poštarina plačana v gotovini. Priloga Novin.	Cena številki 1 Dinar.
XXVIII. Letnik.	Štev. 4.	1932. april 8.
VREDNIK I IZDAJATEO KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v ČRENSOVCIH, SLOVENSKA KRAJINA.
FSTCR DonečiN, I<3jlh.
TISK BALKANYI ERNESTA V D. LENDAVI, KI JE ZA TISKARNO ODGOVOREN.
Prosite za starše IUblene, za štere ste dužne molit, da Jezuš jih v milost gorvzeme, so živi al mrtvi znabit.
Gor stante deklice liiblene, zdaj idemo ta pred oltar, Mariji tam venčke zelene darujemo tudi za dar.
0	Jezuš dobrotiv, smileni, in' mati Marija zdaj nas
v liibezen in' v milost gorvzemi* poslUhni vse prošje od nas.
TU v maternoj hiži o Jezoš zdaj dušno zahvalnost nam daj, da bomo živeli za večnost
1	tUdi za blaženi raj.
Slovo romarov od Marije.
Moja duša prav žele Marijo častit vroče, tiikar še enkrat za pet, od Marije slovo vzet.
Žalostno nam je srce, od Marje slovo jemle, Zdaj pravimo vsi na glas: O Marija sliši nas!
Mi smo prišli z veseljem k tebi na denešnji den, smo želeli te častit, zdaj te mormo zapustit.
Kratki čas je tiikar bio, Bog je z nami govorio, z našim srcom svet' DUh Bog, bod' pohvalen večni Bogi
Dokeč jezik govori, naj te hvali in' časti, o Marija milostna, jezerokrat hvaljena!
Stopo bi k Mariji rad pa njej neman dara dat, moje srce žalostno njej naj bode ofrano.
Ne žalUjmo romari, tak Marija govori, čigli nejmaš dara dat, še boš prišeo sem večkrat.
Pot do tebe si želim, da te znova počastim, pa nevem, kaj se zgodi, či me smrt pred ne vmori.
Kelko ž njih na sveti ni ki so lani tu bili, trilplo v čarnoj zemli spi, Duše njih so v večnosti.
O preliibi romar moj nikaj zato ne žaliij, či ne prideš tiikar sem, boš v nebesi meo sprejem.
O Marija troštarca zdaj si me potroštala, zdaj bom jaz še bol' veseo tebi čast i hvalo peo.
Vsako dete joče se, gda se loči matere, ti pa me razveseliš, brez trošta ne zapiistiš.
Zdaj tU vzemimo slovo, se z Marijov združimo, smo častili Jezuša, njenga sina lUboga.
Zdaj zvonovi zvonite, vroče suze kaplite v milo žalostno slovo zadnjikrat na to zemlo.
Ti pa z Jezušom Marija bodi moja tovaršija, zvao te bodem na pomoč, gda mi pride smrtna noč.
I

!iTfin


OiSTS
XXVIII. Letnik.
Štev. 4.
1932. april 8.
Varstvo sv. Jožefa.
Med driigov i tretjov nedelov po viizmi tisto sredo obhaja cerkev god varstva sv. Jožefa. Obhaja ga osem dni; tretja nedela po viizmi je tak glavni den toga lepoga svetka.
Varstvo svetoga Jožefa ! Že sam naslov nas vabi v krilo dobroga oče. K oči idemo, da nas varje, čuva, boža, gladi. Če pa premišlavamo molitve sv. Materecerkve, štere na te den da moliti, se napunimo z popolnim zavtipanjom, bi pravo z nekšov sladkov gotovostjov, ka z tistoga krila, na šterom se je zibao neštetokrat sam boži Sin, neje mogoče inan priti, kak v nebo. Gledajmo mi te molitve vu hvalnicaj toga lepoga goda.
Pred petimi nedelskimi psalmi da moliti Duh sveti sledečih pet antiphon:
1.	Jakob je pa porodo Jožefa, moža Marijinoga, od štere je rojen Jezus, ki se zove Kristus, alleluja.
2.	Poslan je Angeo Gabriel od Boga v varaš Galileje, šteromi je ime Nazaret, k devici zaročenoj moži, komi je bilo ime Jožef, alleluja.
3.	Šo je pa Jožet z varaša Galileje Nazareta v Judejo, v Davidovo mesto, štero se zove Bethlehem, alleluja.
4.	I prišli so s silov i naj šli so Marijo i Jožefa i Dete položeno v jasli, alleluja.
5.	Od samoga Jezuša, gda je stopo v treseto leto, se je pa mislilo, da je Jožefov sin, alleluja.
Ka nam pove tej 5 antiphon? To, ka naj sv. Jožeta iščemo samo pri Mariji i Jezuši. On nema indri mesta i nema driigoga posla, kak Boga i njegovo mater čuvati, hraniti, braniti. Njegovo mesto je v sv. Drttžini. Žive samo v njej i samo za njo. Sv. Družina je pa bila fundament velike katoličanske Materecerkve. Tisti Duh sveti, ki ga je postavo, da čuva fundament te velike stavbe i da je toga fundamenta streha, ga je z tem te že postavo tudi za varivača dovršene palače Materecerkvi. Materecerkve nega i ne more biti brez Jezuša i njegove presvete matere. A njeva pa po božoj voli ne najti indri, kak pod varstvom
sv. Jožefa. Zato cele cerkve, vseh njenih duš, so na tom, ali že na drugom sveti, vseh katoličanskih duš Čuvar i oča je sv. Jožef. On nam skrbi za kruh, kak ga je poskrbo Jezuši. Svete holtije nikdar ne stalijo, oltarško Svestvo nikdar ne zmenka, dober oča sv. Jožef de pazo na to.
Jezuša i Marijo je čuvao, ka nesta prišla v roke krutoga božega sovražnika, Heroda. Tak čuva tudi nas, ki prav liibimo Marijo i Jezuša, ka ne spadnemo v roke sovražniki, hudomi duhi, ka smrtno ne zagrešimo.
Devico Marijo i Jezušeka je oblačo sv. Jožef. Oblači tudi naše duše, gda nam s svojimi molitvami i s svojim zgledom sipava jakosti v naše duše, ka te ž njimi okrašene lepše zgle-dajo kak vse kraleske hčeri celoga sveta v svojoj najdra-gocenejšoj opravi.
