STROJI SO IZRABLJENI Našo občino je 12. septembra obiskal Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine. Ogledal si je: IMP, DO Livar v Ivančni gorici in spomenik padlim italijanskim partizanom, ki ga bodo odkrili nai Korinju. Popoldne se je sestal z občinskimi družbenopolitičnimi delavci in direktorji organizacij zd-ruženega dela iz občine. nOb vseh težavah je ta obči- niso dramatični, saj ste pa- V pogovoru je Valentin na zelo hitro napredovala. metno razdelili dohodek," je Mendiževec, direktor DO Li- Čeprav so rezultati manj ugo- ob zaključku povedal Vinko var pojasnil, dasoustvarili2,5 dni od slovenskega povprečja, Hafner. Dolgoročni program ekonomske stabilizacije preds-tavlja edino alternativo zaizhodiz krize v kateri se na-hajamo. Ni samo načrt gospodarskih preobrazb, temveč tudi program globokih sprememb v proizvodnih odnosih. položaju gospodarskih in družbenih subjektov, vedenju in zavesti Ijudi ter načinu življenja. Ena od pojavnih oblik krize ali bolje rečeno eden po-glavitnih vzrokov te krize je naša velika zadolženost. Kako zmanjšati dolgove oziroma vrniti najete kTedite skupaj z visokimi obrestmi. je ključno vprašanje tega trenutka. Enotni smo si v tem, daje to možno le z večjo fizično proizvodnjo in večjim izvozom. Ta ciljpaje kljub velikim prizadevanjem težko doseči, kar kažejo tudi letošnji polletni rezultati. ki niso vzpodbudni, še posebno če primerjamo ustvarjeni izvoz z načrtovanim. Vsi ndši izvozniki so si enotni, da s tako zastarelo tehnologijo in opremo, ki je iztrošena, ni možno enakovredno konkurirati na zahtevnem zahodnem trgu. Denarja za nove naložbe v modernizacijo pa ostaja zd-ruženemu delu vse manj. Sama po sebi seponuja ugotovitev, daje potrebno vsa sredstva, ki so namenjene za investicije, usmeriti v modernizacijo izvozno usmerjene proizvodnje. Vendar to ni lahko. Še vedno se družbena sredstva vlagajo v zidove (upravne zgradbe, vrtci. šole, gasilski in družbe-ni domovi). Gradnja teh objeklov že sedaj dodatno bremeni združeno delo, ko pa bodo investicije za: ključene. pa bo potrebno zagolavljati tudi sredstva za njihovo dejavnost in vzdrževanje. Ob tem ne moremo govoriti o razbremenjevanju gospodarstva, ki naj bi zd-ruženemu delu dalo čas. da ,,zajamesapo" inpreokrene negativne trende. Skrajni časje. da se začasno odpovemo apetitom po novih zgradbah oz. naložbah, ki.ne usrvarjajo nove vrednosti. Prav vsem seseveda ne bo možno odpovedati. i Potreben je selektiven pristop. prednost pa naj imajo I naložbe, ki so opredeljene v družbenih načrtih in ki naj bi zagotavljale izvajanje minimalnih programov v vzg- oji in izobraževanju glede na veljavne normalive. Ven- darje treba tudi tu iskati morebitne notranje rezerve oz. izbrati cenejšo obliko naložbe. . TONE KOGOVŠEK milijarde dinarjev celotnega prihodka. Ukrepi za razbre- menitev gospodarstva so jim prinesli bore 4 milijone di- narjev. Vrednost njihovega izvoza je letos znašala 6 mii- lijonov dolarjev. Ugodne izw- ozne stimulacije se izgubijo piri uvozu. Oprema in stroji so 8O- odstotno izrabljeni. Predlagaal je, naj bi obresti sodile v okviir materialnih stroškov in ne hbi bremenile dohodka. Moral hbi tudi zaživeti devizni trg, da bbi lahko kupili novo oprerto iin tako še naprej delali za izvo2z. Stane Jurca, direktor orgaa- nizacije Black and Decker, Uci sicer uspešno posluje, je praiv tako tarnal nad izrabljemo opremo. V 10 letih so izvoz po- večali od 120.000 na 1.250.00*0 funtov. Povprečni osebni do - hodek je v prvem polletjju znašal 27.000 dinarjev mesečč- no, najnižji pa je presegeel 20.000 dinarjev. Domače sui- rovine so dvakrat dražje ood uvoženih, dobavitelji pa se tuu- di ne držijo rokov in kvalitetee. Marjan Kastelic je spregoo- voril v imenu Splošnega mhi- zarstva Grosuplje, Sinolesa i iz Ivančne gorice in Stolarne iiz Dobrepolja, ki naj bi se v bodoče bolj povezovali meed seboj. Njihova oprema je 992 odstotno izrabljena, a žaal zahtevnih strojev, ki jih pri naas ne izdelujemo, ne morejo uvv- oziti. Kvalitetne listavce izz- važamo, domača predelovail- na indiistrija pa pod nazivorm prve, kupuje dejansko tretjje razredno blago. Bogdan Korošec, direktoor SGP Grosuplje je spregovorril o težavah gradbeništva, ki se je širilo preveč ekstenzivno. Po-zitivne rezultate dosegajo le na račun nizkih osebnih dohod-kov, nekdanjih rezerv in pre-komerne izrabe opreme. Zara-di hude konkurence morajo pristajati na prenizke, ne-realne cene. Pri izvozu gradbe-nike ne obravnavajo enako-pravno z drugimi izvozniki. Alojz Plantarič, direktor Lju-bljanskih mlekarn TOZD Pra-šičereja Stična je povedal, da so letos prvič po 14 letih poslo-vali z izgubo. Letno ,,pridelajo" 20.000 bekonov. Trenutno ob-ratujejo z 80-odstotnimi zmo-gljivostmi, saj nimajo dovolj obratnih sredstev. Največ pro-blemov imajo s cenami ko-ruze, sojinih tropin in ribje moke. Le te so letos izredno narasle in tako prodajna cena prašičev ne pokrije niti stroš-kov krme. Zavedajo se, da je nerealno pričakovati višje ce-ne mesa. Morali bi znižati cene močnim krmilom, ki so ne-realno visoke. Bogato razpravo je zaokr-ožil sekretar OK ZKS Gro-suplje Andrej Ambrožič, ki je poudaril, da so predstavniki občine na probleme že dolgo opozarjali, žal pa se zadeve niso bistveno spreminjale. Ve-dno bolj bomo morali prisluh-niti argumentiranim proble-mom, ki se pojavljajo v praksi. IVO BREČIČ