cena 80 dinarjev številka 26 (830) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 3. julija'1986 Program praznovanj Danes in jutri praznujemo. Danes praznujejo predvsem rudarji in drugi delavci Rudarsko elktronergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka, dan rudarjev. Jutri praznujemo vsi, dan borca. V počastitev obeh praznikov se bo danes, jutri in v prihodnjih dneh zvrstila vrsta prireditèv. Danes nas je že ob šestih zjutraj prebudila budnica, ob 8. uri je krenila s Titovega trga parada, ob 9. uri pa se bo na kotalkališču pričel letošnji osrednji program ob praznovanju dneva rudarjev, ob 11. uri bo veselo na gradu, kjer bo potekal že tradicionalni piknik, ob 16. uri pa si bomo lahko ogledali še skoke s skakalnice v Titovem Velenju Nič manj praznično ne bo jutri. Na velenjskem jezeru bo od 8. do 17. ure potekalo zanimivo tekmovanje daljinsko vodenih čolnov za prehodni pokal REK Franc Leskošek-Luka, ob 8. uri se bo na balinišču ob bazenu v Titovem Velenju pričel balinarski turnir, ob 11. uri pa na skakalnici v Pesjem smučarski skoki. Ob dnevu borca bodo popoldan v Pesju otvorili dom krajanov in spominski park z obeležji NOB, ob 18. uri pa bodo v avli hotela Vesna v Topolšici najprej otvorili razstavo gobelinov borca NOB, Ferda Koviča, pol ure za tem pa bo prav tako v hotelu Vesna še predstavitev knjige »Pomniki narodoosvobodilnega boja v občini Velenje.« V soboto in nedeljo, 5. in 6. julija, bo na igrišču ob jezeru potekal teniški turnir za 3. rudarsko svetilko. Praznovanje dneva borca bomo sklenili v nedeljo, ob 10. uri s slavnostnim odkritjem spomenika preboju XIV. udarne divizije iz nemškega obroča in padlim borcem 22. februarja 1944, v Osreških pečeh na Ravnah pri Šoštanju. VSEM RUDARJEM IN DELAVCEM RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA FRANC LESKOŠEK-LUKA VELENJE ISKRENO ČESTITAMO za 3. julij — DAN RUDARJEV VSEM BORCEM IN AKTIVISTOM NARODNOOSVOBODILNE VOJNE ZA 4. JULIJ - DAN BORCA Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje Občinski štab TO Velenje fOb 4. juliju - Dan borca — 4. julij! Dan vstaje jugoslovanskih ■ narodov in narodnosti, dan leta 1941, ko je CK KPJ na sestanku v Beogradu dvignil naše narode k oborožene- Imu boju proti okupatorju. Veličasten dan v naši zgodovini. začetek nove dobe, začetek poti k svobodi in samostojnosti. Vendar 4. julija, zmage in svobode ne bi bilo, če ne bi bilo prejšnjega revolucionarnega delovanja, ko-_ munistične partije in vojne oboroženega ljudstva, ki je bojevalo neštefte bitke in jih zmagovito izbojevalo. Jugo- slavija je v tem boju dala milijon in sedemsto tisoč mia- j dih življenj. Ljudje so umirali s pesmijo na ustih, pre- j pričani, da narod, ki se bori za svoj obstoj in svobodo, I ne more biti premagan. Tega ne smemo nikdar pozabiti. Med vojno in po njej smo izbojevali številne zmage, | previharili mnoge viharje in danes stojimo pred novo bitko. Moramo jo dobiti in si zagotoviti lepše prihodnje I dni. Zgodovinsko izročilo 4. julija in revolucije nas k te- _ mu obvezuje. -------1 dnevu borca i i i i i i i i i Glavna pozornost gospodarjenju in energetiki Trinajst točk dnevnega reda, veliko razprave pa zlasti pri obravnavi dveh: majski analizi gospodarjenja v občini Velenje s posebnim poudarkom na uresničevanju družbeno sprejetih usmeritev razporejanja dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter pri obravnavi družbenoekonomskega položaja energetike in premogovništva v občini Velenje: Zaradi nezadostne večine zavrnitev predloga družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpra- vljanje posledic naravnih nesreč in skoraj brez pripomb sprejetih vrsta točk dnevnega reda. To so bile glavne značilnosti ponedeljkovega zasedanja zbora združenega dela. (Dalje na 3. strani) Danes otvoritev plastične skakalnice Prizadevni člani smučarsko-skakalnega kluba iz Titovega Velenja so uspešno sklenili dela na 55-metrski skakalnici in jo prekrili s plastično snovjo. Prva tekma na njej bo danes, v četrtek, ko se bodo v našem mestu pomerili vsi naši najboljši skakalci, z Ulago in Tepešem na čelu. Tekmovanje se bo pričelo ob 15. uri, na priložnostni slovesnosti pa bodo simbolično zasadili tudi prvo lopato za gradnjo nove, 75-metrske skakalnice. Jutri, v petek, bo tekmovanje v smučarskih skokih še na skakalnicah v Pesjem. Za »rudarsko svetilko« se bodo pomerili skakalci v vseh kategorijah. Pridni člani smučarsko skakalnega kluba so največ dela opravili sami — udarniško, (posnetek vos) Jt/ft"/* 7 MODERNO JE ^ IZ ÉLKROJA JEy V preteklem letu so rudarji dosegli največjo letno proizvodnjo, 5.100.000 ton, v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa so nakopali že preko 2.430.000 ton premoga. V šoštanjskih termoelektrarnah so v letu 1985 proizvedli 55 odstotkov energije v Sloveniji oziroma 34 odstotkov vse elektrike proizvedene v naši republiki. Dobri proizvodni rezultati pa žal ne dajejo tudi ustreznih ekonomskih učinkov. Neurejen družbenoekonomski položaj energetskega dela kombinata Franc Leskošek-Luka postaja stalni spremljevalec njihovega poslovanja. V tem letu so razmere dosegle že kritično mejo. Kljub stalnim zahtevam, da je potrebno preko cen energije zagotoviti vsaj enostavno reprodukcijo, so zaradi po- litike cen tudi letos poleg premoga in kilovatnih ur proizvedli tudi milijardne izgube. Rudarji so prepričani, da prelivanje dohodka v druge panoge gospodarstva nima za posledico samo trenutnih likvidnostnih težav v rudniku in elektrarni. Nadaljevanje takšnega stanja bo vplivalo tudi na zagotavljanje planiranih letnih količin premoga. Slej ko prej bo morala račun za takšno obnašanje plačati tudi družba oziroma tisti, ki se danes na osnovi podcenjene energije še vedno odločajo za energetsko zahtevne naložbe. Pri reševanju različnih vprašanj rudarji niso nikoli kazali le na druge. Zavedali so se, da lahko in morajo tudi sami prispevati svoj delež, da bo energija cenejša, ne zaradi težavnega dela in varnosti, temveč s še boljšim organiziranjem proizvodnje, večjim izkoristkom delovnega časa, da bi tako izboljšali produktivnost in znižali materialne stroške. Delavci Rudarsko-elektroener-getskega kombinata so pripravljeni prispevati svoj delež k izboljšanju svojega gospodarskega položaja. To so že večkrat dokazali. Z notranjimi ukrepi, ki so jih sprejeli, bodo ob enaki proizvodnji zmanjšali stroške za 490 milijonov din. Zato so prepričani, da upravičeno zahtevajo tudi drugačen odnos družbe do reševanja problematike, s katero se srečuje celotna energetika. Kljub temu pa delavci tega našega kombinata tudi današnji praznik praznujejo srečni in hkrati ponosni na dosežene rezultate. 2. stran ★ flSS COS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 3. julij 1986 Komite za družbene dejavnosti Končno usklajena mnenja Plan finančnih sredstev za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti za to leto — druga valorizacija — točka dnevnega reda, ki je burila duhove na predzadnji in zadnji seji komiteja za družbene dejavnosti. Pa ne samo tu, ampak tudi na drugih ravneh. V mesecu marcu je strokovna služba izdelala finančni plan za potrebe skupne porabe oziroma za financiranje programov sisov družbenih dejavnosti. Ugotovljeni kazalci gospodarjenja v prvih treh mesecih tega leta so narekovali valorizacijo programov na indeks 170. Zapletena gibanja v gospodarstvu, divjanje osebnih dohodkov, ki rastejo hitreje kot dohodek, so to obrnili na glavo. Po več zapletih, izdelanih kar treh variantnih predlogih, so se člani komiteja za družbene dejavnosti na zadnji seji odločili za drug predlog, ki predvideva rast dohodka na indeks 204 do konca leta. Čeprav v nekaterih organizacijah združenega dela načrtujejo nižjo rast dohodka, sprejeta valorizacija temelji na osnovi realizacije v prvem tromesečju letos, oceni za šest mesecev in rasti dinamike iz preteklega leta. Seveda pa pri tem zaradi velikega izpada ni upoštevanaenergeti-ka. Težko je že sedaj napovedati ali bodo imele samoupravne interesne skupnosti družbenih de- javnosti dovolj denarja za izvajanje svojih programov ali ne, kajti še vedno so to le ugibanja. Po sedanjih ocenah in ugotovljenih potrebah bi s tem le delno zadovoljili potrebe za rast materialnih stroškov in sanacijo osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih. Strokovne službe pa se že sedaj tudi boje, da bodo gibanja v gospodarstvu spet ubrala drugačno pot in se bodo člani komiteja za družbene dejavnosti na eni od jesenskih sej znova morali pogovarjati o tretji, če že ne celo četrti valorizaciji. Kot smo med drugim slišali, je predlog plana finančnih sredstev za sise družbenih dejavnosti za leto 1986 predhodno obravnavan in usklajen na kolegiju skupnih strokovnih služb teh dejavnosti. Leto starejših občanov je minilo Imam starega T očeta, ki je letos dopolnil 81 let. Za svojo starost je zelo čil in še kar zdrav, ko pa se spravi na kolo ali ko jeseni žaga drva, je pravi po- • nos svojim vrstnikom in tarča občudovanja mnogo mlajših ljudi. Zakaj vam ga predstavljam? Čeprav večkrat pravi, da je že predolgo na svetu in bi zaradi teže let rad že za vedno izpregel, je na svoja leta tudi močno ponosen. Posebno, ko se ga ob njego- vem rojstnem dnevu spomnijo velenjski gasilci, med katerimi je najstarejši, ali v krajevni skupnosti Staro Velenje, ko pripravijo novoletno slavje za starejše krajane. Tudi prejšnji teden je prejel vabilo. Društvo upokojencev je pripravljalo majhno prireditev s kulturnim programom za občane starejše od 80 let. Ko bi videli veselje mojega starega očeta, ko mi je pokazal vabilo! Na dan prireditve se je lepo oblekel, meni pa v šali naročil, naj ga pridem zvečer iskat, če ga predolgo ne bo domov. A že čez uro se je vrnil. Jezen, ogorčen .. . predvsem pa žalosten in razočaran. Prireditve ni bilo, a tudi nikogar od organiza- GORNJESAVINJSKI DROBIR. Zdravko Novak predsednik OK SZDL Sredi prejšnjega tedna je bila v Mozirju volilna in programska seja občinske konference SZDL Mozirje. Delegati so najprej obravnavali sklepno oceno o poteku in izvedbi letošnjih volitev, seznanili so se s trenutnimi gospodarskimi gibanji in sprejeli smernice za boljše delo v prihodnje, na koncu pa med drugim iz- 0 Gorenju-Glin Na četrtkovi seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so se člani spoprijeli z nekaj zelo zahtevnimi zadevami. Najprej so skoraj štiri ure namenili obravnavi sanacijskega programa Lesne industrije Gorenje-Glin Nazarje in ga z nekaterimi dopolnitvami potrdili. V nadaljevanju so spregovorili o uresničevanju družbenih usmeritev o razporeja- volili novega predsednika občinske konference SZDL Mozirje. To nalogo bo poslej opravljal dosedanji sekretar konference Zdravko Novak, dosedanji predsednik konference Hinko Čop se je namreč upokojil. Sekretarja bodo izvolili na prvi jesenski seji konference. nju dohodka in čistega dohodka pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, veliko pozornosti pa namenili tudi temeljiti oceni tekočih gospodarskih gibanj. Na koncu so razpravljali še o smernicah za izdelavo programa za pospešen razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti Luče in Solčava. Poročilo za leto 1986 Na petkovem zasedanju vseh treh zborov skupščine občine Mozirje so se delegati najprej seznanili s poročili o delu postaje milice Mozirje, občinskega sodnika za prekrške, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter poročila o delu sodišča, tožilstva in javnega pravobranilstva. V nadaljevanju so se sezna- nili s problematiko varstva borcev in invalidov NO, zatem pa sprejeli še dva osnutka odlokov. S prvim želijo urediti podstano-vanjske razmere, zagotoviti boljše stanovanjske razmere podsta-novalcem in preprečiti neupravičene zaslužke, z drugim pa bodo določili število zaposlenih delavcev na področju obrti. Za takojšnje ukrepe Po seji zborov skupščine občine Mozirje so se pri predsedniku izvršnega sveta skupščine Ivu Kosu zbrali člani aktiva direktorjev delovnih organizacij mozirske občine. Temeljito so se ooeovorili o trenutnem stanju v gospodarstvu Gornje Savinjske doline, obravnavali nove ukrepe ekonomske politike, razpravljali pa so tudi o smernicah za oblikovanje srednjeročnega načrta občine Mozirje. torjev, da bi povedal, zakaj je ni in se opravičil. Tako kot se je kakšnih petnajst povabljencev zbralo, tako so se tudi razšli. Bolj čili in od blizu so odšli peš, betežne, celo z berglami, pa so otroci ali sosedje odpeljali nazaj domov v Kavče, Šentilj, na Gorico... Le njihovi