Te misli nam budijo v duši petere antiphone. I z temi mislami nas pripelajo do obilne vretine blagoslovov, ki si jih lehko zajmlemo pri sv. Jožefi. To nam pove molitev poglavja, vzeta iz Mojzesove knige, gde se hvali očak sv. Jožef egipčanski. Glasi se ta molitev etak:
^Blagoslovi tvojega oče so dopunjeni z blagoslovi njegovih očakov, dokeč ne pride Zaželjenec večnih gor: naj ostanejo na glavi Jožeiovoj i na, temeni Nazarejca med njegovimi brati."
Zaželjenec večnih gor, Jezuš, je prišo i vse svoje neskončne blagoslove je vlejao na glavo Nazarejca, to je deviškoga svojega hranitela, sv. Jožefa. Žejne i gladne duše popaščite se k tem vre-tinam, štere je sv. Jožef od Jezuša dobo i nahranite pa napojte se pri njih. Ki je pun blagoslova, je vreden hvale. Sveta Cerkev zato z etim lepim slavospevom hvali sv. Jožefa v hvalnicaj:
„Jožef, ti nebeška dika, ti trdno vtipanje našega živlenja i pomoč sveta, sprejmi naše hvalnice, štere ti veseli spe-vamo. Tebe je Stvoriteo vseh reči postavo za zaročnika sramežlivoj Devici i je šteo, da se zuveš za očo Reči i da si pomočnik našega zveličanja. Zveličitela, šteroga prihod je zbor prorokov naznano, z veseljom gledaš v štali ležečega i rojenoga Boga v ponižnosti moliš. Bog, krao, kralov, vladar sveta, na koga miglaj strepeče vsa peklenska vojska i komi pokorno služi narava, se ti podvrže. Večna hvala naj bo presvetomi Trojstvi, štero ti je poklonilo zvišeno diko, naj i nam podeli po tvojih zasliigaj veselje blaženoga žitka. Amen."
Sv. Frančišek narči nas liibiti sr. Jožefa!
Za temi krasnimi hvalnicami moli Cerkev V. Dao si mi pomočnika, za moje zveličanje, alleluja, R. I tvoja desnica me je sprejela, alleluja. Z temi rečmi se diiša vrže v naroče dobromi oči sv. Jožefi i s popolnim zaviipanjom završi svojo zahvalo z etimi rečmi cerkve: „ Jožef sin Davidov, ne boj se vzeti Marije, svoje zaročnice; ka je v njej rojeno, je od sv. Duha, alleluja.
Molimo.
Gospodne Bože, ki si po svojoj nedopovedlivoj previdnosti sveto ga Jožefa zvolo za zaročnika tvojoj najsvetejšo j Bodici, daj, prosimo te, ka mo vredni v nebi za pri-prošnika meti tistoga, koga na zemli kak svojega varivača častimo. Ki živeš i kraliiješ z Očom Bogom v edinosti Duha svetoga Bog na vse veke. Amen.
Dokončajmo naše premišlavanje z gorečov željov, ka bi pod varstvom sv. Jožefa dosta, jako dosta goreči duhovnikov, sv. Jožefov čuvalo Jezušeka v oltarskom Svestvi, posebno, ka bi postali takši goreči Jožefje sinovje Slovenske Krajine, ki se že pripravlajo za duhovniški stan, ali se ešče bodo.
Sveti Prt.
Kda se je nahajao sv. Prt na Francuskom, je bio vsako leto razstavleni za javno češčenje na Velko soboto i naslednjiva dva dni. Kda pa je bio določeni svetek sv. Prta za 4. majuš, je bilo na te den javno češčenje. Zadnjih petsto let pa se sv. Prt kaže samo ob velkih slavnostih. Med temi je bila edna 1. 1478. v Pinerolo, kama ga je dala prenesti vojvodinja Jolanda, dovica blaženoga Amedeja IX. z Savoje.
Druga je bila leta 1578., kda ga je prišeo častit v Turin sv. Karol Boromejski z drugimi piišpeki.
Edno drugo slavno razkažiivanje je bilo leta 1613., kda ga je prišeo častit tiidi sv. Frančišek Šaleški.
Potom je šče bilo javno češčenje i kazanje sv. Prta: leta 1722. zato da bi dobili osloboditev od kiige; leta 1735. z istim namenom; leta 1737. ža ženitev Karla Emanuela III.; leta 1750. zato, da bi bili oslobojeni od kiige; leta 1770. za ženitev Karla Emanuela IV.; leta 1806. kda je papa Pij VII. šo po Turini koronat Napoleona; te obisk je pomagao povekšati češčenje, ar je sam Papa vzeo s shranilišča sv. Prt i ga častio z sedmimi kardinalami, šteri so ga sprevajaii i z osmimi piišpeki;
leta 1814., kda se je Viktor Emanuel povrno v svojo državo; leta 1815., kda se je Papa Pij VII. vračao z Napoleonove temnice, z Fontainebleau;
leta 1842. za ženitev Viktora Emanuela II.;
leta 1868. za ženitev krala Umberta I.;
leta 1898. je bio sv. Prt izpoloženi za deset dni od 10. do 19. maja;
leta 1931. za ženitev prestolonaslednika Umberta II., potem je bio raztavljen od 4. do 24. majuša.
Papovje so v vsakom časi razširjali češčenje sv. Prta i na njegovo diko so podelili vnoge odpustke; posebno Benedikt XIV. On je obnovo popolni odpustek, šteri se lehko zadobi na svetek sv. Prta, 4. majuša; potom ga je dovolo za vsikdar pri javnom kazanji ali razstavi. Podelo je tudi eden drugi odpustek, 7 dni i ravno telko 7 štirideset dnevnoga vsaki petek v marcijuši tisfomi, šteri obišče ednok na leto sveto Kapelo, kde se nahaja sv. Prt.
Vse to naj nam pomaga, da vsikdar bole spoznamo te
dragi kinč i ga spodobno častimo.
*
* *
Kak smo prle povedali, so kalvinje leta 1532. trdili, ka je pravi sv. Prt bio sežgani » se je nadomesto z ednim novim prtom, namalanim od nikšega malara. Dobro! Ešče v našem časi ob priliki kazanja 1. 1898. so ništerni nesramno vupali ponoviti to trditev; to ka se nam je najbole zamerilo je bilo, ka je to trdo tudi nekši slaven cerkveni pisateo, Teda se je začno brigati za sv. Prt ves evropski tisk i mnogi vučeni možje so ga šteli skrbno pregledati. Da bi se spoznala norost tistih, šteri so proti-gučali, prinašam tu nešterne ocene imenitni vučenjakov, šteri, mislim, ka bodo podignoli vekšo čast tomi dragomi sv. ostanki.
