12 Dabanovič Mladen Lokeren (Belgija) vratar 22 Nemec Dejan Club Brugge (Belgija) vratar 2 Sankovič Goran Slavia Praga (Češka) obrambni igralec 3 Milinovič Željko Jef United (Japonska) obrambni igralec 4 Vugdalič Muamer Maribor obrambni igralec 5 Galič Marinko Koper obrambni igralec 6 Knavs Aleksander 1. FC Kaiserslautern (Nem.) obrambni igralec 23 Bulajič Spasoje 1. FC Koln (Nemčija) obrambni igralec 7 Novak Šoni Unterhaching (Nemčija) vezni igralec 8 Čeh Aleš GAK Graz (Austrija) vezni igralec 10 Zahovič Zlatko Benfica (Portugal) vezni igralec 11 Pavlin Miran Porto (Portugal) vezni igralec 14 Gajser Saša Gent (Belgija) vezni igralec 15 Tavčar Rajko 1.FC Niirnberg (Nemčija) vezni igralec 17 Pavlovič Žoran Austria Memphis (Aust.) vezni igralec 19 Karič Amir Maribor vezni igralec 18 Ačimovič Milenko Crvena Zvezda (Jugosl.) vezni igralec 20 Čeh Nastja Club Brugge (Belgija) vezni igralec 9 Osterc Milan Hapoel Tel Aviv (Izrael) napadalec 13 Rudonja Mladen Portsmouth (Anglija) napadalec 16 Tiganj Senad Olimpija napadalec 21 Cimerotič Sebastjan Lecce (Italija) napadalec SREČKO KATANEC - selektor slovenske nogometne reprezentance „Vedno smo imeli dobre igralce, manjkala je le prava mentaliteta" "Imeli smo dobre igralce, a premalo poguma, zato je slovenska reprezentanca igrala preveč obrambno. Igralcem sem rekel, naj bodo bolj ofenzivni in naj vedno poskušajo doseči prvi gol, ne glede na to, kdo je nasprotnik: zato se vsi skupaj premaknite 20 metrov naprej. Vedno smo imeli dobre igralce, manjkala je le prava mentaliteta," je v pogovoru za izdajo nemškega časnika Frankfurter allgemeine Zeitung (FAZ) 16. maja uspeh slovenskega nogometa pojasnil selektor reprezentance Srečko Katanec. Katanec je bil rojen v Ljubljani 16. julija 1963. Že pri sedmih letih se je navdušil za nogomet. Formalno je začel nastopati v ljubljanski Olimpiji do 1981, ko je prešel v beograjski Dinamo, nato k Partizanu, nakar se je preselil v Nemčijo (Stuttgart) in zaključil igralsko kariero v Sampdoriji leta 1994. Že leta 1996 je postal trener slovenske mladinske reprezentance, dve leti za tem pa je prevzel vodstvo nacionalne ekipe. V štirih letih jo je privedel do udeležbe na svetovnem prvenstvu. Katanec kot največji prednosti slovenske vrste navaja disciplinirano in organizirano igro ter uspelo mešanico mladih in izkušenih nogometašev. „Žal nimam takšnega izbora kot drugi trenerji. Če ni poškodb, igra vedno ista enajsterica." Slovenski selektor prav tako ne skriva dejstva, da je pomembno, da si reprezentantje izkušnje nabirajo v tujini, še bolj pomembno zanj pa bi bilo, da tudi igrajo. Katanec sicer meni, da se je nogomet od njegove aktivne kariere precej spremenil in da danes ni prostora za igralce, ki po karakterju niso garači. „Ko sem igral sam, sta bila na igrišču dve vrsti nogometašev: eni so bili tekaško izjemno pripravljeni, drugi pa tehnično dovršeni. Sam sem spadal med prve. Danes je drugače. Nobena ekipa si ne more privoščiti, da dva ali trije igralci ne bi garali na igrišču. Vsi morajo biti tudi izjemno telesno pripravljeni, v nasprotnem rimeru se zruši sistem igre. e bolj pomembno pa je, da igralci nogomet igrajo za gledalce, zato zahtevam atraktiven nogomet." Slovenski selektor se je posvetil tudi slovenski predtekmovalni skupini na SP. „Španija je naš prvi nasprotnik in izjemna reprezentanca. Paragvaj je na SP 1998 le tesno izpadel proti Fran- cozom, tudi JAR ima kopico izvrstnih nogometašev. Njihova prednost je tudi, da že imajo izkušnje s SP. Za nas je najbolj pomembno, da pokažemo dober in lep nogomet, ostalo bomo videli. Vsekakor nismo pod pritiskom, da se moramo na vsak način uvrstiti v drugi krog." Katanec pri tem prav nič ne računa na dejavnik podcenjevanja. Sam pravi, da Slovenije zanesljivo ne bo nihče podcenjeval, saj bodo nasprotniki resno vzeli vsakega tekmeca, ki se je uvrstil na zaključni turnir. O možnostih Slovenije na SP Katanec ni želel govoriti. „Treba je ostati z nogami na realnih tleh. Nikoli ne bomo rekli: danes moramo zmagati. Dan, ko bodo moji nogometaši menili, da so del velikega moštva, bo slab dan za slovenski nogomet." Katanec zato poudarja, da je bilo za Slovenijo izjemno lepo že to, da se je uvrstila na evropsko prvenstvo 2000, uvrstitev na SP na Japonskem in v Južni Koreji pa se mu zdi kar neverjetna. V primerjavi vzdušja o obeh dogodkih je menil: „Ob prvem, posebej pa ob drugem dogodku je praznovala cela država. Nisem.verjel, da je v Sloveniji to sploh možno. Ne vem, kako dolgo bo trajalo, zato je pomembno, da zdaj v tem ozračju uživamo." Časnikarja FAZ je zanimalo tudi to, ali je Srečko Katanec zaradi uspešnega vodenja