obrazi niso bili tako srečni kot ob zbiranju. Diana Janežič Stari trg 11 Titovo Velenje OPRAVIČILO! Društvo upokojencev iz Titovega Velenja je v tednu upokojencev želelo organizirati srečanje vseh upokojencev, starejših od 80 let. Od 140 se jih je prijavilo le 20, zato je srečanje odpadlo. Društvo se vsem 14, ki so prišli na srečanje, ki ga ni bilo, iskreno opravičuje, ker jih ni pravočasno obvestilo. Društvo upokojencev Titovo Velenje Šolarji so se spet izkazali Velenjski osnovnošolci so znani kot uspešni zbiralci sekundarnih surovin, predvsem odpadnega papirja. Tudi to šolsko leto so bili pridni, saj so po podatkih do 20. junija zbrali kar 115 ton starega papirja. Posebej pa velja omeniti pionirje osnovne šole iz Šentilja, ki so temeljito očistili svojo krajevno skupnost, pobrali vse sekundarne surovine in jih prodali Di-nosu. Zaslužili so toliko, da so lahko vsi odšli na brezplačni izlet. Akcija je vredna posnemanja. (mz) PODPRLI SANACIJSKI PROGRAM GORENJE-Glin Na zadnji seji izvršilnega odbora Savinjsko—Šaleške gospodarske zbornice so veliko pozornosti namenili obravnavi sanacijskega programa delovne organizacije Gorenje — Glin Nazarje. Vzrok za pripravo tega programa je bila izguba, ki sta jo ob koncu lanskega leta izkazali dve od štirih temeljnih organizacij te delovne organizacije in sicer tozd Iverna in tozd Stavbno pohištvo v skupnem znesku 280 milijonov dinarjev. Med vzroke, ki so privedli do izgube, pa uvrščajo tako zunanje kot notranje. Med notranje, čeprav ne odločujoče, uvrščajo slabosti pri obvladovanju poslovnega procesa, bistvena notranja slabost pa je neustrezna Gorenje sozd * struktura programov. Ob enakem vhodu surovine je delež iverice odločno previsok, pa tudi program »masive« ne daje takšnih rezultatov kot bi jih moral. Zato so ob obravnavi sanacijskega programa na izvršilnem odboru dali vso podporo ukrepom, saj je sanacijski program, ki so ga izdelali, grajen na realnih finančnih in kadrovskih možnostih in predpostavlja postopno prestrukturiranje proizvodnje. Najpomembnejše pa je, kot so dejali na seji, da je zelo širok krog ljudi spoznal, da je izhod iz sedanjega položaja tudi dolgoročno, ne samo na kratek rok, treba iskati pri sebi, znotraj delovne organizacije. Med drugim pa so obravnavali tudi gospodarska gibanja v obdobju prvih štirih mesecev letos, sprejeli zaključke s posveta o poteku priprav na turistično sezono, se dogovorili za aktivnosti za izvedbo sodelovanja gospodarstva občin Velenja in Mozirja na 11. sejmu Gorenja, ki bo oktobra letos, obravnavali družbeno-ekonomski položaj energetike in premogovništva v občini Velenje, se seznanili z aktivnostmi pri podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje, h katerim je do danes pristopilo zelo malo podpisnikov, obravnavali pa so tudi zakon o ukrepih za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanja osnovne preskrbe. (mkp) Akcija za dosledno uresničevanje nalog Koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD je na zadnji seji, ki je bila 24. junija v delovni organizaciji Gorenje Tiki v Ljubljani, podprl akcijo za dosledno uresničitev planskih nalog in za zmanjšanje stroškov poslovanja. Ob ocenjevanju letošnjih rezultatov gospodarjenja v Gorenju ugotavljajo, da v vseh delovnih organizacijah ne dosegajo predvidenih usmeritev. Za predvidevanji zaostajajo proizvodnja, prodaja in izvoz, prav tako produktivnost. Stroški poslovanja pa so večji od predvidenih. Zato dohodek, razumljivo, ne dosega predvidevanj, neprimerna pa je tudi struktura delitve dohodka in čistega dohodka. V Gorenju opozarjajo ob tem, da je v zaostrenih pgojih gospodarjenja posebnega pomena obvladovanje poslovnih stroškov. Vsak odstotek prihranka pri poslovnih stroških namreč zagotavlja kar 5 % večji doodek. Od višine doseženega dohodka pa so, kot je znano, odvisni tudi osebni dohodki. Da bi zagotovili dosledno uresničitev letošnjih nalog so se v Gorenju odločili za kar najširšo akcijo za dosledno uresničitev dogovorjenih delovnih načrtov in za zmanjšanje stroškov poslovanja. V vseh delovnih organizacijah so že začeli pripravljati programe potrebnih ukrepov. Eden od ciljev je tudi 10% zmanjšanje porabljenih sredstev na enoto realiziranega celotnega prihodka. Največje notranje rezerve za dosego večjega dohodka pa so v Gorenju še posebej v zmanjšanju vezane sredstev v zalogah, gospodarnejšem ravnanju z reprodukcijskim materialom, zmanjšanju nadnormativne porabe materialov in ponovni presoji normativov porabe, zmanjšanju stroškov zaradi slabe kvalitete, boljšem izkoriščanju časovnega fonda in proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanju vseh vrst režijskih stroškov itd. Koordinacijski odbor sindika- ta Gorenja SOZD je sprejel pobudo in predlagal vsem izvršilnim odborom osnovnih organizacij sindikata, da storijo vse, da bodo kar najhitreje pripravljeni potrebni akcijski programi. Sproti pa bodo spremljali uresničevanje sprejetih ukrepov. Ker kasni izdelava srednjeročnih načrtov razvoja delovnih organizacij, v zamudi pa je zato tudi priprava razvojnih usmeritev Gorenja SOZD za srednjeročno-obdobje 1986—1990, je koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD zahteval, da samoupravni organi delovnih organizacij ugotovijo vzroke, zakaj planski dokumenti niso bili izdelani v predvidenih rokih in da storijo vse, da bodo v najkrjašem ča^u izdelani. Obsodil pa je tudi neprimeren odnos delavcev do priprave planskih dokumentov v delovnih organizacijah, kjer kasnijo s temi akcijami. Delegati koordinacijskega sveta sindikata Gorenja SOZD so se na zadnji seji, mimo drugega, seznanili tudi s pripravami na »Dan Gorenja«, ki ga bodo prvič pripravili oktobra letos, (an) 136 novih ljubiteljev knjig V petek, 27. junija, so s priložnostno slovesnostjo, ki sta se jo udeležila Tone Partljič in Franček Rudolf, obeležili zaključek 8. bralne akcije delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja. Udeleženci te svojstvene kulturne akcije so zadnje mesece prebirali naslednja dela: »Ure mojih dni« Mire Mihelič, »Po-hojeni obraz« Antona Slodnja-ka, »Portret revolucionarja Malusa« Iva Zormana, »Srečne zvezde prašičev »Frančka Rudolfa, »Enajsto šolo Andreja Klasa« Milana Apiha, »Jesen v soteski« Mimi Malenšek, pesniško zbirko »Sijoče mračine« Se-verina Šalija, »Agitator« Janka Kersnika. »Življenje in nenavadne prigode vojaka Ivana Čonki- na »Vladimirja Vojnoviča ter delo »In besede so razkrile« Marie Cardinal. 8. bralne akcije se je udeležilo 136 delavcev Gorenjevih delovnih organizacij in skupnosti iz Titovega Velenja, ki so prebrali skupaj 922 del. Vseh 10 del jih je prebralo 46, več kot sedem del pa 76 delavcev. Tem so na petkovi priložnostni slovesnosti izročili v znak priznanja eno od knjig, ki je bila v izboru letošnje bralne akcije. V zadnjih osmih letih se je ljubiteljem lepe pisane besede na Slovenskem pridružilo tudi 762 zaposlenih v Gorenjevih delovnih organizacijah in skupnostih v Titovem Velenju, ki so skupaj prebrali 3.5*73 del. (an) SLAVJE OB 10 - LETNICI Delavci tozda Kondenzatorji Rogatec delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati so v sredo, 2. julija opoldan, s priložnostno slovesnostjo obeležili 10-letnico obstoja tozda. Skupaj z gosti so se delavci zbrali v proizvodnih prostorih, kjer so jim učenci osnovne Šole Edvard Kardelj iz Rogatca pripravili kratek priložnostni kulturni program. Zbrane je pozdravil predsednik delavskega sveta Pavel Strajn, slavnostna govornika pa sta bila vodja tozda Kondenzatorji Josip Kunej in predsednik poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati Peter Petrovič. O 10-letnem delu tozda Kondenzatorji Rogatec Gorenja gospodinjski aparati in o razvojnih hotenjih kolektiva bomo obširneje poročali v prihodnji številki. (") OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DELOVNE ČAS IZKUŠNJE DELA ROK PRIJAVE OD ŠT. DEL. Center srednjih šol DSSS ekonomski ali upravno — referent splošnih administrativni tehnik samoupravnih in finančnih opravil 1 nč 15 103.000 1 EKO TOZD VZDRŽEVANJE ekonomski tehnik V. — planer/analitik X dč 8 110.000 1 EKO TOZD VZDRŽEVANJE ekonomski tehnik V. — nakazovanje in zavarovanje obveznosti DO X dč 8 110.000 1 GIP VEGRAD ključavničar IV. — montažerska dela 1 nč 8 80.000 1 GIP VEGRAD strojnik TGM IV. — strojnik težke gradbene 8 80.000 mehaniz. 1 nč 1 GIP VEGRAD voznik tovornjaka IV. — upravljalec betonske čeljusti 1 nč 8 90.000 1 2 GIP VEGRAD žerjavist IV. — upravljalec žerjava 1 nč 8 90.000 EKO TOZD KOMERCIALA P. elektrikar IV. — samostojno skladiščenje 1 nč 8 80.000 1 1 ELKROJ ŠOŠTANJ prodajalec IV. — prodajalec tekstila 1 nč 8 80.000 ERA prodajalec IV. — prodajalec 1 dč 8 80.000 2 ERA prodajalec IV. — prodajalec-pripravnik dč 8 50.000 2 GIP VEGRAD gradbeni delavec 1. — pomožna gradbena dela 1 nč 8 42.000 1 ELKROJ ŠOŠTANJ snažilka 1. — čiščenje nč 8 60.000 1 ŠTANGLER JOŽE — 15 70.000 KLEPARSTVO delavec brez poklica — pomožna kleparska dela X nč 1 »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Vele-je, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Br-zoja ,ni naslov: Informativni •enter Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 3. julij 1986 ★ Titovo Velenje """ V SREDIŠČU POZORNOSTI _ naŠ Č9S * stran 3 Seja zborov občinske skupščine Glavna pozornost gospodarjenju in energetiki (Nadaljevanje s 1. strani) O težavah v energetiki in premogovništvu je bilo že veliko napisanega. Zahteva, ki jo delavci Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek-Luka že ves čas postavljajo v ospredje pa je zagotovitev enostavne reprodukcije, za kar je potrebno uskladiti ceno premoga in električne energije tudi tako, da se odpravijo disparitete cen, ki so opredeljene s skupnimi elementi za oblikovanje cen v Jugoslaviji. Ni namreč vseeno ali gre za pridobivanje premoga štiristo ali petsto metrov pod zemljo ali za dnevni kop. Do takrat, da bodo uveljavljene ustrezne cene je treba zagotoviti likvidna sredstva za tekoče poslovanje. Razpravljalci so se dotaknili tudi načina odplačevanja reprogramiranih obveznosti za nuklearno elektrarno Krško. Menili so namreč, da to ne bi smelo vplivati na razreševanje ekonomske situacije drugih proizvajalcev energije. Se posebno pa so izpostavili potrebo po ponovni proučitvi obstoječega tarifnega sistema, kjer imajo nekateri odjemalci električne energije posèben položaj (beri: dosti nižjo ceno). V času, ko tečejo priprave na zasedanje republiške skupščine 24. julija bodo namreč razpravljali tudi o premogovništvu in energetiki v Reku ne stojijo križem rok. Sprejeli so program notranjih ukrepov, ki pa se nanašajo zlasti na rast produktivnosti, izboljšanje delovnih pogojev, odpravo dela preko 42-urnega tednika, zmanjšanje bolniških izostankov in še bi lahko naštevali. Delavci elektroenergetskega dela sozda Rek Franc Leskošek-Luka zato predvsem pričakujejo, da bo na republiški skupščini sprejet program ukrepov za celovito razreševanje družbenoekonomskih protislovij, ki so potisnile proizvajalce energije in okolja v katerem delajo in živijo v brezizhoden položaj, tako v gospodarskem socialnem kot ekološkem vidiku. Računajo tako na dologoročno fcot kratkoročno razreševanje, kajti nabralo se je to- liko problemov, da jih nihče ne more rešiti čez noč. (mkp) Zbor krajevnih skupnosti Že res, da je poletje in da se v tem času v mislih še najbolj ukvarjamo z dopustom, pa vendarle. Ponedeljkovo zasedanje zbora krajevnih skupnosti je bilo vse prej kot pa nekakšna tribuna, na kateri naj bi delegati spregovorili o tem in onem vprašanju kritično. Brez besed so ostali tudi pri takšnih točkah dnevnega reda kot sta gospodarski rezultati v letu 1985 z oceno tekočih gospodarskih gibanj v prvi polovici leta 1986 v občini Velenje — tako imenovani manjski analizi — ter družbenoekonomski položaj energetike in premogovništva v naši občini. Tokrat so pač imeli besedo samo razlagalci. Povsem so se delegati zbora krajevnih skupnosti strinjali s predlogom družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, predlogom odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v velenjski občini. Pri predlogu družbenega dogovora o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plo^č, grobišč in grobov borcev NOV ter drugih obeležij NOV v občini Velenje jih je zanimalo samo to, zakaj dogovor ne vključuje in obvezuje tudi občinske konference ZSMS Velenje. Med drugim so sprejeli še predloge odlokov o zazidalnih načrtih Za gradom — stanovanjska individualna gradnja, Ob parku — stanovanjska družbena gradnja, Šmartno ob Paki — stanovanjska individualna gradnja ter osnutka odlokov o zazidalnih načrtih Pohrastnik — cona E in lokacijski načrt razširitve deponije premoga šoštanjskih termoelektrarn. Potrdili so še ribiško gojitveni načrt ribiških družin, predlog sklepa ó potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1985, odlok o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju Titovo Velenje Obisk starešin iz Dalmacije Na zadnji seji odbora za koordinacijo in :srečanja rezervnih vojaških starešin pri občinski konferenci ZRVS Velenje so člani govorili o obisku rezervnih vojaških starešiin iz Dalmacije v našem mestu,, jti se bodo udeležili 16. srečanjja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v Kranju. Člani odbora so 45 gostom ob njihovem ttridnevnem bivanju v velenjski olbčini pripravili pester program. Predstavniki občinske konference: ZRVS Velenje so jih skupaj s piredstavniki družbenopolitičnega i življenja občine in drugimi spirejeli včeraj pred hotelom Pakai. Danes, drugi dan bivanja v naššem mestu, bodo skupaj z rudiarji položili venec k spomeniku i tovariša Tita, udeležili pa se boodo tudi prireditev ob rudarskem i prazniku, 3. juliju. Ju-OuO ..Of: DC Mi je varilec. Dober deiavtič. ' Todi dober strokov-ì njak in ssamoupravljalec. Vsako leto s se potrjuje. Izkazuje svoje deldovno znanje na regijskem tekkmovanju kovinarjev. Tako Je I bilo tudi letos. Najprej je oppravil svoj teoretični det. Natoo še praktični del. Iz-. delek, ki j ga je varil, je pregledala komnisija. Strokovno. Komisija je > izdelek zavrgla, češ, tla je tekkmovalec varil na nepravem ddelu. Šele pozneje, po pritožbi, so ugotovili, da je bil izdelek pipovsem pravilno zvarjen, pravivilno izdelan, zvarjen na praveitm delu. Vendar preveč kakovostrtno... tri, v petek, pa se bodo gostje skupaj z rezervnimi vojaškimi starešinami občine Velenje odpeljali v Kranj na 16. srečanje ZRVS Jugoslavije. B. M. Šmartno '36 Pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki bo od danes najprej znova živahno. Občinska konferenca ZSMS Velenje in osnovna organizacija ZSMS Šmartno ob Paki bosta v sodelovanju s TVD Partizanom pripravila že 6. enotedensko delovno akcijo. Udeležilo naj bi se je več kot 30 brigadirjev iz cele občine. Tudi letos naj bi največ delali pri urejanju okolice in vzdrževanju športnih objektov v tem kraju. V petek zvečer pa se bo iz Van-ganel pri Kopru vrnilo 41 brigadirjev naše občine, ki so sodelovali na zvezni akciji Istra 86. Rekli so Jure Tovornik, delegat Rudni ka lignita Velenje na ponedeljkovem zasedanju zbora združenega dela: »Nismo pripravljeni sodelovati pri gradnji prizidka Zdravstvenega centra, ker ti niso bili zadovoljni s prostori v Prelogah. Iniciativo zdravstvenih delavcev bomo podprli le v višini, ki smo jo namenili za opremo ambulante na Rudniku lignita Velenje.« družbenih dejavnosti za obdobje 1986-1990 ter odlok o obveznem združevanju sredstev sis gospodarskih dejavnosti za enako obdobje. Ob koncu so izvedli še vslitve in imenovanja. V preteklem mandatnem obdobju je le malokatero zasedanje delegatov zbora krajevnih skupnosti minilo tako molčeče kot ponedeljkovo. Že res, da sedijo v delegatskih klopeh novi obrazi, vendar točke dnevnega reda kljub temu niso bile takšne, da bi ti samo dvigovali roke in zapravljali dragocen čas. Če bo tako tudi na julijskem zasedanju,- na katerem naj bi namenili največ pozornosti varstvu okolja, potem je bolje, da izkoristimo čas, ki naj bi ga presedeli v delegatskih klopeh, kako drugače. -tap- Družbenopolitični zbor Kot je bilo pričakovati se je v družbenopolitičnem zboru razvila najbolj živahna razprava prav pri obravnavi gospodarjenja v preteklem letu skupaj z oceno tekočih gospodarskih gibanj v letošnjih šestih mesecih in seveda ob obravnavi družbenoekonomskega položaja energetike in premogovništva. Najbolj bistvena pripomba ob obravnavi položaja energetike in premogovništva pa je bila ta, da bi morali iz tega dohodka uveljavljati tudi širšo akumulativnost občine. Podprli so sklepe, ki širše opredeljujejo in utemeljujejo to problematiko. V zvezi z obravnavo majske analize so v celoti podprli predlagane sklepe Izvršnega sveta skupščine občine Velenje, vendar pa so menili, da morajo skupaj z obravnavami gospodarja-nja tudi takrat, ko gre zaradi zakonskih intervencij za drugačne pogoje pridobivanja dohodka, spremljati gibanje osebnih dohodkov. Pri obravnavi predloga družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in predloga družbenega dogovora o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, grobišč in grobov borcev NOV ter drugih obeležij NOV v občini Velenje, družbenopolitični zbor ni imel bistvenih pri- pomb. (mkp) Veplas Z udarniškim delom do boljših rezultatov Že štirje meseci so minili kar so izrekli delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine za delovno organizacijo Veplas ukrep družbenega varstva, saj so menili, da je to edini izhod iz nastalega stanja. Stanja v tem delovnem okolju pa je še vedno težko, pa vendar je spodbudno, da si zaposleni prizadevajo, da bi dosegli zadovoljive poslovne rezultate. Rezultate, ki jim bodo omogočili obstanek na tržišču in uspešen nadaljni razvoj. Rezultate, ki jim bodo omogočili delitev nekoliko višjih osebnih dohodkov. Čeprav smo še do pred nedavnim lahko trdili, da se velika večina delavcev te delovne organizacije nastalega položaja ni zavedala, da so nekako pričakovali, da jim bo vse prinesel že ukrep sam, lahko zdaj trdimo, da ni več tako. To so dokazali delavci sami z zares zelo visoko udeležbo na sobotni prostovoljni delovni akciji, ki so jo pripravili na pobudo osnovne organizacije sindikata zato, da bi dosegli dokaj visoko zastavljen proizvodni plan za mesec junij in izboljšali poslovne rezultate. Povedati je treba, da se delavci te delovne organizacije v zadnjem času odrečejo marsikateri prosti delovni soboti, pri delu za stroji pa se jim pogosto pridružijo tudi neproizvodni delavci. »Pobudo sindikata, da organiziramo prostovoljno delovno akcijo,« je dejala predsednica delavskega sveta Branka Sovinek »smo na delavskem svetu z veseljem potrdili, saj se zavedamo, da bo na ta način naša pot iz nastale krize hitrejša in uspešnejša. Predvsem pa smo zelo veseli, da se je prostovoljno delovne akcije udeležila večina zaposlenih. To seveda pomeni, da so doumeli prizadevanja začasnega kolegijskega poslovodnega organa in družbeno političnih organizacij. To seveda pomeni, da smo pripravljeni za dosego zastavljenih ciljev tudi na mnoga odrekanja.« Zadovoljstvo nad tolikšno udeležbo na prostovoljni delovni akciji je izrazil tudi vodja proizvodnje Karel Škrubej. Povedal je tudi, da se je delovna disciplina v kolektivu zadnje čase močno izboljšala, da se zaposleni vse bolj zavedajo, da bodo krizo premagali le z boljšim delom. Od ukrepa družbenega varstva so vtem delovnem okolju veliko pričakovali, je dejal Karel Škrubej, vendar pa so najpogosteje mislili, da Mojca Topolšek Karel Škrubej Branka Sovinek bo dovolj samo uvedba tega ukrepa, njim samim pa ne bo treba storiti ničesar. Zdaj ni več tako. Zdaj delavci vedo, da imajo pot iz krize najti sami, seveda pod vodstvom začasnega kolegijskega poslovnega organa. Med »udarniki« smo srečali tudi Mojco Topolšek, ki je v tej delovni organizaciji zaposlena že 25 let. »Vedno sem imela težko delo, pa vseeno sem vedno rada delala. Z veseljem sem se udeležila tudi današnjega udarniškega dela, saj sem prepričana, da z njim koristimo le sebi. Nam vsem bo lapše, če bomo izplavali iz krize in uspešneje zagospoda-rili.« , Velika večina delavcev Vepla-sa si torej prizadeva, da bi z lastnimi močno prispevali k izboljšanju stanja v tem delovnem okolju. Tako je bilo vsaj videti ob obisku na njihovi prostovoljni delovni akciji. Upamo in prepričani smo, da jim bo uspelo z združenimi močmi — z boljšim delom, premagati težave, ki zares niso majhne, si ponovno pridobiti na trgu sloves dobrega proizvajalca. M. Zakošek POD PRHO Beli medvedi Kako veliko je pomanjkanje stanovanj v občini Velenje, je pokazal tudi razpis za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Razpis je bil zaključen v mesecu aprilu, nanj pa je prispelo kar 214 prošenj. Čeprav je bilo nekaj prošenj zavrnjenih, ker niso ustrezale pogojem, pa bo vendarle cela vrsta prosilcev morala počakati. Ver čina pa jih ima kaj malo upanja, da po tej poti pride do ustrezne rešitve, saj je bilo zaenkrat na voljo le 18 stanovanj. Sicer pa je z družbenimi stanovanji nasplošno velik križ. Eni jih nimajo, pa sijih želijo, drugi bi potrebovali primernejša, tretji sijih vzamejo nasilno. Tisti, kijih že imajo, pa se otepajo z vzdrževanjem, s pomanjkljivostmi, ki niso bile odpravljene v garancijskem roku, z nezadovoljivo gradnjo in slabimi projekti. Prav ti so posebno poglavje, nanje pač bolj redko pokažemo, ker vso jezo že prej stresemo na izvajalce. Poleg tega pa so nekateri projektanti, kot je bilo slišati na zadnji seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, zaščiteni kot beli medvedi. Pa bi bilo vendar prav, da bi enkrat takšna problematika zagledala luč sveta, da nam ne bi objekti tako pretirano propadali že, ko so komaj dograjeni, da bi ocenili njihovo funkcionalnost in funkcionalnost sosesk, pa pohvalili dobre in grajali slabe izvajalce. In nekaterim podelili tudi rdeče kartone, če že rumeni in drugi nič ne zaležejo. Potem verjetno ne bi leta in leta gradili ravnih streh, če jim tehnološko nismo dorasli, ne bi gradili Kardeljevega trga tako, kot da bo tamkaj živelo le par otrok, ne bi nam z blokov odpadale fasade že po nekaj mesecih ali letih, poti bi bile speljane tam, kjer jih stanovalci najbolj potrebujejo ... Tudi k sebi bi se stanovalci bolj obrnili, na lasten odnos do družbene lastnine. Z bolj kritičnim tehtanjem vseh teh vprašanj pa bi bil tudi raztezaj do ekonomskih stanarin malo bližji. B. Zakošek Ves naš trud je mnogo premalo Varstvo okolja, ekološka onesnaženost — vprašanji, ki jima namenjamo precej pozornosti šele v zadnjem obdobju. Tik pred zdajci — če že morda ne prepozno. Na tak malomaren in brezbrižen odnos do narave so že pred leti in še vedno-opozarjajo zeleni stražarji na osnovnih šolah velenjske občine. Toda kaj, ko njihova opozorila, napisne table in druge akcije niso prav nič zalegle. Prav nasprotno. Vandali-zem tudi tokrat ni miroval. Pri zvezi prijateljev mladine občine Velenje deluje aktiv zelenih stražarjev. In kaj dela ta aktiv? V začetku šolskega leta mentorji zelenih straž oblikujejo delovni program, se dogovorijo za skupne akcije, ob koncu šolskega leta pa izdajo še časopis. Mentorica aktiva Marija Šavor pravi, da je prednostna naloga zelenih stražarjev osveščanje, ne samo očiščevalne akcije. Tako poleg prej naštetega pripravijo še razna predavanja o varstvu okolja, sodelujejo z društvi, ki jim je skrb za čisto in urejeno okolje osrednja skrb, s to interesno dejavnostjo pa se zelo uspešno vključujejo še v jugoslovanske pionirske igre. »Žal, se mentorji na osnovnih šolah prepogosto zamenjajo in na sestankih aktivov, kamor prihajajo še največkrat eni in isti ljudje, je vprašanje: kaj je sploh zelena straža, prepogosto.« Da zeleni stražarji dobro delajo, nam je povedala sogovornica. Kaj in kako, ter s kakšnimi teža- vami se pri tem srečujejo, smo vprašali nekatere med njimi: Bojana Pustinek, OŠ Gustava" Šiliha: »Zeleni stražarji namenjamo varstvu okolja vso pozornost že precej let, ne samo zadnji čas. Ta dejavnost je na naši šoli zelo pestra. Poleg okolice naše šole skrbimo za spominska obeležja, urejamo panoje, dokaj uspešno sodelujemo z velenjskim turističnim društvom. V zeleno stražo je vključenih 33 učencev, ob raznih akcijah pa sodelujemo vsi. Na temo varstvo okolja smo napisali že več spisov, označili tudi vse črne točke v naši občini. Za to nalogo smo prejeli priznanje. V odraslih imamo slabe vzornike. Ti prav nič ne mislijo na nas in našo prihodnost, kajti če bi, potem bi upoštevali naše pripombe in predloge. O čistilni napravi samo govorimo in govorimo, dlje še nismo prišli.« Jani Galof in Marjan Vogrin. OŠ XIV. divizije: »Želimo čisto in urejeno okolje. Opozorila in dopise s takšno vsebino smo že večkrat poslali svetom krajevnih skupnosti. Zal, niso nič zalegla, tako kot tudi naše akcije ne. Table, s katerimi smo >okrasili< okolico šole, smo morali že naslednji dan odvreči. Poleg raznih akcij skrbimo tudi za to, da so naše učilnice polne cvetja, ki ga sami vzgajamo. Pozimi skrbimo za ptice, pozorno pa prisluhnemo predavanjem na temo varstvo okolja. Za svoje delo smo prejeli zlato in srebrno vrtnico. Zelena straža sodi na naši šoli med najmnožičnejše izvenšolske dejavnosti. Zadnje šolske dni smo imeli člani polne roke dela, da so v celoti uresničili naš delovni program.