Naj prle se je napravilo edno strokovno preiskavanje v ke-mijskoj delavnici Sorbone v Parizi od g. Delage, prvaka fran-cuskih vučenjakov i s profesorskov pomočjov Herouarda i Vig-nona, dva velkiva vučenjaka v kemičnoj znanosti. Po dugom, skrbnom deli i po vnogij poskušnjaj so francuskoj Akademiji sporočili te sklep: „Kep sv. Prta v Turini nemre biti driigi kak Kristušov v Evangeliumi i ga nikša človeča roka ne namalala".
Znani vučenjak Henry Bidou, ki je skrbno preiskao z močnimi očali kep sv. Prta, pravi ka se prikažejo na njem najbole skrite posebnosti trpljenja: n. pr. prikaže se razločno v teli Sv. Odkupitela smer mišic; ka se obrvi jako dobro vidijo, edne v počivanji, druge pa malo vzdignjene i vkup potegnjene; edno oko je zaprto, drugo malo odprto; nos i edno lice sta otekli (najhitrej od strašnih pliisk, ka je Jezuš dobo), drugo lice je popolno; eden mustač je zasukani i dolpiiščeni, driigi je gor-vzdignjeni i se dotika lica. Po vsem teli se vidijo znamenja vdarcov z bičem, iz toga se vidi ka je vsaka vajat mela na konci edno kruglico eli zvezdico, štere so napravile velke i globoke rane; te rane se vidijo z čudovitov razločnostjov. Nemreta se dve rani najti ravno vednakivi i rane se nahajajo na takši način, ka se šče lehko najde mesto tistoga, šteri je bičiivao. Po dugom i velkom preiskavanji pride te imenitni vučenjak do sklepa, ka je nemogoče, ka bi v XVI. stoletji, v šterom je šče ne bila poznana fotografija, mogeo biti namalani ravno takši sv. Prt kak je v Turini; da če bi ga šteo što dobro namalati, bi mogeo te pameten malar do dna poznati navuk, živlenje Jezušovo i bi mogeo biti velki umetnik i vučenjak, zmožen za vsakše najdrobnejše opazuvanje; to je ne bilo mogoče napraviti prle, kak
je bilo gornajdeno doljemanje. Mogeo bi biti to eden najbole vučenj malar na sveti, i njegovo ime bi moglo meti prvo mesto v zgodovini slikarske umetnosti.
Gospod de Malijai, profesor znanosti na liceji v Turini, ki je sam lehko skrbno opaziivao i sv. Prt i napravo njegovo fotografijo, pravi v ednom dugom i globokom Članki, štero je poslao listi Vie Catholique v Pariz sledeče:
„To, ka je kep vtisnjeni na sv. Prt negativen, je velkoga pomena, ar nudi nepobitni dokaz za istinitost, vekšega kak bi se moglo misliti. Pred tem dokazom nikši človek, če je še tak zmožen i izkušeni v doljemanji, ne bi mogeo pripoznati, ka je sv. Prt v Turini delo ednoga malara ali pa posnetek prvotnoga sv. Prta."
Kardinal Avguštin Richelmy je bio pitani od urednika — Figaro — z Pariza, ki je prišeo zatogavolo v Turin, da bi meo skrbna poročila od sv. Prta, Gda je kardinal dokazao, ka je nemogoče; ka bi kakšište malar mogeo napraviti eden takši kep, konča s temi rečmi: „Za mene i za vse liidi, šteri premišlavlejo, je nemogoče znova napraviti isto podobo človeče peršone, potom pa pristavi: smo veseli zato, kx vidimo, ka je dnešnja vučenost ednoglasna v potrdjavanji naše misli".
Ravnateo slavnih novin „La Lega Lombarda" v Milani, šteri je mogeo 1. 1898. razločno opaziivati sv, Prt z močnim dvoroč-nim rešpeterom, je pravo: Jako strašen i genljiv je te prt! Celo telo N. G J. Kr. je natisnjeno na njem: zadnji deo se bole vidi, mogoče zato ar se je ležej prikelo na telo i-je to ležej pustilo na njem znamenje vseh ran".
„Kda se te prt gleda, se čiiti kak istinsko je to, ka so pravili ništerni svetci, šteri so meli prikazni od toga, ka je bila peršona Našega Gospoda edna sama rana'"
„Lehko bi se štele rane i se tiidi vidle, štere so napravile šibe ali verige. Jako so razločne rane prave i leve noge, leve roke i prs. V toj rani na pravoj strani tela, ka se na levoj strani na kepi jako dobro vidi, je belkasta stran bole široka i rdečastka bole vozka."
„Tak se vidi tiidi rana, štero je napravo cvek na nogi i iz nje se vlečejo doli štirje jarki močne farbe; ravnotak se tiidi na zadnjoj strani vidijo bole čarne piknje od krvi eli mogoče od malo možganske snovi. Z ednov rečjov iz toga govorečega prta se pokaže pred nami trplenje Našega Gospoda v vsoj svojoj strašnoj grozovitosti."
Lehko končamo, ka je sv. Prt priloga, razlaga, kazalo ce-loga Evangeljuma. Evangelium nepravi v podrobnosti, kak je bio ranjeni Jezuš; to pa se vse vidi na sv. Prti; Evangelium ne pravi, na šteroj strani je bio prebodeni; na sv. Prti pa se opazi; Evan-geljum ne kaže natenkoma kraj, kde so bili zabiti cveki na rokaj i nogaj, na sv. Prti pa se vidi; Evangeljum nam ne pravi kak je ^ezuš držao v grobi roke, pa to se na sv. Prti tiidi vidi. 1 tak se vidijo druge posebnosti, ka so v Evangeljumi ne označene.
Zato se moremo zahvaliti Gospodnomi Bogi, daje skrbo, ka se je po telkij nevarnostij, v šterih se je nahajao sv. Prt, ohrano do naših časov, i Turin se more za jako srečnoga držati, ka ma v svojoj lasti tak velki kinč.
Jezuš v Mariji.
Na Velki četrtek se je prečištila z apoštoli tiidi gospodova mati Marija. Jezuš je stopo v njeno dušo i je ostao v njej do drugoga prečiŠčavanja z celim svojim bistvom, živo je v njej, trpo je v njej, vmro je v njej kak na križi i tiidi goristano. Kak velika skrivnost, ki nam jo razlagajo vučitelje sv. Materecerkvi! 1 to prečiščavanje, ka je Jezuš v Marijinoj diiši stalno prebivao z diišov i telom, z božanstvom i človečanstvom od ednoga do drugoga prečiŠčavanja, to čudepuno prečiščavanje je trpelo v Mariji do njene smrti. Ka je Jezušova duša trpela na Olskoj gori, je pretrpela tiidi Marijina i vse radosti Jezušove odičene nature po goristanenji je vživala tudi Marija. Ona je bila znova živ taber-nakl Jezušov kak je bila te, gda je na nadangela Gabriela pozdrav poprijela božega Sina. Ž njene diiše je vlekeo vse k sebi Jezuš, zato so se apoštolje i verniki tak radi zbirali pojezušovoj smrti pri Mariji. Cerkveni vučitelje h gornjemi navuki ešče dostavijo to, ka je Marija dugo vremena živela brez vsake druge hrane od samoga sv. prečiŠčavanja. Dober Jezuš je s tem šteo zlatoj mamiki plačati mleko, z šterim ga je nadajala i hrano, z šterov ga je krmila.