reprezentance postal nacionalni junak. Katanec je to potrdil in dodal, da se mu zdi, kot da je nekakšen slovenski Franz Beckenbauer. (Po STA) Predstavitev Katančeve čete na Brdu pred odhodom na SP Srečko Katanec NOVICE IZ SLOVENIJE SLOVENIJA MOJA DEŽELA ESLOVENIA, Ml TIERRA POPRAVLJENE NAPOVEDI O INFLACIJI Banka Slovenije (BS) glede na udejanjena inflacijska gibanja - aprila je inflacija na medletni ravni znašala 8,4 odstotka, kumulativna rast pa je v prvih štirih mesecih dosegla kar 4,6 odstotka - napoveduje, da bo ciljna inflacija ob koncu leta znašala okoli sedem odstotkov in ne 5,8 odstotka, kot so ob sprejetju srednjeročne usmeritve denarne politike napovedali novembra lani. Guverner BS Mitja Gaspari je ob predstavitvi uresničevanja kratkoročnih usmeritev poudaril, da si bodo v centralni banki v skladu z začrtano usmeritvijo prizadevali za znižanje inflacije na štiri odstotke do konca leta 2003. NOVE IZKOPANINE Ob gradnji avtoceste od Čateža ob Savi proti sloven-sko-hrvaški meji se je odkritjem v neposredni bližini mejnega prehoda Obrežje, kjer so že prejšnji mesec odkrili ostanke antičnega vojaškega tabora, pridružilo še odkritje skeleta iz pozne bronaste dobe, tj. 2. tisočletja pr. Kr. Skelet so odkrili ob vznožju nekdanje utrdbe v neposredni bližini Petrolovega motela v Čatežu, ob magistralni cesti na Čateškem polju pa so naleteli še na ostanke hiš'in peči za peko kruha. Za vasjo Podgračeno, kjer so izkopali vrsto sond za ugotavljanje slojevitosti zgodovinskega najdišča in njegove razprostranjenosti, pa so odkrili dva rimska grobova. URŠULINSKO PRAZNOVANJE V uršulinskem samostanu v Mekinjah je potekalo srečanje mladine pod geslom Glej, iščem te. Dogodek, ki se gaqe udeležilo približno 200 srednješolcev in študentov, sodi v okvir praznovanja 300 let prisotnosti uršulink na območju današnje Slovenije in 100 let njihove prisotnosti v Mekinjah. Mladi so se v okviru treh skupin - duhovno-meditativne, ustvarjalne in debatne - posvetili enemu osrednjih vprašanj srečanja, kako (po)iskati Boga. O lastnih izkušnjah pri soočanju s tem izzivom pa so spregovorili misijonarji, duhovniki, športniki in umetniki. Revolucionarno leto 1848 PO SVE CARTER NA KUBI Nekdanji ameriški predsednik |immy Carter je končal petdnevni obisk na Kubi, ki je veljal za zgodovinskega, saj je bil prvi obisk kakega visokega ameriškega politika po revoluciji na tej otoški državi leta 1959. Carter je bil deležen velike pozornosti kubanskih medijev, njegov govor na univerzi v Havani, v katerem se je zavzel za čimprejšnjo ukinitev ameriškega trgovinskega embarga za Kubo in obenem izrekel kritiko na račun pomanjkanja političnih svoboščin na otoku, pa sta v živo prenašala tudi kubanski radio in televizija. Carter se je med obiskom srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, kubanskimi oporečniki in pobudniki za referendum o demokratičnih sprememba-h, za katero so zbrali 10.000 podpisov ter predstavniki Katoliške cerkve. BUSH JE VEDEL ZA NAPAD? Tajne obveščevalne službe so ameriškega predsednika Georgea Busha že pred terorističnimi napadi na ZDA 11. septembra lani opozorile, da bi teroristična organizacija Al Kaida pod vodstvom Osame bin Lad-na lahko ugrabila ameriška letala. Prva opozorila naj bi prišla lansko poletje, vendar pa so se nanašala na tradicionalne ugrabitve letal, zato niso mogli predvideti, da bo Al Kaida ugrabljena letala uporabila kot bombe. SLOVENCI ZMAGA NA 800 M Slovenska atletinja Brigita Langerholc je zmagala v teku na 800 metrov na tekmi v predmestju Los Angelesa Walnutu in s časom 2:01,33 postavila tudi letošnjo najboljšo znamko. GIMNASTIKA V GRČIJI Petindvajseto evropsko prvenstvo v gimnastiki v Grčiji se je končalo po slovenskem okusu. Na predzadnjem orodju na sporedu, bradlji, je Mitja Petkovšek osvojil srebro, sicer manj kot na prejšnjem prvenstvu v Bremnu, kjer je postal evropski prvak, a glede na razmere več kot je optimistično pričakoval. V DRUGI KROG DAVISA Slovenska teniška reprezentanca si je že zagotovila zmago v dvoboju prvega kroga druge evroafriške skupine Davisovega pokala. Dvojica Marko Tkalec in Matija Zgaga je uspešno opravila svoje delo (6:3, 6:4, 2:6 in 6:4. in Sloveniji zagotovila tretjo točko v dvoboju z Gano. Dan poprej sta Iztok Božič in Marko Tkalec zmagala vsak svojo igro in s tem so se varovanci selektorja Breskvarja uvrstili v drugi krog, ki je na sporedu sredi junija in v katerem se bodo pomerili z boljšim iz dvoboja med Armenijo in Irsko. Po francoski revoluciji je nastopila v Evropi konservativna doba, osnovala se je Trojna zveza, glavno besedo pri tem je imel avstrijski knez Metternich. A t