« Peter Sevnik in Zmago Štih, OŠ Antona Aškerca: »Sami si režemo vejo na kateri sedimo, ker ne varujemo narave. Čeprav smo zeleni stražarji skoraj na vseh šolah zelo marljivi, je to mnogo premalo. Vse preveč skrbi so namenili industriji, ob tem pa premalo mislili na naravo. Posledice takšnega dela so sedaj močno vidne. Zeleni stražar je lahko le marljiv učenec, ki ima rad zelenje, cvetje, čisto in urejeno okolico. Z raznimi akcijami, očiščevalnimi, propagandnimi in drugimi, si prizadevamo, da bi bila okolica šole naš ponos in naš vzor. To nam vedno ne uspe. Nekateri občani so tako »pošteni«, da nam zelenice in gredice uničujejo. Kje potem lahko iščemo dobrih zgledov? Ob naših opozorilih se nam mnogi samo posme-hujejo. Člani našega fotokrožka imajo polne roke dela pri opozarjanju na nepravilen odnos dc narave na svojstven način. Sicei pa je zelena straža zelo zanimiva, vzgojna in poučna izvenšolska dejavnost, vanjo pa smo na naši šoli vključeni učenci od prvega do osmega razreda.« Bojana Pustinek Jani Galof Marjan Vogrin Peter Sevnik Zmago Štih 4. stran ★ TOS CaS NARAVA IN MI Titovo Velenje ★ 3. julij 1986 Javna tribuna o problematiki varstva okolja, bila je prejšnji ponedeljek v Glasbeni šoli v Titovem Velenju, pripravila pa sta jo občinska konferenca SZDL Velenje in Občinski sindikalni svet Velenje, je zares uspela. Pokazala je, da nam ni vseeno, kakšno bo naše okolje jutri, kaj bomo pustili zanamcem. Pokazala je, da se ne želimo pehati za hitrim razvojem, hitrim napredkom in ob tem pozabljati na naše okolje. Končno smo se zavedli, da moramo del ustvarjenih sredstev nameniti tudi za sanacijo našega okolja. Vemo in to je pokazala tudi javna tribuna, da ne smemo dopustiti, da bi se naša še vedno lepa Šaleška dolina spremenila v dolino smrti. Po uvodni predstavitvi najpomembnejših oblik onesnaževanja v dolini — o tem smo v Našem času že obsežno pisali, so se vključili v razpravo številni strokovnjaki in občani. Glede na to, da je Radio Velenje javno tribuno neposredno prenašal, pa so se po telefonu vključevali vanjo tudi poslušalci. Povzemamo nekaj zanimivih razprav. OPOZORILO GOZDOV Miran Čas, predstavnik Inštituta za gozdarstvo in lesarstvo iz Ljubljane je govoril o propadanju gozdov na našem območju in opozoril, da bi lahko vire onesnaževanja, ki so znani, ob zadostni osveščenosti odpravili. Povedal je, da smo lani spomladi na področju Šaleške doline opazili prizadetih 38 odstotkov gozdov, meritve jeseni lani, pa so pokazale še mnogo hujše rezultate, saj je bilo takrat vidno prizadetih že 81 odstotkov gozdov občine Velenje. Na konkretno vprašanje, kaj se bo zgodilo, če ne namestimo čistilnih naprav vsaj v petih letih pa je takole odgovoril: »Smer trendov je jasna. Goszdovi hirajo, ostale bodo mogoče samo nekatere odpornejše vrste, ki pa bodo izginile kasneje. V prvi fazi lahko pričakujemo izginevanje gozdov, več naravnih katastrof kot poplave, suše, usihanje vodnih zajetij, na drugi strani pa večjo koncentracijo odplak in drugih strupenih snovi, temu pa sledijo zemeljski plazovi, izginevanje plodne zemlje in — katastrofa.« V razpravo, o ogroženosti gozdov se je vključil tudi Ciril Re-mic, predstavnik splošnega združenja gozdarstva Ljubljana. Izrazil je zadovoljstvo nad tolikšno udeležbo na javni tribuni ter nad velikim zanimanjem občanov za to problematiko. Menil pa je tudi, da bi morali v občini Velenje konkretno opredeliti do kdaj in za koliko bomo zmanjšali onesnaženost. Svojo razpravo pa je zaključil takole: Nas gozdarje silijo, da moramo ogromno denarja vlagati v sanacijo gozdov, pa tega denarja nimamo dovolj. Lesna industrija je v težavah. Zdaj nam pa pravijo, najemajte kredite, pa čeprav inozemske, da bi jih vlagali v gozdove, da nam bo pa onesnažen zrak uničil še tiste devize, ki jih bomo vložili v gozdove. Mislim, da je to neumnost. Raje recimo, da naj termoelektrarne najamejo tuje kredite in naj nabavijo čistilne naprave, da jih čim prej vgradijo.« Takšno njegovo razpravo so prisotni pozdravili z navdušenjem. PESJE NAJBOLJ OGROŽENO V razpravo na javni tribuni se je vključil tudi Pavel Planine, predstavnik krajevne .skupnosti Pesje, ki je prav gotovo ena najbolj izpostavljenih in ogroženih. Čeprav so krajani Pesja,.ob pri-četku gradnje, novih objektov REK postavili 20 konkretnih in jasnih zahtev pod katerimi pogoji se s to gradnjo strinjajo, so številne, čeprav so bile osvojene, ostale napisane le na papirju, do njihove uresničitve pa še vedno ni prišlo. ŠALEŠKA DOLINA PRED EKOLOŠKIM INFARKTOM Zelo konstruktivna je bila razprava Dušana Pluta, predstavnika zveze društev za varstvo okolja. Opozoril je na to, da so prizadete vse pokrajinotvorne sestavine, zlasti zemlja, zrak, voda in vegetacija. Predvsem pa je poudaril, da prihaja že do takoime-novanih prepletujočih, kombiniranih ali bolj znanstveno povedano sinergetskih učinkov degradacije. To pomeni, da imamo opravka že s propadanjem, ne samo z onesnaževanjem. To se kaže v vse večji stopnji degradacije in vse slabših bivalnih razmerah. »Bojim se za generacije, ki so zdaj mlade, kako bodo to dodatno onesnaževanje, ki jim ga tako korajšno načrtujemo, preživele,« je dejal in nadaljeval: »Današnja ekološka oziroma prostorsko ekološka situacija v šaleški dolini je izredno kritična in v bodoče lahko ob nadaljevanju istih trendov pričakujemo nadaljnje obremenitve tega okolja, predvsem ob nadaljevanju količinske rasti, ki je, kot vse kaže, tisto edino, kar smo v tem trenutku sposobni narediti.« Podal je tudi vrsto pobud, kako razrešiti nakopičena vprašanja na tem področju, med drugim tudi predlog o zmanjšanju porabe električne energije. JEDRSKIM ODPADKOM ODLOČEN NE Med tistimi, ki so razpravljali o možnem odlagališču jedrskih odpadkov v Velunjsketn grabnu IZ RAZPRAV Z JAVNE TRIBUNE 0 VARSTVU OKOLJA PRIHOD NOST NE SME BITI TAKO ČRNA je bil Jože Melanšek. Izrazil je ogorčenje, da smo v občini Velenje za to razmišljanje izvedeli tako pozno. Tudi nekateri drugi razpravljala so se dotaknili tega vprašanja, vsi pa so poudarjali, da o morebitnem predlogu o odlagališču jedrskih odpadkov v občini Velenje ali njeni bližini niti razpravljali ne bomo. MAMA, SAJ NE BOM UMRL? Marsikomu so stopile solze v oči, ko je poslušal razpravo Marije Šavor, predstavnice VIZ. Obsodila je delegate, ki so jeseni glasovali proti čistilnim napravam, ker so predrage. Otroci nas zato upravičeno kritizirajo, je dejala, da smo najsebičnejša generacija staršev, ki ni pripravljena odreči se delu svojega udobja za preživetje svojih otrok. Govorila je o onesnaženosti, ki že vpliva na naše zdravje in med drugim dejala: »Bi sedaj k vsemu kar imamo, dodali še radioaktivne odpadke v Velenjskem grabnu? Potem bi se ta bolezen (rakasta obo- lenja) v naši dolini še povečala. Kolikokrat? Kdo bi si upal to povedati javno? Naša mlačnost bo morda izginila, ko bodo matere bedele nad svojim za rakom in levkemijo umirajočim otrokom, ko jih bodo z grozo v očeh spraševali: »Mama, saj ne bom umrl?« Neobvladovanje jedrske energije, pa vendar uporabljene, zbuoja nezaupanje do vseh znanosti in tehnike. Tu bi mimogrede omenila še to, da je morda eden poglavitnih vzrokov specializacija znanosti, tehnike ... da vsak zagovarja svoje področje in dejansko nima vpogleda v drugačne škodljive posledice na drugih področjih . . . .« V svoji razpravi je Marija Šavor menila, da je rešitev ekoloških problemov preprosta. Odpovedati se moramo le delčku svojega udobja in zbrati sredstva za čistilne naprave, da zagotovimo prihodnost sedanji mladini in njihovim otrokom. Predlagala je samoprispevek za čistilne naprave naših voda, prispevno stopnjo za zbiranje sredstev, ki so potrebna za ohranitev našega okolja. Poudarila je, da lahko plačamo čistilne S SEJE OK SZDL IN OS ZSS VELENJE SPREJMIMO UKREPE IN PREPREČIMO NADALJNJE ONESNAŽEVANJE! O tem, kako v občini Velenje potekajo aktivnosti pri preprečevanju ekološke onesnaženosti so govorili tudi ne skupni seji občinske konference SZDL Velenje in občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje. Pregledali so zaključke javnih razprav o tej problematiki po krajevnih skupnostih, delovna skupina, ki je pripravila javno tribuno o varstvu okolja pa je podala tudi predlog stališč oziroma nalog, ki jih moramo na tem področju uresničiti. Člani obeh organov so jih potrdili, seveda pa bomo o njih razpravljali še na seji vseh treh zborov velenjske občinske s>"ipščine predvidoma 14. julija It.os. Odbor za vodenje javne razprave o varstvu okolja je ugotovil, da so potekale razprave po krajevnih skupnostih, družbenih organizacijah in društvih široko, kritično in samokritično do poj;i vov lastnega onesnaževati ja. Oh činska tribuna o tej problematiki pa je pokazala, da je skrajni čas, da smo resno in zavzeto pričeli razreševati te probleme. Na osnovi razprav ugotavlja odbor, da je stanje onesnaženosti kritično, še posebej ozračje, vode in zemljišča. Onesnaženost nevarno ogroža favno, floro in življenje ljudi. Delovna skupina je na osnovi razprav menila, da je treba stališča izvršnega sveta (objavljena so bila tudi v Našem času) o tej problematiki dopolniti. Tako predlagajo, da morajo biti vse naloge rokovno opredeljene, prav tako pa je treba določiti tudi nosilce nalog. Onesnaževalci so dolžni izdelati učinkovite sanacijske programe v rokih, ki jih bo določil i/.vršni svet in predložil v sprejem občinski skupščini. Pospešeni propadanje in umiranje gozdov, ki je v Šaleški dolini /e več kol 10 odstotkov višje od slovenskega poprečja, piše v predlogu sklepov, terja izjemno zmanjšanje emisij SO; v ozračje. Zato se po mnenju delovne skupine ne moremo zadovoljiti le s 30 odstotnim zmanjševanjem emisije do leta 1993 kot predvideva program šoštanjskih termoelektrarn, saj bi nam v tem primeru gozdovi propadli. Takoj moramo tudi začeti z izdelavami raziskovalnih nalog, ki bodo pokazale na soodvisnost onesnaževanja okolja in zdravja ljudi ter zahtevati odločno takojšnje ukrepanje občinskih in republiških inšpekcijskih služb. Med predlogi sklepov je tudi zahteva po ratifikaciji mednarodne konvencije o varstvu okolja zraka, uskladitev standardov o onesnaževanju z najnaprednejšimi predpisi v svetu ter izdelave načrta za racionalnejšo rabo energije, ponovno pa je treba preveriti tudi investicije energet- naprave za termoelektrarne v višji ceni električne energije in izračunala, da bi pomenilo, če bi po ki-lovatni uri zbirali po 5 dinarjev za poprečno gospodinstvo to na mesec 3 tisoč dinarjev. Takšna njena razmišljanja so prisotr.i v dvorani pozdravili z bučnim aplavzom. limirarne raziskave, ki so jo naredili na območju Šaleške doline. Ugotovili so poškodbe genetskega materiala. To pa pomeni, da obstajajo poškodbe informacijskega sistema, ki je odgovoren za oblikovanje vseh naših lastnosti. To so merili na primer pri smreki in ugotovili na področju- sko zahtevnih objektov (Kidričevo). Na skupni seji občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta so podprli tudi zahtevo po prepovedi izdaje lokacijske odločbe za TEŠ VI brez predhodne namestitve kompleksne naprave na vse bloke, prepoved dovažanja tujih premogov za potrebe šoštanjskih termoelektrarn, zahtevali pa so tudi stalno rubriko o problematiki varstva okolja ter tedensko obveščanje o rezultatih meritev onesnaževanja zraka in vode v Našem času. Sprejeli so še vrsto drugih usmeritev in pobud za izboljšanje našega okolja. Ob tej problematiki bodo kot smo že omenili celovito razpravljali tudi na naslednji seji občinske skupščine, Med zaključki velja vsekakor omeniti tudi to, da so odločno odklonili vsako razmišljanje o možnem odlagališču jedrskih odpadkov v našem okolju. KONVENCIJO MORAMO PODPISATI V razpravi je sodelovala tudi podpredsednica republiške konference SZDLBožena Ostrovšnik, ki se je pridružila zadovoljstvu vseh tistih, ki so kot gostje prišli na javno tribuno. Menila je namreč, da pomeni razprava v takšnem obsegu, ki je zaključek na široke akcije temeljnih okolij, pomembno gesto, ki bo lahko pripomogla k temu, da bodočnost vendarle ne bo tako črna, kot je bila zdaj naslikana. »Prepričana sem, da nismo obsojeni na smrt, kajti prva stopnja za to, da smo stopili na pot spreminjanja zadev, razmer, je pravzaprav obveščanje in mislim, da ste tudi ravno vi, Velenjčani, opravili pomembno delo.