Gda je bila še dekla, je srčno želela i prosila Boga, da bi že poslao svojega sina za rešenje sveta. I se njemi je z celov diišov dariivala, priporačala, ka njemi dekla bo i de služila nje-govoj materi. Pa mesto dekle je mati njegova postala, čudna mati, ar ga je v devištvi poprijela, v deviŠtvi rodila i po rojstvi njegovom je tiidi devica ostala. Iz njene svete utrobe je stopo vo v štalici brez bolečin, tam ga je najšla na robi svoje obleke, maloga, neskončno lepoga i kak ga ovara, ga moli kak svojega Boga i ga prime, kiišne, v plenice povije pa v jasli položi kak svojega sina. Pa gleda ga milo, veselo, pobožno i vidi v njem neskončno bože veličanstvo pa vse naše nevole zviin greha.
Gleda ga v jaslaj i spozna, ka se je zato dao v nje položiti, ar je pastir ovcam i ar je hrana ovcam. Pastir, ki je večen i hrana, štera nikdar ne more sfaliti i naškoditi. Na Velki četrtek je postao paša naša, na Velki petek je živlenje dao Pastir za nas. T Marija je pri tom velikom deli ž njim bila združena. Sladka, dobra mamika!
Štefanija Jurkič:
Zivlenjepis Blažene Imelle Lailerllii, sestre Dominilanslosa reda.
Imelda.
Ar je družina Lambertini pogosto sprovela najtopleše letne mesece na svojem imanji v Poggiorenatiko ne daleč od Bolonije, je mogla tiidi Imelda za nekaj časa zapustiti svoje mile bolonjske cerkve i samostane. Imeldi je zdaj devet let, za svojo dobo je nenavadno modra i resna, pa jo zato več ne zovejo za Beldo.
Ograd v Poggiorenatiko je bio prava šuma z vnogimi visokimi steblami. Na ednom od teh stebel je napravila Imelda svoj oltarek i tu ,se je najrajše mudila. I čeravno je tii njena mala diiša lehko gučala s svojim Bogom, je njena miseo i hrepenenje vendar iskalo tišino i polkmico bolonjskih cerkvi. Kda bi se moleč zagledala v listnato veje, skoz štere je prodiralo plavo nebo, stvorila so se pred njenimi očmi pisana okna cerkve sv. Domininka, pdsliišajoč spev i žvrgolenje ftic, živo se spomi-nala vzajemnoga spevanja sester dominikank v samostani sv. Agneze ali sv. Marije Magdalene.
Dosta je bilo zdaj rabuke, krika i smeha i razgovorov v hiži lmeldinih roditelov. Polbrat Gvido se je oženo s Pinom Malavolti, ki je mela tiidi dosta rodbine. I tak je bila hiža vedno puna. Vsi so Imeldo radi meli, čeravno so občutili, da se njena mala dtiša mudi daleč od njih i da njeno srce bije neprestano za nebo. Posebno se je Donna Kastora zdaj bole kak nikdar do zdaj, oklenola svoje jedinike hčerke, kak da bi slutila da jo bo skoro zgiibila.
Kelikokrat skrita za štero oljko v ogradi je oglediivala lice svojega deteta, ki se je v molitvi sijalo v nadzemelskoj lepoti. 1 po noči je znala Donna Kastora vstati i se je tiho približila do male sobice, v šteroj je spala Imelda. Prisluškiivala je v nočnoj tišini vzdihaje i spev svojega deteta, ki je z vsov svojov dtišov hrepenelo za svojim Bogom.
Mala Imelda je znala vse molitvi i psalme, ki je spevajo i molijo sestre dominikanke. Kda večer ne mogla opraviti svoje pobožnosti, te je vso večerno i ponočno pobožnost združila v edno. Kda se je v sredi nočne tišine začtio tihi spev iz Imeldine sobe, Donna Kastora je ponovno odišla z tihimi stopajami po hodniki, je pokleknola pred dverami Imeldine sobice i tak isto tiho je sprevajala svoje dete spevajoč tisto lepo molitev: „Salve Regina"...
„0 clemens, o pia, o dulcis Virgo Marija!8 — O milostivna, o dobrotivna,o sladka Devica Marija... je dokončao deteči glas, a Donna Kastora, se je tiho oddalila noseč v svojoj duši veliko radost zavolo predodebranja svojega deteta, pomešano z globo-kov brigov. Zato so njena viista šepetala: „Naj se zgodi tvoja vola, o Gospod!"
Nekoga popoldneva, kda je sunce segrevalo i prepekalo, je Imelda bila v ogradi i molila pred svojim oltarčekom. Vroči sun-
čeni traki so prebijali skoz redko veje oljk i so naravnost nes-raileno pekli ono malo glavico z kmičnimi viasmi. Ali Imelda ne se je potegiivala v senco. Njene rjave oči gledajo na sliki križ, na šterom trpi smrtno moko Bog —človek. Ka je to sunce, ki žge i peče v primeri z mokov na križi!?...
Mirno tišino letnoga popoldneva naglo pretrga vrisk i krik. Imelda se stepe. Odloži premišlavanje i posluša.
Krik je prihajao naravnost iz njihovoga dvorišča. V besnom kričanji prepozna i glasove: to so Pietrino i Michele; dečacje, ki so bili v službi pri družini Lambertini.
Imelda včini znamenje križa i ide proti dvorišči.
Dobro je vgonila: Pietrino je napao menšega i slabejšega Michela, ki se je besno brano, vriskajoč i preklinjajoč. Pietrino je mlato i vdarjao, kde je samo mogeo i izgovarjao strašne kletve.
„Pietrino — Michele — ka to delata!"
Na te nežni i zvončni glas prestane bitje, obadva dečaka sta se zagledala.
Mala Imelda je stopila ravno med njeva. Vočeh so njoj zasijale skuze.
Pietrino hitro skrije roke za hrbet, a Michele si vsede od slabosti na zemlo.
„Ka sta to delala, ka sta to delala! Ti Pietrino i ti Michele! A k Viizmi sta se pričestila! Zdaj sta odtiralaJezuša iz vajinoga srca —..
Imelda zajoče pa se spusti na kameno klop. Obadva dečaka sta skimala z glavami i se mučeč oddalila.
Imelda je šče na klopi tiho jokala, kda je stopo v dvorišče njeni stric, dominikanec P. Guglielmo.
„lmelda moja, a kde si?! Že sam te dugo i povsod iskao!"
- Na te glas se Imeldino zajokano lice zablešči od radosti. Stric Guglielmo! O zdaj bo znova pripovedavanja o samostanih i o njihovih cerkvah v Boloniji. Njene šče od joča vlažne oči so se zagledale v strica Guglielma.
„Imelda mala, ti si jokala. Što je razžalostio mojo malo Imeldo? Povej, ka se ti je dogodilo? I P. Guglielmo vsede na kameno klop i vzeme v roke Imeldino malo roko, a Imelda s tihim glasom pripovedavle strici dogodek."
„Povej mi P. Guglielmo, jeli znaš ti, zakaj so liidje takši? Kak morejo biti tak nezahvalni do svojega Boga? Kak morejo odtirati svojega Boga, kda je On blagovolo priti v njihovo dušo? Povej, kak, povej!?"
P. Guglielmo spusti roko na malo glavo svoje tužne sestra-nice i njoj začne dokazuvati, kak so liidje slabi, nestalni stvo-rovje, i kak dostakrat nega niti hude namere v njihovih grehaj.
Ali Imelda ne se je mogla potolažiti.
„Pa Jezuš je vendar tak strašo trpo za nas! Ne, ne. jaz to ne bom nikdar razmela. Kak, kak morejo liidje sprejeti Boga v svojo dušo i potem ga pa ztirajo!"
P. Guglielmo se je mučo, da bi pomirio svojo malo Imeldo, ali ona je neprestano jokala. Naednok si naglo
zbriše skuze, vzdigne svoj pogled proti nebi i celo lice se njoj zablešči.
„Ah, kda v mojo dušo pride Bog, kak bom ga čuvala! Kda, kda bo prišla ta presrečna viira! P. Guglielmo, jeli bom se jaz včakala toga?"
„Boš se včakala, mala moja imelda, samo moreš biti potr-pliva. Šče tri leta!"
„Tri leta, tri leta! Kak je to dugo! Ne — jaz ne bom mogla tak dugo čakati. Ne bom mogla! Jaz bom prvle vmrla!"
P. Guglielmo, zagreznjen, se zagleda v to čudovito dete. Mučao je, dokeč neje znova Imelda spregovorila:
„0 — če bi bila že tam, tam med tistimi, ki Njemi neprestano služijo i ki ga ne žalijo! Nemrem gledati, kak malo lu-bijo liidje liiboga Jezuša. Ne mislijo na Njega .... Da bi mi že bilo mogoče, da sam za vsikdar v tistoj tihoj celici!... P. Guglielmo povej mi, kda me bodo drage sestre v Valdipietri primile k sebi?!"
„Ravno za volo toga sam prišeo, Imelda. I s tvojov mater-jov sam že gučao. Skoro, naskori boš oblekla belo obleko sv. Dominika. Sestre v Valdipietri se radiijejo, da bo tvoja nedužnost i čistost zasijala v njihovom samostani."
Jeli je to istina, dragi striček?"
Zdaj je Imelda vsa znova pravo dete. Prijala ga je za roko i jo neprestano kiišiivala.
„P. Guglielmo, P. Guglielmo, jaz sam tak vesela! Hodi, ideva k materi, naj vidi, kak se radujem!*
„Ne zdaj Imelda, mati ti je jako žalostna", odgovori P. Guglielmo i zamuči.
„Mati mi je žalostna. Ona nesme biti žalostna. Nesme niti te, če me Bog za vsikdar pozove k sebi. Njo bo Bog potolažo. Znaš li ti P. Guglielmo, ka se je dogodilo Bernardi de Morlaas i njegovim vučenikom? Jeli znaš, kak jih je Bog pozvao v svoj dom po sv. obhajili? Niti jaz ne bom mogla več ostati tu na zemli, kda v mojo dušo pride Bog! Ne, ne bom mogla!"
Ponovno je Imeldino lice postalo resno, preobraženo, a oči so- se njoj zagledale nekam v daljavo. Na to nekša čudovita po-božnost napuni celo dušo P. Guglielma i on poklekne pred deklico, kiišuvajoči rob njene preproste oblekice.
Po kratkom časi se Imelda naednok strsne, kak da bi se iz sna prebudila i kda zagleda kak njeni stric kleči pred njov, njoj močna rdečica napuni lice i se prestraši.
P. Guglielmo se na to vzdigne i mučeč ide s hitrimi sto-pajami skoz hodnik. Imelda je tiho stopala za njim. (Dale)
Iz hrvaščine poslovenio: Bogoslar.
OTaraa?330HraHES3HEI SBHSHHKI BafflSHSHOHBHHSSHHHHSStHffiSEBHSra |	Drage duše, zdehnite te mesec etak večkrat:	§
§ Rane Jezušove zvračite grešen svet! j§ iHHHmmHOTfSH^S^SSSHHffiaiHHHHSHmHHHffiraHHHEHSSSBHH
Jezuš je dober pastir.
Jas sam dober pastir." Ivan !9. 15.
Dnes je den dobroga pastera. Ar vu den. sv. evangeliumi nam Jezuš z rečmi svedoči, kaj je vu vsem svojem činenji obilno dokazao, ka je naimre on te prdvi dober pastčr duš. Svoje naslednike, ki vu njem verjejo, njega nasledujejo, je Jezuš Kristuš dostakrat za svoje ovce, za svojo čredo imeniivao; i tak sebe za pastera imenuje. On je paster, mi smo čreda; on je naš najvišiši duševni paster, mi smo pa njegova duševna čreda. Ali vnogi drugi so se tiidi vo dali za pastčre, pa voditele lustva, kak na pr. židovski farizeušje, pa so ne bili dobri pastirje. Zato nam Jezuš vu den. sv. evangeliumi svedoči, ka je on dober paster; i na znanje nam da, z koj lehko spoznamo dobroga pastčra; naj-mre z toga ga spoznamo, ka on svoj žitek da za svoje ovce. I Jezuš Kristuš je včino to, doprineso je to- znamenje dobroga pastera, ka je svoj žitek dao za svoje ovce. I tak je on vu istini smeo praviti: Jas sam dober pastčr; dober paster svoj žitek da za svoje ovce". Dr. kr. spoznajte dnes vu Jezuši svojega dobroga pastčra, za šterim vam je vredno iti, šteroga vam je vredno naslediivati. Zato vam zdaj želem dokazati:
1-o	Ka je Jezuš sebe za našega, dobroga pastera po-liazao vu svojem ž i v le nji, trplenji i smrti.