« Govorila pa je tudi o vprašanju konvencije o onesnaževanju zraka. Takoj na začetku javne tribune je namreč eden izmed občanov izpostavil, zakaj Jugoslavija ni pristopila k podpisu tega dogovora. Dejala je, da gredo republiška prizadevanja v smeri tega podpisa, saj je republiška skupščina na zadnjem zasednju sprejela sklep, da predlaga zvezni skupščini, da sprejmemo to konvencijo. Ob tem pa je opozorila, da sam sprejem konvencije še ne bo dovolj. Pri nas imamo namreč ogromno zakonov s področja varstva okolja, vprašanje pa je, ali smo se mi, ljudje, ki se kot delavci v samoupravnih organih, kot občani v družbeno politični skupnosti, sposobni v praksi izboriti za to, da bomo namenili tudi sredstva za varovanje okolja. Biti moramo dovolj osveščeni in prepričani, da se lahko čemu od-povemo na ta račun. GENETSKE POŠKODBE Vsekakor je bila zelo zanimiva tudi razprava tov. Draškovičeve z inštituta za biologijo univerze v Ljubljani. Podala je rezultate pre- Lokovice (tik nad dimniki šoštanjskih Termoelektrarn) osemkrat večje število poškodb genetskega materiala kot je normalno v Sloveniji. V Mežiški dolini, ki so jo na javni tribuni ves čas poudarjali kot najbolj onesnaženo število poškodb genetskega materiala povečano od 3,26 do 6,6. Svoje razmišljanje pa je predstavnica biološkega inštituta nadaljevala takole: »Res so ti podatki dobljeni pri smreki, ampak kadar govorimo o genetskem materialu, se moramo zavedati, da je v svoji osnovi genetski material kemijsko sestavlvjen enako pri rastlinah, živalih in pri ljudeh. In če gre za poškodbe genetskega materiala pri rastlinah, lahko s precejšnjo gotovostjo pričakujemo, da se bodo pojavile ali pa se že pojavljajo poškodbe genetskega materiala pri ljudeh in živalih. Potrjena je tudi povezava med karcinogenim delovanjem SO2 po eni strani, po drugi strani pa je SOj poznan kot zelo možen kokarcinogen, to pomeni, da v prisotnosti SO2 vsi ostali, eventu-elno mutageni elementi postanejo še bolj mutageni oziroma so v konbinaciji mnogo, mnogo težje rekacije . . .« Naj ob tem pripišemo še, kaj so v zapisnik o razpravi o onesnaženosti okolja med drugim zapisali v Zavodnjah : »Kmetje opažamo na rastlinah tudi naslednje spremembe: pri krompirju in nekaterih drugih kulturah prihaja do predčasno zaključene rasti. Suši se vinska trta, upada število orehov, pri živalih pa je prisoten čedalje večji problem jalovosti in poginjanja čebel.« ««£ '.>-. 'i . , j 1 Na javni tribuni o varstvu okolja. ki jo je Radio Velenje neposredno prenašal, so sodelovali s svojimi vprašanji in razmišljanji tudi poslušalci. Odgovore na zastavljena vprašanja bomo objavili še predno bodo o problematiki varstva okolja razpravljali delegati občinske skupščine, v naslednji številki Našega časa. NALOGE DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ Socialistična zveza bo vse do obravnave problematike varstva okolja na občinski skupščini nadaljevala z vodenjem razprav. Na zadnjrseji so se dogovorili, da morajo družbeno politične organizacije s svojim delovanjem vztrajati na razreševanju ekološke problematike, ker nastale razmere že ogrožajo družbeni razvoj in zahtevajo drugačen odnos, višjo zavest, bolj smotrno in racionalno varovanje našega okolja. Takoj je treba pristopiti k konstituiranju sveta za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL ter sprejeti delovni program. Ustanoviti pa je treba tudi društvo za varstvo okolja in mu omogočiti delovanje ter nameniti več pozornosti vsem tistim društvom in družbenim organizacijam, ki se s svojo dejavnostjo pomembno vključujejo v varovanje okolja. Naloge so naložili tudi svetu za informiranje, ki mo- ra skupno s svetom okolja in skladno z delovnim programom pripraviti način obveščanja občanov o problematiki v okolju za tedensko objavo v Našem času. Svet za varstvo okolja pri občinski konferenci SZDL pa se mori aktivno vključiti v pripravo problemske konference na temo Ekologija, energija, varčevanje, ki j« oiganizira republiška konferenci SZDL. Njim so predlagali tudi, da v problemsko konferenco delegira tudi delegate REK Velenje, ker sodi ta kolektiv med največje onesnaževalce v republiki. Občinski sindikalni svet mora zahtevati, da v vseh okoljih preverijo svoj odnos do okolja, dopolnijo samoupravne akte in posvečajo več pozornosti izboljšanju delovnega okolja.' Vzgoja mladine pa mori postati vsebina dela ZSMS ii vzgojno izobraževalnih institucij. MIRA ZAKOŠEK Vsem borcem in aktivistom ter vsem občanom čestitamo ob 4. ju-'liju — dnevu borca. Vsem rudarjem pa izrekamo čestitke ob njihovem stanovskem prazniku — 3. juliju Delavci Gradbeno industrijskega podjetja VEGRAD Titovo Velenje na gradbiščih sirom po Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji in Nemški demokratični republiki Danes drugih Bili smo v rudniku Lepega sončnega jutra, 5. maja, smo se zbrali pred šolo z namenom, da si ogledamo Rudnik lignita Velenje. Izpred šole smo se odpravili ob pol deseti uri. Kmalu smo prispeli pred pred vratarnico starega jaška. Sprejela sta nas Ciril Gorenc in Vlado Popovski. Peljala sta nas do rova, ki je sicer nad zemljo in je narejen iz pločevine, vendar je v notranjosti videti kakor pravi. Naredili so ga samo za učence. Nato smo odšli še v stranske rove. Videli smo mnogo strojev: sekcije, ki služijo temu, da se premog ne sesuje na rudarje, gumijasti transpoter za prevoz premoga in oseb, stroj za kopanje rovov in jamski kombajn za kopanje premoga. Potem smo odšli v garderobe. Najprej smo si ogledali belo garderobo. Tu hranijo svojo čisto obleko rudarji, ki so na delu. Da je več prostora, visijo obešalniki z obleko visoko v zraku. Nato smo si ogledali še črno garderobo. V njej shranjujejo delovno obleko rudarji, ki so doma. Rudarji potrebujejo za delo srajco, hlače, čelado, golenik, čevlje s kovinsko kapico ali škornje, če je potrebno pa tudi vetrovko. Čelade so tudi različnih barv, da se vidi kakšno delo opravlja posamezni rudar. V lamparni smo videli shranjene rudarske svetilke in samoreše-valce. To so maske, ki si jih rudarji nadenejo ob nesreči s plinom. Medtem ko so rudarji doma, se svetilke polnijo z elektriko na naslednji delovni dan. Ko rudarji vzamejo svetilke in samoreševalce, odidejo v čakalnico. Tam počakajo svojega delovodjo in skupaj gredo v jamo. Od tam smo se napotili proti dvigalu. Pripeljal se je neki rudar in nas pozdravil z rudarskim pozdravom SREČNO. Ob koncu obiska smo se zahvalili vodičema in polni lepih vtisov vrnili v šolo. v Črno zlato Pod nebo, polno svinčenega sijaja, je siknil oblak pare. Gru-dasta, od sonca in vetra izsušena zemlja je razpokala, debeli kamniti skladi so se razklali kakor krš... Iz tal je z nesluteno močjo bruhnila magma. Žareča lava se je valila po strmem pobočju, ki ga je zajel ogenj in cvrče kapa-la v jezero. Živali so podivjale, v divjem diru so bežale proč, da se je tresla zemlja. Jezero je vzvalovilo. Čez hribe je zavel veter, ki je gnal po nebu kopaste, nevihtne oblake. Vodni masivi so butali ob kamnite, nalomljene stene, ki so jih utesnjevale, iskali so izhoda iz amfiteatra narave. Valovi so postajali vse večji, voda je brizgala visoko v nasičen zrak. Iz-nenada se je zemlja stresla, v tleh je zazevala razpoka, kamniti skladi so se ostro razklali. Voda je butnila v nastalo vrzel. Drobila je kamenje, s sabo odnašala drevesa. Po nekaj minutah divjanja narave se je dolina umirila. Mamuti, mastodonti, mečezobi tigri in druge orjaške živali so nepremično gledale tja, kjer je bilo prej jezero, sedaj pa le z muljem, blatom in drevesnimi debli pokrita močvara. Star, mogočen mastodont se je oblastno približal jezerskim usedlinam. Dva, trije koraki v razmočeno, mehko zemljo in večtonsko telo se je pričelo pogrezati. Čedalje hitreje je izginjala rjavo rdeča dlaka med zoglenelimi ostanki rastlin, žival se je otepala, lezla iz grgrajoče, mastne zemlje ... Mastodont se je še zadnjič ozrl, dvignil trobec, sredi piskajočega krika pa je omahnil proti tlom in se izgubil v močvari. Zemlja se je gubala, prelamlja-la, bičala sta jo veter in sonce. V jezerski kotanji se je nabirala v stoletjih nakopičena energija sonca—les. Mogočna odmrla drevesa so padala vanjo, prekrili so jih mulj, voda in blato. Les ni trohnel, spreminjal se je v bogastvo, ki ga je narava stoletja, ti- sočletja skrbno čuvala, spreminjal se je v premog, črno zlato. Dolgo je trajalo, da se je razvil moderni človek. Poi asi, a vztrajno je osvajal svet in si podjarm-ljal naravo. V dolgoletni borbi ji je iztrgal tudi v globinah skrito bogastvo — premog. Se vedno se bije borba zanj —borba v trdi temi podzemlja, ki jo razsvetljujejo le prameni svetlobe naglavne svetilke. Borba z vodo, metanom in pritiski zemlje. Industrija zahteva ogromne količine črnega zlata, ob tem pa ne pomisli na človeka. Na človeka, ki se dan za dnem spušča v globino zemlje, da bi naravi iztrgal nov košček premoga — košček energije. dan rudarjev Kaj bo, ko se bodo naravne zaloge zoglenelega lesa izčtpale? Se bomo šele ob pomanjkanju premoga zavedli napake, ki smo jo storili s sebičnim, nenačrtovanim in čezmernim izkopavanjem črnega zlata? Bo ta ruda takrat v resnici postala črno zlato? Bomo premogu znali poiskati primerni nadomestek? Veliko dela še čaka znanstvenike, preden bodo natančno proučili vse možnosti, ki jih nudijo sonce, veter, morje, odpadki industrije kot viri energije. Bomo znali odkrito energijo uporabiti kot pogonsko silo v industriji in doma? Postavljajo se nam najrazličnejša vprašanja, na vsa pa bo s svojim ustvarjalnim znanjem odgovoril človek. Toda čas teče .. . SREČNO, RUDARJI! Rok Poles, 6. a COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje Jerneja Grebenšek, COŠ Veljko Vlahovič, 3. c. Moj ata je rudar Rudarska likovna kolonija praznik rudarjev delavcev Reka in Cos'd'ermo vom /o Jpi n o volt i orožnik, JoWiìl noÌ mm ;v« ■ * * . • ' Moj ati je rudar. Domov pride umazan in utrujen. Velikokrat, ko zavija sirena, pomislim na rudarje. Ta sirena pa na srečo ne zavija vedno zaradi nesreč v rudniku. Ati mi velikokrat pripoveduje o delu v jami. Pove mi, da imajo vsi rudarji težko delo. Velikokrat mora ostati tam, čeprav je službe konec. Vsi rudarji imajo tudi svoje delovne obleke, čelade in svetilke. Če se komu svetilka pokvari, jo pošlje po dvigalu v popravilo in dobi drugo. V rudniku pa imajo lepe plače. Zato imajo nekateri rudarji celo vikend. Tisti rudarji, ki so marljivi dobijo več, tisti, ki so leni pa manj. Želim, da se nobeden rudar ne bi poškodoval. »SREČNO. RUDARJI!« Bila bi rudar VUKICA STOKIČ 5. raz. OS XIV. divizije TITOVO VELENJE V počastitev dneva rudarjev je bila 23. do 27. junija na Rudniku lignita Velenje rudarska likovna kolonija, v kateri so sodelovali Šaleški likovniki. Dela, ki so jih ustvarili, so na ogled v galeriji knjižnice Kulturnega centra Ivana Napotnika. (L. O.) Moj stric dela v rudniku. Ima zelo težko delo. V rudniku je zelo veliko dela. V jamo se peljejo z dvigalom pol ure. Imajo zelo dobro in toplo malico. Ko gredo v jamo, se morajo spreobleči. Rudarji morajo imeti čelado, svetilko in rokavice. Nekateri kopljejo, drugi pa vrtajo s strojem in odvažajo premog. Premog potrebujejo elektrarne, tovarne in ljudje za ogrevanje stanovanj. Rudnik odvaža lignit v elektrarno zato, da imamo mi elektriko. Ko rudarji končajo svoje delo, pridejo ven zelo umazani in utrujeni. Potem se gredo kopat. Voda je zelo umazana. S sebe odvržejo umazana oblačila in postanejo zopet lepi ljudje. Ko pridejo domov, so zelo utrujeni. Če bi bila jaz moški, bi se izučila za rudarski poklic. To bi me najbolj veselilo. JOŽICA ČUČEK 5. raz. OŠ XIV. div. TITOVO VELENJE Vsako leto so ob rudarskem prazniku in prazniku vseh delavcev kombinata Franc Leskošek-Luka številne športne prireditve. Tudi letos so se srečali nogometaši Rudarja in Smartnega ob Paki, pa rokometaši Šoštanja in Fužinarja, rokometašice Velenja in Šmartna, tudi dvigovalci uteži so tekmovali za rudarsko svetilko, nekaj športnih prireditev pa bo še danes oziroma v naslednjih dneh. 6. stran ★ |"13S CBS REPORTAŽE Titovo_Velenje * 3. julij 1986 Zlati poroki takrat dovolj denarja, da kupijo, a kot kaže želijo nekateri izkoristiti prav »gužvo« teh dni. Ampak prodajalke so vedno budne. Saj se vsaka mlahavost v teh primerih pozna njim samim. »Pridite pogledati ob inventurah, pa boste videli, kako se tresejo, kakšen bo rezultat.« V ljubljanski Nami posvečajo največjo pozornost preprečevanju. V to sodi tudi vsakoletni seminar na to temo, ki ga pripravijo v sodelovanju z UNZ-jem in kjer prodajalke in prodajalci zvedo marsikaj, na njih spoznajo veliko stvari in nekateri so že pravi psihologi. Kot pa so nam v Nami povedali, je zanimivo, da na oddelku z živili najpogosteje zalotijo tiste, ki »sladko grešijo«. »Čokoladica, pa spet čokoldi-ca, pa štiri čokolade, kava, lešni- ki, pa spet čokoladica, limone, banane, pa spet čokolada«, so pripovedovali v Nami, ko so pregledovali zapisnike. Takole deset centimetrov se jih je nabralo v dveh letih. To pa dokazuje da so pri tistem, čemur pravijo »preprečevanje« nadvse uspešni. Kdor se jim izmuzne mora uporabiti že kakšno presneto inovati-vno metodo! Marijo Bahun z otroškega oddelka je nekdo, ko smo se pogovarjali pozdravil kar z: »Kako je detektiv v civilu?« Vam to kaj pove? Nam je. Ob tem pa smo izvedeli in videli, daje preprečevanje odhoda nepoklicanih s polnimi žepi, torbicami in še čim lahko prav nevarno dejanje. S »sobotne« akcije, ko je Marija preprečila odhod moškemu s 50 tisočaki nabranega »izbranega« blaga, so ji ostali polomljeni nohti, boleč prst in nekaj modric. Ampak zadržala ga je. Žalostno pa je, kot je povedala, da včasih kaj zmakne tudi kakšna mamica, ki pripelje s seboj še otroka. Zgodilo se je, da je mali, ko so mamico zaloti,: vprašal: »Mami, kaj nisi plačala?« Še dobro, da ji ni očital, da je bila premalo spretna! So pa tudi primeri, ko gre kdo v akcijo kar s potovalko. Enega takšnih je prav tako zalotila Marija Bahun. točno je videla, da je polica na kateri je bila še malo prej »Štrumfeta« ostala po njegovem ogledu prazna. Pa je šla za njim, nadstropje niže, k živilom. Počakala je, da je še tam »nakupil«, kar je mislil. Možak je imel pod bundo preobilen trebuh in prepričana, da se ne toplem skriva prav Štrumfeta je zahtevala, da jo da na hladno. Kakšna Štrumfeta neki, se je zgovarjal mladi mož. Kje pa! Po odločnejšem nastopu je le odprl bundo. A vzrok za preobilen trebuh so bile še neprebavljene pravkar nabavljene banane. Štrumfeta pa je bila že lepo na varnem v potovalki, kjer je delala družbo usnjenim rokavicam, pa laku za lase, pa plastičnim zapestnicam, pa bombonom. S presenečenjem za otroke in ženo potem jasno ni bilo nič. . Pa se ta dejanja izplačajo? Jih lahko zamenjamo za pošteno ime? Prepričani smo, da ne! M. Krstič-Planinc posebej razveseljivo pa je, da so te igrače opremljene z nalepko Skupnosti otroškega varstva Slovenije — znakom dobra igrača. Pred nedavnim je Beno Strozak presenetil z novo igračo, ki pa ni zanimiva le za otroke. S pridom jo namreč lahko uporabljajo tudi odrasli. To so ročne statve. Gre za preprosto pripravo s katero se lahko igrajo otroci. Še posebej jo Beno priporoča šolam in vrtcem, z njeno pomočjo pa lahko stkemo tudi uporabne predmete, prte, preproge, tapiserije, torbe, oblačila. Statve sestavlja prečna letev, ki jo je mogoče pri- 0%KEGA VA*^ i ®l Z ^ < * DOBRA IGRAČA J 1985 Igrače Bena Strozaka nosijo znak »Dobra igrača« trditi na mizo, na njo pa namestiti modro zelene palice, med katere z rokami ali z iglo prepletate niti in po svoji zamisli spletete želen izdelek. Možnosti je zares veliko. Za tkanje je mogoče uporabljati volno, vrv, ostanke tekstila. Po želji je mogoče materiale tudi kombinirati. Statve, ki so že v prodaji, so namenjene predvsem za tkanje z debelejšimi materiali, saj so palice na njih debele 8 milimetrov. Beno Strozak pa bo izdelal še takšne za pletenje s tanjšimi materiali. V prodaji sta dva modela statev Benos. Manjši je namenjen predvsem otrokom, ki med igro ustvarjajo po svojih zamisli, večji (širši) pa je namenjen vsem tistim, ki bi se radi preizkusili v tej vrsti ročnih del. Poizkusite, gotovo vam bo ugajalo. Statve Benos imajo namreč še eno prednost. Poceni so. Za manjši model je treba odšteti 2500 dinarjev, za večjega pa 4500 dinarjev. —mz,—vos— Marija in Anton Grobelnik Motokros za najmlajše cejšnje pa so tudi možnosti za prodajo na tujih tržiščih. TORI CROSS je težak 42 kilogramov, ima prostornino 49 kubičnih centimetrov, premaguje strmine do 35 stopinj, razvije hitrost 40 kilometrov na uro, možne so razne prilagoditve glede na težo voznika, seveda pa ta izpeljanka ni zložljiva. Pionirji so torej pri nas dobili domače kolo z avtomatskim menjalnikom za tekmovanja v crossu. Pomembno namreč je, da so uvožene le gume, vsi ostali materiali so domači, motorno kolo pa je plod domačega znanja in dela. Za nove izpeljanke se Toni Rifelj odloča tudi zaradi večjega povpraševanja na tržišču, saj so v njegovi delavnici v prvem polletju sestavili več Torijev, kot lani vse leto. Svoje snovanje je usmeril v tri področja. Prvo je zložljivi program s številnimi različicami, v športni program, na podlapi osnovne izvedbe Torija pa pripravlja tudi izdelovanje priljubljenih Vesp, ki jih danes pri nas še ne izdelujemo. Nehote v torbici ali žepu »Čokoladica, spet čokolada, lešniki, pa kava... Kradljivci niso več kradljivci ampak neupravičeni odtujevalci blaga. Ste vedeli? Res neverjetno kako indirekten izraz za povsem direktno dejanje. In potem tudi stari dobri rek krade kot sraka ni več tisto, kar je bil, ker si po novem neupravičeno odtujuje blago kot sraka. Vendar pa te kraje, oziroma to neupravičeno odtujevanje blag s polic povzroča trgovcem vedno večje preglavice. Ni namen tega zapisa vse tatove in potencialne neupravičene od-tujevalce blaga lepo prositi, naj teh grdih stvari nikar ne počno, ker to ne bi pomagalo, zanimalo pa nas je koliko takšnih primerov se pojavlja med nami, v naših trgovskih organizacijah. Ne boste verjeli, vedno več! In vedno več jih pri tem tudi zalotijo. In potem nič ne pomaga zakli-njanje, da je bilo prvič in čisto po pomoti seveda, da ne bo nikoli več, pa stok in solze in tiha vprašanja, ja kaj bo pa sedaj okolica rekla, pa groženj in prošenj, lepo prosim, kar sami se zmenimo . . . Vsak tak primer je treba tudi prijaviti. Vprašali pa smo se in se še sprašujemo, kaj privede ljudi, da se spustijo v takšna nečedna dejanja. Nuja gotovo ne, ker so poslovodje s katerimi smo se povo-varjali, vsi po vrsti zatrjevali, da ima večina teh doma dovolj in še več in bi si vsako ukradeno stvar lahko mirno privoščila. Marija Petrej iz Erine Poslovne enote Pesje je rekla: »Število kraj se je povečalo, to je dejstvo. Izmaknejo pa kaj ljudje, ki imajo doma dovolj, morda še preveč in zelo malo je tistih, ki si česa ne bi mogli kupiti, pa zato vzamejo. Predvsem pa je zanimivo, da stvari, ki jih jemljejo niso nujno potrebne, saj gre pri nas predvsem za kavo, kolonjsko vodo in kaj podobnega. Ko koga ujame- mo potem pa jok in stok. Ženske se rade zgovarjajo, da so dale kaj nehote v torbico«. No, če jih ne bi dobili, potem bi jim ta nehote tudi kar prav prišel. »Spomnim se ženske, ki je pogosto hodila k nam. Vedno se je dolgo zadržala in bila kot kak inšpektor, saj je pregledala in prekontrolirala vse cene tudi po večkrat. Na koncu pa se je odločila za nakup kakšne žemljice in jogurta. Ko sino jo zasačili pa je imela v torbici kavo.« Amaterka, bi dejal na to kak profesionalec. Rajko Špegel poslovodja Erine Name pa ima drugačne izkušnje: »Pridejo v skupini, organizirano, eden moti prodajalko, drugi pa hop in obratno. Tisti bolj naivni odnesejo v kabino, da pomerijo po tri oblačila, vrnejo dve.« In takšnih primerov ni malo. Zanimivo pa je, kot je povedal, da je kraj največ v plačilnih dneh. Človek bi mislil, da imajo ljudje vsaj V soboto je bilo v Cirkovcah slovesno. Pivnikova mamka in atek sta praznovala zlato poroko. Z njima so se poleg njune številne družine veselili Cirkovčani, saj je zlata poroka v njihovem kraju redka. Oba Anton in Marija Grobelnik izhajata iz kmečke družine. Anton se je rodil leta 1908 v številni Červarjevi družini. Pri desetih letih mu je umrla mama in zgodaj je moral odrasti. Leta 1932 je zagospodaril na kmetiji v Završah 78, ki jo je kupil njegov oče. Tudi Marijina mladost je bila vse prej kot rožnata. Mame skorajda ni poznala, saj je imela le štiri leta, ko jo je izgubila. Rodila se je v Britovškovi družini v Cirkovcah leta 1913. Leta 1935 sta se Marija in Anton vzela. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok, trije so v rani mladosti umrli, ostali pa živijo s svojimi družinami v Završah, Cirkovcah, Hrastovcu in Titovem Velenju. Kmalu po njuni poroki se je začela druga svetovna vojna. Pivnikova domačija je bila na široko odprta partizanom, za kar imata oba, Murija in Anton priznano dvojno štetje. Marija in Anton sta na kmetiji uspešno premagovala tudi teške povojne čase. Dosegala sta vse večje uspehe in na kmetijo sta danes zares ponosna. Na njej uspešno gospodari njun sin z družino. (mz) Na turistični kmetiji Rže-ničnik v Šmihelu nad Mozirjem so v petek dopoldne celjska delovna organizacija Av-totehnika, njeni kooperanti in konstruktor Toni Rifelj iz Gornjega grada javnosti predstavili nov skupni dosežek. Gre namreč za tretjo izvedbo popularnega motorja TORI, tokrat je to motor za cross, seveda predvsem za mlajše. Toni Rifelj je doslej ob prvi izvedbi zložljivega motornega kolesa TORI, pripravil še lepšo in boljšo kolo TORI 1 A, tretje je kolo za cross, na podlagi osnovne izvedbe pa pripravlja še nove izpeljanke. Za motorno kolo TORI CROSS se je odločil zato, ker v Jugoslaviji takšnega kolesa doslej nismo izdelovali, zanimanja med mladimi za to obliko sprostitve pa je precejšnje. Ob vsem tem že imamo tudi tekmovanja pionirjev v crossu in motorna kolesa iz Gornjega grada potrebujejo le še licenco, s katero si bodo pridobila pravico nastopa na tekmovanjih, pre- Marija in Anton Verboten Delavnica Bena Strozaka V svetu igrač Naši malčki dobro poznajo igrače »Benos«. Cela serija jih je. To so didaktične sestavljanke Zobi, Čepi, Domine, Prometni znaki, pa prav gotovo najprivlačnejša, zanimiva tudi za malo večje otroke — »Benos konstruktor«. Pa še bi lahko naštevali. Iz delavnice Bena Strozaka iz Titovega Velenja prihaja namreč kar štirinajst različnih igrač. Še Pred petdesetimi leti, točneje 17. februarja 1936, sta v cerkvi sv. Jošta stopila na skupno življesko pot zlatoporočenca Marija in Anton Verboten s Kozjaka. Anton je bil gozdni delavec na parni žagi Herman Gol, Marija pa je bila gospodinja, ki je skrbela za vse. Na kmetiji je treba imeti pridne roke, saj dela nikoli ne zmanjka. V težkih časih, ko je k nam privihrala vojna, je bila njuna domačija zbirališče partizanskih kurirjev. Kljub temu, da je bilo treba nahraniti štiri otroška usta, se je vedno kaj našlo tudi za lačne partizane. Delo na kmetiji in v gozdu je na obraz in roke Marije in Antona zarisalo skrb, bolečino, trdo življenje in delo. V njunem pogledu pa se odražata tudi vedrina in veselje. To je vsak opazil tudi ob zlati poroki, 17. maja. Vse pa povedo besede, ki sta jih izrekla ob zlatem jubileju: »Se vedno se imava rada.« Gorazd Tanšek S statvami »Benos« je mogoče narediti po svoji zamisli uporabne izdelke Konstruktor Toni Rifelj iz Gornjega grada po treh izvedbah Torija snuje še nove, med drugim tudi priljubljeno Vespo 3. julij 1986 ★ Titovo Velenje __REPORTAŽE __flSS C3S * stran 7 Spomini na vojna leta »Koliko krutega zla lahko naredi človek človeku« L Življenje piše različne zgodbe. Prav nič se ne zmeni za naše želje. Če bi se, gotovo ne bi na svetu toliko gorja, žalosti, razočaranj, trpljenja. Kdo bi si želel vojne? Mara Pograjc, sestra Jožeta in Vlada Letonje, ter vsi, ki so vse njene strahote občutili na svoji koži, gotovo ne. Prav nasprotno. Skupaj z vsemi nami, nekoliko mlajšimi, so si ter si še želijo mir in spet mir na svetu. Ob skodelici kave ter ob skledi sočnih temnordečih češenj, prinesla nam jih je za osvežitev, kajti zunaj je bilo po dolgem času spet vroče, smo z veliko pozornostjo prisluhnili zgodbi, pravzaprav delčku njenega življenja. Takšnih smo že slišali nekaj. Pa vendar je vsaka zase drugačna, človek jo drugače občuti. Vsem pa so skupne grozote ter strah, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Časa za obisk pri Mari Pograjc v Celju nismo imeli mnogo. To je naša gostja vedela. »Postreči bi vam morala še malico, vendar vem, da novinarji nimate nikoli dovolj časa. Zato se med pripovedovanjem osvežite s češnjami. Človek je kar v zagati, kaj povedati v tako kratkem času, da bo imela zgodba svoj začetek in konec.