2-o	Zdaj se nam pa za dobroga pastera kaže vu oltar-skom Svestvi.
l-o Dr. kr.! Jezuš Kristuš je ednok od dobroga pastčra to pravo, ka či zgubi edno ovco, povrže 99 svojih ovc ino ide iskat zablodjeno, zgiibleno ovčico; i či jo najde, z veseljom jo na rame zeme i nese nazaj k svojoj čredi. Tak je činio on. Meo je vu svojem neb. kržlestvi nezračunano veliko čredo angelov, dobrih ovčic, štere so njega bogale i nad šterimi je on lehko veselje meo. Ali teda je posliišao na zemli žalostno zdihdvanje, jokanje edne zablodjene.zgtiblene ovčice, čiio je glas zablodjenoga, grešnoga človeka. Nato je povrgo 99 vernih ovčic i prišo je na zemlo, na ete svet iskat zgiibleno ovčico, grešnoga človeka. I kak je prišo na svejt? Brez neb. svetlosti, brez znamenja svoje vekivečne neb. dike, prišo je vu obleki zgublene ovčice, vu člo-večoj podobi, naj se ga tak zgiiblena ovčica ne boji, naj ga z viipanjom počaka, naj se batrivno k njemi pašči. Glej dr. kršče-nik, ti zgiiblena ovčica, za tebe volo je prišo dol z nebes te dober pastčr, naj tebe gorpoišče. — I vu svojem zemelskom živlenji kak je iskao zgtiblene ovčice!
Tri leta je ho do po bregaj, po dolej, po gošči i trnji za grešnikami. Vu vsakom betežniki, vu vsakom grešniki, vu vsakom siromaki, vu vsakom deteti je spoznao svojo zgiibleno ovčico. Slepoga je za roko pelao, odurnomi gobavci je roko gori položo, 38 let čakajočega betežnoga je liibeznivo pitao, či ščč ozdraviti; ni eden betežnik se njemi ne mrzio, nit; najvekšega grešnika je
ne zavrgo, v miloščo je zeo občinsko grešnico Marijo Magdaleno, na obed je šo k občinskomi grešniki Zacheuši, za apoštola si je odebrao carinara Mataja; obiskao je ribiče v noči pri njihovom deli, na krilo je zeo mžlo deco; ešče na križi, gda bi on sam najbole potrebiivao trošt, je iskao zgiibleno ovčico, je k sebi po-zvao desnoga razbojnika. Glej dr. kr. to je te pravi dober paster, šteri se z ni edne zgublene ovčice ne spozdbi, nego vsako zovč k sebi, za vsako ma edno dobro reč. — I Jezuš je dober paster ostano ešče tč, gda je za svoje ovčice mogo žitek gor aldiivati. Vido je vuka pridočega, vido je, kak davi peklenski vuk, to je hudi duh i greh njegove ovčice i bojiivao se je za svoje ovčice;
Sr. Jožef, preskrbeli čarar sr. Familije, mej na skrbi Jezušoro familijo, sv. Matereerkev.
i gda se je bojiivao z vukami za svoje ovčice, gda je rešuvao svoje ovčice iz gobca peklenskih vukov, so vucjč njega tudi raz-česali i smrt je gori zeo za rešitev svojih ovčic. Glejte toga do-broga pastera, rane ma na rokaj i nogaj i na prsaj i trnavi venec na glavi. — Dober paster svojih ovčic je ostano Jezuš ešče po svojoj smrti. Gda je on vu grobi počivao, so se njegove ovce razteple; paste'r je bio pobiti i njegova čreda raztrošena. Ali po svojemgoristanenji je dober pastčr svojo čredo znovič skup za-vrno. Človek bi si to mislo, ka de se Jezuš po telikom triicli i trplenji taki po svojem goristanenji paščo nazaj vu svojo blaženo neb. domovino, k svojemi neb. Oči, k svojim vernim angelom, šteri so ga že tak žmetno čakali; ali Jezuš se je šteo prle za dobroga pastera pokazati, on je ne šteo prič blaženstva i poči-vanja prek zčti, kak gda se je za svoje ovčice že poskrbo ino je zjedino vu edno čredo. I naj ta Jezušova čreda vsigdar edna
ostane, naj tč, gda Jezuš že nede vidno na zemli hodo, tudi mi dobroga pastčra mesto Jezuša, za to se Jezuš ttidi zdaj poskrbo. Postavo je svojim ovčicama mesto sčbe driigoga pastčra, postavo je vu pasterstvi za svojega namestnika sv. Petra apoštola. Ali prič ga je trikrat pitao: „Simon Peter jeli liibiš menč?" i gda je Peter trikrdt potrdo, ka liibi njega, tč njemi je pravo: „Pasi moje agnjece, pasi moje ovce!" Tak je zdaj bila edna ovčarnica i eden pastčr, ovčarnica sv. Maticerkev i pastčr sv. Peter, namestnik Kristušov.
2-o. Ali dr. kr. či ravno je Jezuš v nebesa goristopo, vu Oltarsk. Sakramenti je do konca sveta šteo naš dober pastčr ostati. Dober pastčr svoje ovce na dobro pašo pela i od vukov je obrani. Tak pela Jezuš naše diiše vu Olt. Svestvi na dobro pašo i obrani je od vuka, od neprijatela. Dobra- paša, dobra hrana naše diiše je njegovo sveto telo i njegova svčta krv. Gde se znajde ešče eden tak dober pastčr, šteri svoje ovce s svojim te-lom, svojov krvjov hrani? Niti edna mati ne včini to ka bi svoje dete s svojov krvjov hrdnila. Pred Ietami se je edna Iddja razbila na grčkom morji. Iz vžlovja je na suho zemlo vujšla edna mati s svojim malim detetom. Ali mesto je pustno bilo i mati je tak oslabila, ka je ne mogla dale. Da je z mlekom ne mogla nahraniti svojega deteta, si je gorztrgala kožo na prsaj i dete, kak nespametno dete je cecalo materno krv. Na drugi den so ribičje najšli mrtvo mater i poleg njč živo dete, štero je materna krv obdržala vu žitki. Ali to je samo edna mati bila i nevem, jeli bi se znajšla na čelom svejti ešče edna takša mati, štera bi za živ-lenje svojega deteta takši aldov doprinesla. I te dober pastčr naših duš, Jezuš Kristuš mž vekšo liibav do nas, kak naša mati; on nas z krvjov svojega srca hržni.