« Vojna jo je zatekla pri 19 letih. Ta čas deli pravzaprav na tri obdobja; prva leta okupacije, ko je bilo še vse na pol v ilegali, Auschwitz, zadnji dnevi pred osvoboditvijo. Njena brata, Jože in Vlado Letonje — po njiju se imenjuje osnovna šola v Šmartnem ob Paki — sta bila prvoborca, ustanovitelja Sa-vinjskie čete. Prva puška, ki je počila v tej dolini, je bila, po njenih besedah, Joževa. Pred vojno je bilo v Šmartnem ob Paki dokaj močno napredno gibanje. Učitelji, člani Sokol-skega društva, kulturniki so predstavljali napredno silo. Tudi vsi Letonjevi, po domače Martinovi v Paskih vrhih, so bili napredni, zavedni Slovenci. Seveda v tem kraju tudi ni manjkalo izdajalcev, in drugih privržencev Nemcev. Marin oče Ivan je imel doma gostilno, v kateri so se že zelo zgodaj začeli zbirati naprednjaki. V ta krog sta Maro potegnila brata Jože in Vlado. Jožetu je njegov stric našel delo v velenjskem rudniku. Po odluženju vojaškega roka pa se je ta zaposlil med zabukovškimi rudarji. Čez nekaj časa se mu je pridružil še mlajši brat Vlado. Od tod sta prinašala napredne zamisli. »Moram povedati, da je nacionalna zavest izvirala rodove in rodove nazaj. Vsi naši predniki so bili napredni in zavedni Slovenci. Jože je bil oblasti že v stari Jugoslaviji sumljiv. Imeli so ga za organizatorja nemirov, zlasti ob volitvah in izplačilnih dnevih.« V domovino je prihrumela vojna. Brata sta se morala že od začetka skrivati. 22. junija, leta 1941 pa sta odšla v partizane. Tega dne se sogovornica želo dobro spominja. Tako kot da bi bilo to včeraj in ne pred 45 leti. Skupaj z bratoma sta se s sestro, s katero sta službovali v Šoštanju, namreč dogovorili za srečanje v domači gostilni, Jože in Vlado naj bi pripeljala svojo skupino, Mara in sestra Atena pa svojo. Vendar družbe iz Zabukovice ni bilo. »V Šoštanju smo se kar hitro našli tisti, ki smo enako mislili — Biba Roeck, Karel Destov-nik-Kajuh in drugi. Čakali smo brata in njune tovariše v posebni sobi, kamor nas je poslal oče, saj je vedel, da bomo rekli katero o Švabih« pove z nasmehom in nadaljuje: »Čakali in čakali smo, bili dobre volje, Stvarnikov Jože jih je imel veliko za ušesi, potem pa odšli. Le nekaj metrov od hiše smo srečali vermance in vojake. Drugi dan smo zvedeli, da so naredili v gostilni preiskavo. Tako se je začelo«. Organizirane protisovražne akcije so se vrstile druga za drugo. V Šmartnem ob Paki so se partizani dokaj zgodaj »pojavili« pri svojih prijateljih, svojcih, znancih. Vrstile so se tudi racije. Leta 1942 so Nemci aretirali in odpeljali v zapore vse Marine sorodnike. Sestra Atena se je rešila z zvijačo. 8. junija istega leta so vse moške ustrelili, oče Ivan je umrl od mučenja, žene pa odpeljali v taborišče. Maro so aretirali 6. junija. Izdali so jo sodelavci. Ali ste jih obsojali smo jo vprašali? »Ne. Nisem jih in še danes jih ne. Bili so tako mučeni, da niso vzdržali. Ko so povedali resnico, zanjo pa ni vedel sovražnik, so si zato, da so povedali kaj novega, izmišljali nove zgodbe. Takšna lažna zgodba je mene rešila gotove smrti. Sodelovala naj bi pri napadu na Šoštanj. Vendar to ni bilo res. Gospodar, pri katerem sem stanovala, me je takrat namreč zaklenil v sobo. To je na policiji tudi povedal. Ker je bil Nemec, so njegovi zgodbi verjeli. Seveda sem zanikala tudi vse tisto, za kar so me obtožili. Odločila sem se, da grem raje z zavestjo v smrt, kot pa da koga izdam. Človeka pa so znali tako fizično in psihično dotolči, da si si želel samo še smrti.« Maro so nato skupaj s 56 Slovenkami odpeljali novim strahotam naproti. Vlak se je ustavil na končni postaji — Auschwitz. Ko so prispele, so se v kolonah vračale utrujene, prestradane postave iz vseh strani z dela. Šele, ko so se jim približale, so videle, da so to interniranke. Z velikimi očmi so gledale sicer nekoliko shujšane, vendar še normalne nove člane te velike družine. »Čuden občutek me je spreletel, kot da bo zdaj, zdaj nekdo planil po nas, nas opraskal, ogrizel, nekaj naredil. Cez nekaj dni tega občutka ni bilo več, saj smo tudi same postale take.« Povsem jih je Mara razumela takrat, ko so prišle v taborišče njene tete, mačeha. Niso je prepoznale, čeprav se jim je približala na vsega šest metrov. Globoko užaljena ob misli, da »Tudi po 45 letih se mi zdi grozno, neresnično. Moja največja želja je, da se to ne bi nikoli več ponovilo, da mladi tega ne bi nikoli doživeli.« je te niso hotele poznati ali da ji niso hotele dati koščka kruha, jih nekaj časa ni hotela poiskati. Šele ob kasnejšem srečanju so ji povedale, kako so se jo bale, ker so mislile, da je zblaznela. »To naredi fašizem iz človeka, to, da ni več človek, ampak številka. Dokler si lahko delal, si delal, potem pa ... V taborišču nisi smel biti bolan, kajti to je bila zadnja postaja pred krematorijem. Mnogo jih je ostalo vsak dan v njem. Še v mraku zjutraj smo šli na delo, zvečer pa smo se utrujeni, zbiti, prestradani vračali. Bolj je bilo mrzlo, bolj je deževalo, snežilo, dlje smo morali stati na apelu. To so bili načini, ki so uničili v Auschwitzu 4 milijone in pol ljudi, ki niso vedeli, zakaj so morali dati življenje. Ah, človek tega ne more in ne zna povedati. Slovenski jezik je prelep, da bi človek ob poslušanju takih zgodb vsaj približno lahko občutil to, kar smo mi na svoji koži. Marino tako doživeto pripovedovanje nas je močno ganilo, zastajal nam je dih, lasje so nam »šli« po konci. Človek presneto težko razume, koliko krutega zla lahko naredi človek človeku. Od 333 Slovenk nas je ostalo po dveh, treh mesecih, le 16. Po letu pa se nas je vrnilo le sedem: Otožen pogled ji je obstal na desni roki, kjer se še danes vidi številka 8935. Auschwitz v vseh taboriščih so ljudje umirali, vendar so v njih imeli vsaj vodo in tako ohranjali čistočo — tu pa taboriščniki še te niso imeli. Družbo so jim delale cele jate podgan, ki so jih napadale, stenice, uši,... Naše misli, kje pa, groza, srh sta nas spreletela po vsem telesu. Marin obraz — resen, vsak gib njenih rok, ustnic, oči, obrvi je samo potrjeval to kruto resnico. Tudi če ne bi ničesar povedala, bi vedeli, da je bilo zelo, zelo hudo. Leta 1943, ko je bila fronta zelo blizu, so internirance iz taborišča izpustili oziroma Maro in še nekatere prepeljali v Maribor. Zapora jo je znova rešil doktor Klement, pri katerem je stanovala v Šoštanju. On jo je nato tudi varno »spravil« k sorodnikom v Celovec, čisto blizu. Po dolgem času se je Mara spet nasmehnila. Tu seveda njene zgodbe še ni konec. Vojna je še vedno trajala. Ker je njen mlajši brat parti-zančil na Koroškem, je kmalu vzpostavila vezo. Ob večji aretaciji Slovencev v Celovcu, je Mara sedla na vlak do Slovenj Gradca, nato pa se pridružila partizanom na dravograjskem okrožju. »Čeprav so partizani doživljali težke trenutke, se mi je to zdelo z Auschwitzem neprimerljivo. Bila sem svobodna in ne več sužnja«. i Na terenu je skupaj z drugi I mi aktivisti skrbela za to in j ono. Leta 1944 so jo Nemci znova ujeli, ko se je skupaj z drugimi vračala utrujena, premočena z akcije. Zadnje tedne pred svobodo je tako preživela znova v mariborskih zaporih. Nemcem je tekla voda v grlo, bombardiranje je bilo vsak dan močnejše. Bližal se je konec in zaporniki so dobili izpustnice. Prišla je težko pričakovana svoboda. Mara jo je pričakala na poti čez Pohorje v Šoštanj. Usta so se ji razlezla v nasmeh kot da je povedala zelo smešno šalo. . Za hip smo ostali brez besed. Nismo se nasmehnili tako kot ona. Šele čez nekaj minut smo spravili z jezika: Kako sedaj gledate na ta leta? Resnici na ljubo, drugačnega odgovora, kot nam ga je povedala, tudi nismo pričakovali: »Še vedno se mi zdi grozno, neresnično. Moja največja želja je, da se vse to ne bi nikoli več ponovilo da mladi tega ne bi nikoli doživeli. Kdor je dal vojsko skozi, izgubil toliko svojcev, prijateljev, znancev, videl, koliko nedolžnih ljudi je padlo, koliko otrok je ostalo brez staršev, Ob mislih na vse to, me spreleti. Samo to želim, da ne bi bilo več vojne, nikoli. Ko gledam televizijo vidim, kako ljudi umirajo za koristi posameznikov, manjšega kroga ljudi. Zakaj ne more biti sožitja, kot je rekel Prešeren: Žive naj vsi narodi... Za vse bi bilo na tem kosu svet dovolj prostora. Če ne bi namenili toliko denarja za oboroževanje; tudi hrane bi bilo dovolj. ! ! ! To je bil del Marine zgodbe, list, dva, trije iz njene bogate knjige življenja. Svoja najlepša leta je preživela v ilegali, v taborišču, .. .« To se ne sme nikoli več ponoviti, da mladi ljudje tega ne bi nikdar doživeli kar smo morali mi.« Beseda ji je zastala. S pogledom se je obrnila proti nam, na mizo in vprašala: »Zakaj niste pojedli vseh češenj?« Na mizo jih je v začetku našega pogovora postavila polno skledo, lepo rdečih, debelih. Zunaj je bilo soparno, zato so nas zelo osvežile. Nismo jih veliko pustili. Kako razveselili bi se jih bili Mara in drugi taboriščniki v tistih groznih dneh, tednih, mesecih, letih. S. Vovk T. Podgoršek 1 J Človek z veliko znanja in še več izkušnjami Če bi hoteli našteti vse, kar je Radiša Džordževič počefv svojem bogatem in ustvarjalnem življenju in kar počne danes, kje bi bil kraj? Zato imamo vedno težave, ko želimo predstaviti takšnega človeka. Nikoli namreč ne vemo natanko, kaj je tisto najpomembnejše. Je piri njemu to obdobje, ko je sllužboval kot delavec Zveznejga sekretariata za narodmo zaščito, ali ko je bil »dlodeljen« republiki Sloveniiji in delal v veliko slovensikih mestih, ali takrat, ko je zbolel in je moral sprremeniti poklic, ali čas, ko je končal višjo upravno šollo — pravne smeri,, ali pa jje to že obdobje, ko seje zafposlil na Rudniku lignita Vtelenje, ali pa čas, ki ga živi (danes, ko je sicer že upokojeen, a vseeno ustvarjalen im aktiven na stotih področjjih, ko se še vedno kot kakišen mladenič ukvarja s športom, ko se uspešno udeležujje tekmovanj v šahu, streeljanju in kegljanju, ali pa ččas, ko kot krajan z ogrommo znanja in še več izkušnjsami pomaga oblikovati in (organizirati življenje v kraje»vni skupnosti Stara vas. Naamig, naj ga predstavimo, ssmo dobili vsekakor tam. Kalila pa ga je vojna. Kragujevac. Vam ime pove dovolj? Zelen je bil po letih, a zrel po odločitvah. Radiša Džordževič Veliko nam je pripovedoval o teh burnih dneh naše revolucije, tam v Srbiji, na vzhodu, a vse s pripombo — pa nikar ne zapišite tega, da mi ne bo kdo očital pretiravanja in hvale. Ampak nekaj, da so mu vedno zaupali, potrjuje tudi to, da je bil od leta 1950, ko je bil po sedemletnem partijskem stažu sprejet v komunistično partijo, kar šti-rindvajset let sekretar osnovnih organizacij. In kjerkoli se Radiša pojavi nikjer ne čaka, vedno si poišče delo, vedno je pripravljen nanj. Zato tudi njegove aktivnosti v krajevni skupnosti Stara vas ne gre šteti od dneva, ko je v novo hišo začel nositi pohištvo, ampak od dne, ko se je odločil, da si tem postavi dom. In že s prvim zidakom je vzidal tudi del sebe v utrip te krajevne skupnosti. Pred kratkim so krajani dobili nove, svetle in večje prostore, delo bo neprimerno lažje, a: »Kot veste, smo prostore odkupili ob likvidaciji Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in holtikulturo, a za njegovo usodo nam je vsem žal.