Tak je bio Jezuš naš dober pastčr vu svojem živlenji, trp-lenji i smrti i tak je ostano naš dober pastčr vu Olt. Svestvi. Ali dr. kr. jeli ste vi dobre ovčice toga dobroga pastera? Jeli poznate toga dobroga pastčra? Ar Jezuš to pr&vi: Jas poznam ovce moje i poznajo menč mojo". Či poznate toga*vašega dobroga pastčra, tč ste njegove ovce. Ali šteri poznajo njega? Tisti, ki razmejo njegovo reč, gda je zove na svojo dobro pašo, gda njim pržvi: Hodte kmeni vsi trudni, vsi oteršeni, zemte si za hrano i za vrastvo svojih duš moje telo i mojo krv. Šteri toga njegvoga zvanja ne razmijo, šteri so niti kfvilzmi ne šli k sv. prečiščava-nji, tisti so zablodjene, zgiiblene ovčice Jezušove. I Jezuš ešče zdaj za njimi hodi kak dober pastčr, išče je,■•po trnji"i gošči i zove je, pa ga neščejo poznati, njegove ltibeznive reči neščejo gorizeti. To je žalost dobroga pastčra. Zgiiblene ovčice, povrnte se nazaj k svojemi dobromi pastert, včinte njemi to veselje, ka vas gori najde i na svoje rame zeme i z veseljem vas neso bode nazaj k svojoj čredi. Ednoga pastera vsaki nasleduje, k ednoj čredi vsaki sliši. Samo ka vnogi ne nasleduje dobroga pastera, ne sliši k čredi Kristušovoj, nego vnogi nasleduje lagojega pastera, d£ se voditi od pokvarjenoga sveta i od hiidoga duha i sliši k čredi grešnikov, nevernikov. Vi dr. kr. si samo ednoga pastera
lehko odeberdte, najmre vašega dobroga, božega pastera, Jezuša Kristuša, šteroga nasleduvati je vu žitki sladkost, vu smrti trošt, i na driigom sveti vekivečno veselje. Amen.
f Sakovič Jožef.
Pravoslavni se vračajo v naroče Sv. Maticerkve.
Bolševiki so se odločili cerkev zatreti, Kristušovo vero liidem iz src vtrgnoti i jih na svoje brezbožno mišlenje spelati. Te cio majo vsikdar pred očmi i nevtrtidno delajo, da bi to dosegnoli. Na vse mogoče načine si prizadevajo, da bi ltidi preslepili i jih pritegnoli k sebi. Poskušajo zlepa, da jim obečavlejo vsemogoče vugodnosti, kak na priliko, da se lehko brez kazni vdajejo svo-jemi poželenji, eli da dobijo kakšo boušo blužbo. Ednoga premoti mamon, driigoga meseno poželenje. V grehoti človek pozabi eli nešče znati, zakaj je stvorjeni, zakaj živi, ne ve, da je njegov zadnji cio Bog — njegovo zveličanje. Toda Bog je i ostane, če tiidi ga ščejo bolševiki zatajiti. — Eli ne so vsi liidje tak nesrečni, da bi svojega Boga zatajili, da bi ga zavrgli. I zakaj ne? Zato, ka znajo, da jih Bog zavrže i se za večno pogiibijo, če se obrnejo od Boga i od Kristušove-cerkve. Raj živlenje žrtvujejo, kak bi pa Boga samo z ednov rečjov zatajili.
Poglednimo zdaj, kak živijo katoličani i pravoslavni v Rusiji i kak se njim godi. V Rusiji skupno s Sibirijov je šest kat. piišpekij i sedem apostolskih vikariatov (to so začasne piišpekije). A vse te piišpekije so brez piišpekov eli piišpekovih namestnikov. Kak vidimo iz toga, bolševiki se ravnajo po svetopisemskom stavki: „Vdarim pastira i razbežijo ovce njegove črede". Lehko je zgrabiti ovco, če je pastir ne brani. Nad poldrugi milijon katoličanov je brez dušnih pastirov, voditelov. Od 524 župnij, je samo okoli 100, štere majo ednoga duhovnika. Vse druge duhovnike i piišpeke so vrgli v voze eli pa jih odegnali v pregnanstvo na strašne Solovecke otoke v Sev. morji. Piišpeka Boleslava Slos-kana so najprle na te otoke odegnali, sladkar pa so ga v Sibirijo spravili, ge mora sekat* drva i od glada i mraza vmirati. Tak je tudi s piišpekom Antonom Maleckim.
Nemški inžener piše od pobožnoga grofa Steklinskoga, šteroga so na nezaslišani način vmorili. Grof je bio upraviteo katoličanske kijevske piišpekije, ar piišpeka ne bilo. Bolševiki so ga obsodili v 10 letno robstvo, ar je bio upraviteo piišpekije.
Ednok se je skrivoma odpelao z robstva. Kda so to bolševiki zvedeli, so včasi svojo ladjo za njim poslali i ga nazaj pripelali. Sleči so ga dali, z bičom s svincom na konci so ga bičali i nad njim kričali: „Le moli, le moli k svojemi pesjemi Bogi! Naj ti pomagal Naj te reši! Pa tvoj stari Bog je mro! Moli nas, mi smo zdaj bogovi . . Kda že starček nikaj ne mogeo, je zročo svojo dušo Bogi. Nato je pristopo bolševik i ga v glavo strelo.
Ravno tak se godi tudi pravoslavnim. Tiidi pravoslavne duhovnike i vernike preganjajo kak katoličanske. Najvekšo pazko obračajo na vzgojo dece. Dobro znajo, ka je težko eli nemogoče starejšemi, odraščenomi človeki vtrgnoti iz srca to, ka ma naj-dragšega i najlepšega v svojem srci, to je Boga i zatreti v njem vero v Kristušovo sveto cerkev. Ležejše delo pa majo z decov, štera šče nikaj ne ve-ne od Jezuša, ne od njegove sv. cerkve. Najvekšo vrednost i srečo, to je vero v Gospoda Jezuša Kristuša deci vzemejo i jo tak spravijo v večno pogiiblenje. To vršijo na te način, ka deco starišom vzemejo, štero država prevzeme i jo vzgaja v takšem dtihi, kak država šče. Ta vzgoja ne pozna Boga, njihov Bog je država, za štero se mora vse pretrpeti, če trbe.
Hudi duh je dober računar, on tam začne, ge ležejše i bole gvišno delo ma i vekšo zmago dosegne. Mlado drevo se da prig-noti, staro pa ne. Bolševiki ščejo vcepiti deci svoje miŠIenje, zato so veronavuk odpravili iz šol, duhovnike pozaprli i deco starišom vzeli.
Računajo, da do ta deca, v njihovom duhi vzgojena, pravi i trdni bolševiki. Zdaj nam je jasno, zakaj nemrejo viditi duhovnika i ne trpijo njegovoga dela.
Nevarnost je velka. Liki znajmo, kda je nevarnost najvekša, te je boža pomoč najbliže.
To so spoznali tiidi pravoslavni. Ravno zdaj se čutijo pravoslavni brez materine roke, štera bi jih čuvala pred hudobnim zapelivcom. Ta roka je sv. Maticerkev z rimskim papom na čeli. Dobro znamo, ka so na sveti dobri i slabi lildje. Lehko bi primerjali hudobne ludi vukom i dobre ovcam. Če zapremo vuke i ovce v eden hlev i nega v hlevi nikšega pastira, ka se z ovcami zgodi? Vsi liidje: dobri i slabi živimo vkiiper. I ka se zgodi z dobrimi, če ne pazi nad njimi Sv. Maticerkev, sv. oča papa?
To nevarnost so vnogi pravoslavni spoznali i zato se vračajo nazaj v naroče cerkvi.
Dosta ste že čiili od Madžurije. Madžurijo so v, zadnjem časi Japonci Kitajcom odvzeli. Tu v Madžuriji je mesto Harbin. Po bolševiškoj revoluciji se je vnogo pravoslavnih Rusov v to
mesto preselilo. V tom varaši je živo do leta 1924. velki ruski apoštol za združenje pravoslavne cerkvi z katoličanskov: Konstantin Koronin, ki je bio pravoslavni duhovnik. Vse svoje življenje je predgao, da bi pravoslavni nazaj v katoličansko cerkev stopili. 17. maja 1924. je on slovesno na katoličansko vero stopo i mnogo drugih je njemi sledilo. Njegovoga očo, šteri je bio tiidi pravoslavni duhovnik, je smrt gorečega i vzornoga duhovnika jako potrla. Postao je goreči apoštol za združenje pravoslavnih z Rimom.
Na svetek sv. treh Kralov 1925. je javno izjavo, da se je zedino s katoličanskoj cerkvijov. To je včino v farnoj cerkvi pri oltari i vnogo vernikov se je preobrnolo. V svojem navdušenom govori je naglašao, da razkol (odpad pravoslavne cerkvi od kato-ličanske) v drugič trga Kristušovo telo. Vsi katoličanski duhovniki i verniki, šteri so ga poznali, so občiidivali njegovo sveto gorečnost i požrtviivalnost za božo čast. Liki verniki so se ne dugo veselili, da majo med seov takšega apoštola. Bog ga je na-skori k sebi pozvao. Vsi, šteri so ga poznali, so njemi prišli na sprevod.
Pokopni sprevod se je obrno v velko versko manifestacijo. Med tem sprevodom je bilo tudi dosta pravoslavnih duhovnikov, če tiidi njim je to pravoslavni piišpek prepovedao. Ta manifestacija je vzgled zmagoslavja cerkvene edinosti na Kristušovoj skali. Mesto Harbin ešče tak sijajne verske manifestacije ne vi-dilo. Pa ne samo tii, liki tiidi indri je velko gibanje za združenje pravoslavnih z katoličani.
Strašno je preganjanje cerkve v Rusiji, a tem lepše raste mlada setev ruskoga katoličanskoga gibanja. Previdnost boža obrača zdajšnjo stisko, da očisti duše naših pravoslavnih bratov; krv mantrnikov obeta prenovitev krščanskoga živlenja. Naša dužnost je, da spoznamo posebno božo liibezen do Rusije i sodelujemo z molitvijov i z aldovami.
j Širite »Marijin List"! j
♦	_______________..».»»...»»»Atiii.AiAil
- GLASU
liififafamiffnirjujjtifii^imfrfUJimjiitiiiiiiHmHfini.TiEB^if linraififmfiigiiini	..........................mtomhhihhi............................................
J. KO MLM
Katoličani iz Abesinije (Abesinija je drŽava v Afriki) so dobili v Rimi v Vatikanskom mesti novi, lepi klošter za gojence, šteri se včijo na visokih šolaj v Rimi. Klošter je bio blagoslovlen i otvorjen 1. novembra. Pri otvoritvi je bio poleg tiidi sv. oča s svojim tajnikom vshodne kongregacije, kardinalom Lincerom. Črni gojenci so visikiva gosta pozdravili s petjom v abesinskom jeziki.
Meseca januara je prišeo v klošter abesinski prestolonaslednik s svojov sestrov. Gojenci so njemi lepo spevali v abesinskom jeziki.
Nato je bio prestolonaslednik sprejeti od sv. oče v avdijenco.
Tak dela cerkev. Nemški Statistični urad objavla, nemška država prišpara letno več kak dvejezeromilijon diaarov zavolo dobrodelnosti katoličanski redovnikov i redovnic. Vsmileni bratje i sestre so meli dvamilijona nočnih straž pri betežnikaj. 2884 sester oskrblava v 109 zavodaj 27 jezero pohablene dece i 9000 hrome dece dobi oskrbo pri kat. redovaj. 3942 sester oskrblava v 1003 zavodaj više 23 jezero starčkov. 2881 sester v 169 siro-tišnicaj, zavetiščih postele vsaki den 19392 postel 1 toliko siromašne dece nahrani. Odrašenih sirot pa više 200 jezero dobi v kat. zavodah prehrano i oskrbo. Samo v ednoj piišpekiji v Miin-šteri so razdelili 1. 1930 više 2 milijona obedov brezplačno. — Sestre včijo tiidi 30 jezero deklic. Za te plača država letno samo 262 Din. podpore na osebo. V državnih zavodaj pa plača za ed-noga gojenca letno 32 jezero i celo 40 jezero dinarov. — Tak dela cerkev i vendar jo preganjajo. Zakaj ? Zato ka sovražijo tistoga, ki jo je nastavo, Kristuša-Boga.
VSEBINA:
Varstvo sv. Jožefa ..............
Sveti Prt..................
Kratke misli, ki daleč segajo..........
Živlenjepis Blažene Imelde Lambertini, sestre Dominikanskega reda..............
Jezuš je dober pastir .............
Pravoslavni se vračajo v naroče Sv. Maticerkve . . . Cerkveni glasi................
Str.	t
n	3
n	6
n	7
n	10
	13
n	16