- In ko smo lopatali pri urejanju okolice, smo se vsi spominjali tega. Bilo je kot na pogrebu. Če kdo misli, da smo zadovoljni ker je prišlo do likvidacije in ker smo tako prišli do nujno potrebnih prostorov, potem se krepko moti. Tudi zato nismo toliko propagirali te pridobitve in naših del pri adaptaciji,« je rekel Radiša Džordževič in tudi to dokazuje nekaj. Da je človek z globokim čutom za vse, kar se dogaja okoli njega in človek, ki se v nobenem primeru ne more veseliti nesreče drugih. Res škoda, da je prostor v časopisu omejen, še posebno za ljudi, ki se tako neomajno razdajajo delu, kot to počne Radiša Džordževič. /„i,„\ (mkp) Kako se kujeta bratstvo in enotnost Zamisel ni povsem nova. Listin o pobratenju imamo pri nas dosti. Toda podpis Samoupravnega sporazuma iz leta 1980 o sodelovanju vrtcev iz vseh republik in obeh pokrajin je bil začetek Kolonije bratstva in enotnosti. V njej sodelujejo naši najmlajši, in kje se bratstvo in enotnost najlepše kujeta, če ne prav pri njih. Vedoželjne oči, bistre glavice in predvsem, srce odprto za tisoče drobnih radosti, ki jih nosi s seboj ta nepozabna kolonija, imajo ti naši cicibani. Listina o trajnem sodelovanju na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, ki sojo podpisali pred šestimi leti v Vukovarju, obvezuje vse udeležence Kolonije, da bodo v skupnem interesu negovali tradicije narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije, krepile enakopravnost, bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti in razvijali prakso socialističnega samoupravljanja s sporazumevanjem in izmenjavo rezultatov dela. Bogatili naj bi vsebino vzgoj-no-izobraževalnega dela v vzgoj-no-varstvenih organizacijah s prenosom delovnih izkušenj, zagotavljali napredek in razvoj predšolskih otrok z raznimi oblikami sodelovanja in medsebojnega spoznavanja. Podpisniki te listine pa se obvezujejo tudi, in to velja posebej poudariti, da bodo razvijali trajno sodelovanje, da bodo vsa otroštva radostna in srečna. Srdani, Vladimirji, Ekremi, Maje, Jelene, Marki, kdo bi jih vse naštel, iz Banje Luke, Šabca, Peči, Sombora, Cetinja, Vukovarja, Ohrida in Titovega Velenja se tako vsako leto zberejo v enem izmed pobratenih mest, preživijo tam sedem najlepših majskih dni in proslavijo svoj praznik mladosti. Lani so bili gostitelji Kolonije bratstva in enotnosti otroci in to-varišice vzgojno-varstvene organizacije iz Titovega Velenja, letos so se zbrali v Ohridu. Za pot in bivanje so večino denarja prispevali velenjska občinska skupnosti otroškega varstva, občinski sindikalni svet in skupščina obči- ne, nekaj so z veseljem primaknili še starši. Beno Strozak pa jim je dal na pot svoje igrače Žobi, s katerimi so naši otroci razveselili svoje vrstnike v Koloniji. Pionirsko odmaralište Sutje-ska je tako za teden dni, od 19. do 25. maja postal dom naših otrok, ki so ga napolnili s svojimi zvonkimi glasovi. Osem skupin, v vsaki skupini deset otrok in dve tovarišici so imeli tam svoj tabor, ki ga vodil pedagoški vodja, za zdravje pa v njem noč in dan skrbela višja medicinska sestra. Vsak dan je dviganje in spuščanje zastave tabora spremljala jugoslovanska himna, ki so jo otroci peli vsak v svojem jeziku, a vendar enoglasno. Tako kot ponavadi so organizatorji te Kolonije tudi letos že vnaprej pripravili program, v njem določili vzgojna področja, za katera mora poskrbeti posamezna udeleženka in seveda že tudi skrbno sestavili pester jedilnik. • Tovarišici Lea in Marija sta z malimi šolarji velenjskega vrtca Mojca prikazali zaposlitev gibalne in ritmične vzgoje otrok v vrtcih in sicer s pomočjo plesne dramatizacije Mojca Pokraculja, v katero sta na koncu pritegnili vse otroke. In prav odziv ostalih otrok priča o dobro pripravljeni zaposlitvi s področja, ki je v vrtcih drugje manj razvito. Skupina iz Titovega .Velenja pa je imeia na skrbi tudi pripravo plesa v maskah, ki postaja že kar tradicionalni del programa Kolonije. Seveda so se vse tovarišice tudi dnevno sestajale; zjutraj, da so se do- govorile še zadnje podrobnosti, zvečer, da so analizirale minuli dan. Kolonije bratstva in enotnosti so namreč tudi dragocene priložnost za izmenaj-vo izkušenj, prikaz zaposlitev s posebnim pristopom, skratka nekakšen praktični seminar, kakršnih je pri nas še vse premalo. Udeležba v tej Koloniji je tako za tovarišice nekakšno priznanje in obenem spodbuda za delo. Otrokom pa je to predvsem sedem nepozabnih dni, polnih doživetij in lepih vtisov. Otroci namreč niso le peli, telovadili, risali, pripovedovali in plesali, ampak so se z vlakcem popeljali v Ohrid, obiskali naravoslovni muzej v Strugi in se srečali z vojaki naše obmejne postojanke pri Sv. Naumu. Povsod so jih spremljali prijazni gostitelji in pesem letošnje Kolonije bratstva in enotnosti Tatkovina Jugoslavija. Dnevi so minevali kar prehitro. Treba se je bilo posloviti, in kako drugače, če ne s pesmijo. Kolonija se je iztekla prav na Dan mladosti, ki so ga proslavili z bogatim programom. Naši otroci so v tem spletu pesmi, iger in petja sodelovali z venčkom narodnih in poželi obilen aplavz številnega občinstva, med katerimi so bili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja Ohrida in njegove okolice. In še zadnji stisk rok, prve solzice (teh. ko so zapuščali svoje starše, ni bilo), in potem domov, vsak s svojim ohridskim biserom, ki žari in ogreva prijateljsko dlan. Morda se bo kdo vprašal, zakaj o tem pišemo šele sedaj, skoraj mesec dni kasneje. Otroci iz velenjskega vrtca Mojca so namreč s svojim programom pred kratkim razveseliti tudi starejše krajane krajevne skupnosti Gorica v Titovem Velenju, na ogled Mojce Pokraculje so v svoj vrtec povabili tudi vrstnike, ki sicer niso vkljjčeni v dejavnost vrtca, nastopali pa so tudi na osnovni šoli XIV. divizije v Titovem Velenju. Torej pravi čas, da zapišemo kaj tudi o Koloniji, saj smo vsa leta obstoja te svojevrstne kovačnice bratstva in enotnosti, o njej prebirali le skromne vr-stičke. Božena Gorjan 8. stran ★ naš čas_NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje ★ 3. julij 1986 ili» - - ■unsm M___ ostal v lepem spominu ■■ v» ' ' V Pred štirimi leti je zveza društev upokojencev občine Velenje prvič organizirala teden upokojencev s pestrim programom, tega pa so iz leta v leto bogatili in širili. K temu so veliko prispevala posamezna društva upokojencev, ki so posamezn i srečanja in tekmovanja zgledno organizirala. Žal vsa društva še vedno ne sodelujejo na vseh športnih srečanjih, čeprav bi to lahko brez večjih težav. S tem bi zagotovo še popestrili teden upokojencev, srečanja bi bila bolj množična in zanimiva, kar je tudi velika želja organizatorja. Letos so prireditve ob tednu upokojencev tekle od ponedeljka, 23. junija, do sobote, 28. junija. V tem tednu so se velenjski upokojenci srečali v streljanju z zračno puško, balinanju, šahu, kegljanju in ulovu rib. V petek je bilo v Šmartnem ob Paki petje na vasi, v soboto pa so na Rogli z razvedrilnimi igrami sklenili letošnji teden upokojencev. Z eno besedo — vse je bilo lepo in zgledno organizirano, za marsikoga pa bo tokratno srečanje ostalo v najlepšem spominu. Tudi vreme je bilo naklonjeno organizatorjem, še zlasti na Rogli, kjer je sonce pošteno grelo. Sedaj pa k podrobnostim s posameznih tekmovanj. Streljanje z zračno puško — Upokojenci so z zračno puško streljali v Titovem Velenju na strelišču Mroža, organizator pa je bilo velenjsko društvo upokojencev. Nastopile so tri ekipe iz Titovega Velenja ter po ena iz Šmartnega ob Paki in Pesja. Najuspešnejša je bila ekipa A iz Titovega Velenja, ki so jo sestavljali Jože Koren, Janez Emeršič, Ivo Sevčnikar in Andrej Kodrič. Drugo in tretje mesto sta osvojili B in C ekipi Titovega Velenja, četrti so bili strelci Šmartnega ob Paki in peti iz Pesja. Med posamezniki je največ krogov nastrerai Jože Koren. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, prvi trije posamezniki kolajne, vsa društva pa priznanja. Petje na vasi je pritegnilo » Balinanje — Na balinišču v Titovem Velenju je bilo v torek tekmovanje, ki so se ga udeležile štiri ekipe, tri iz Titovega Velenja in ena iz Pesja. Po dokaj izenačeni igri in v pravem športnem razpoloženju je prvo mesto osvojila A ekipa Titovega Velenja, druga je bila ekipa C in tretja B, četrta pa ekipa iz Pesja. Zmagovalno ekipo so sestavljali Rudi Kopi-na, Franc Knez, Štefan Kodrun in Ante Skejič. Tekmovanje je lepo organiziralo društvo upokojencev iz Titovega Velenja. Napetost v pričakovanju dosežka je bila prisotna pri vseh igrah Tudi malo oddiha se prileze, še zlasti, če sonce žge Šah — V Šmartnem ob Paki je v sredo tamkajšnje društvo upokojencev pripravilo šahovski turnir. Nastopile so ekipe vseh šestih društev upokojencev velenjske občine. Kot je po tekmovanju povedal predsednik domačega društva Janko Kumer, je tekmovanje potekalo v izrednem športnem vzdušju. Vrstni red: Titovo Velenje A, Šoštanj A, Titovo Velenje B, Šoštanj B, Pe-sje in Šmartno ob Paki. Zmagovalna ekipa je prejela pokal v trajno last. Kegljanje — Dve ekipi iz Titovega Velenja in po ena iz Pesja in Šoštanja so se na kegljišču termoelektrarne pomerile v kegljanju. Organizacijo je prevzelo društvo upokojencev Šoštanj. Največ kegljev je podrla prva velenjska ekipa v sestavi Slavko Hudarin, Rudi Kopina, Jože Šu-hel, Ivan Hojan, Franc Zagorc in Radiša Džordževič, ki je pokal prejela v trajno last. Za njimi se je uvrstila druga ekipa Titovega Velenja, tretje je bilo Pesje in četrti Šoštanj. Ribolov — Nadvse zanimivo je bilo v četrtek popoldne na tekmovanju v ribolovu ob starem velenjskem jezeru. Sodelovala so vsa štiri veìenjska društva, skupaj devet ekip, ki so se pomerile katera bo ulovila največ rib po teži in številu. Čeprav ulov ni bil najboljši, je imela največ sreče četrta ekipa iz Titovega Velenja, za njo seje uvrstila druga velenjska ekipa, tretji pa so bili ribiči iz Šmartnega ob Paki. Med posamezniki so bili najuspešnejši Anton Majhenšek, Franc Oštir in Jože Jurko, vsi iz Titovega Velenja. Petje na vasi — Bilo je v Šmartnem ob Paki, pritegnilo pa je veliko število ljubiteljev lepega petja, še zlasti zato, ker je bilo letos na prostem. Sodelovali so: ženski pevski zbor društva upokojencev iz Slovenj Gradca, ki je pobraten z ženskim pevskim zborom velenjskega društva, ki je tudi nastopil, moški zbor DU iz Titovega Velenja in mešani zbor društva upokojencev iz Šoštanja ter moški pevski zbor prosvetnega društva iz Šmartnega ob Paki kot gost. Program je s svojim nastopom popestrila še domača folklorna skupina. Rogla — Najprijetnejši del tedna upokojencev je bil vsekakor izlet 250 upokojencev z niz- Pesmi ob spremljavi harmonike tudi ni manjkalo kimi pokojninami iz vseh društev na partizansko Roglo. Med potjo so se najprej ustavili v Frankolo-vem in se poklonili spominu 100 talcev. Po prihodu na Roglo so se po malici pričele na prostem razne razvedrilne igre. Težko je opisati zavzetost in borbenost za najboljše dosežke. Bilo je veliko veselja, pa tudi smeha in zabave je bilo na pretek. Po končanih igrah so na kosilu razglasili rezultate, nagradili najstarejša udeleženca, za prijetno razpoloženje pa so igrali Štirje kovači. Ob prijetni glasbi so se nekateri tudi veselo zavrteli, vsi pa so si bili edini, da takšnega srečanja, lepih in nepozabnih trenutkov ne moreš zlepa pozabiti. Še bomo prišli na Roglo, so še dodali, če nas bodo le povabili. B. Mugerle Povedali SO: Nekatere udeležence srečanja na Rogli smo povprašali za njihova mnenja. Kaj so nam povedali? ^^^^^^^^ jih ' Prvič sem na Rogli. Menim, da sta se društvo in zveza lepo izkazala in nas povabila v ta prelepi del Pohorja. Prav bi bilo, da bi prišli prihodnje leto na vrsto še drugi. Denar se bo že našel. Domov odhajam s prelepimi občutki, prepričan sem, da imajo enake občutke vsi.« ^^^ VIKTORIJA JHRPP RAVNJAK, iz j^B&jpiv Titovega Vele-grvjy nja: »Nisem bila zaposlena, IP^MB^vMi vseskozi sem ' \ "•t ^ gospodinjila. ^ * Po možu dobi-■Bt vam srednjo pokojnino, kljub temu pa sem z vsem zadovoljna. Prvič sem na Rogli. Z društvom se izletov ne udeležujem, ker pazim dva vnučka. Danes mi je zelo lepo, vesela sem, da se je organizator tako potrudil in nas povabil na to prekrasno srečanje. Bom še šla, če me bodo povabili. Hvala jim!« ^^^^^^ nje čase zel^ aktivno in pozorno do svojih članov. Taka oblika srečanja je za nas upokojence, zlasti z nizkimi pokojninami, nadvse lepa pozornost, ki ne gre v pozabo. Pomeni, da nas niso pozabili. Zveza se je potrudila, zato ji gre zahvala. Povrh vsega je še vreme lepo in mißlim, da ni udeleženca, ki danes ne bi bil vesel.« ŠTEFAN RAMŠAK iz Titovega Velenja: »Drugič sem na Rogli in je ne morem prehvaliti, tako mi je tukaj všeč. Pred upokojitvijo sem delal na rudniku pri zunanjih delih. Imam zelo nizko pokojnino, le tri stare milijone in pol. Zato mi ta izlet pomeni veliko, saj si i morja ne morem privoščiti. Vesel i sem, da v naši družbi nismo po- j zabili na starejše ljudi, zlasti na j tiste, ki smo v težkem gmotnem položaju. Hvala vsem, ki so prispevali, da vsaj malo pozabimo na težave in se poveselimo s sovrstniki.« Dvignjeni zastor (15) Odmor Cenjenim bralcem sporočamo, da smo zaradi letnih odmorov prisiljeni zastor. pustiti zagrnjen do začetka septembra. Z odličnim spoštovanjem: KINO 16 ^^TTTTTTmT^ff Poletne kulturne prireditve Četrtek, 3. julija, ob 20.00 dvorana Glasbene šole v Titovem Velenju Koncert kitaristov Mario NARDEL-LI in Wolfgang MUTHSPIEL Petek, 4. julija, ob 20.00 v atriju velenjskega gradu koncert kitarista Andreja GRAFE-NAUERJA Sobota, S. julija, ob 20.00 v atriju velenjskega gradu Zaključni nastop udeležencev poletne šole TEDEN KITARE Sobota 5. julija, ob 21.30 gostišče »Grajski hram« na gradu Letni kino (16 mm) ameriški barvni film: FRANCOSKA ZVEZA (kriminalka) Sreda 9. julij, ob 20.00 atrij velenjskega gradu Šanson in kitara V programu skupine »Šanson in kitara« so izvirni šansoni in dela za klasično kitaro. Šansone interpretira Meri Avsenak s spremljavo tria, ki ga sestavljajo: Djuro Penzeš — bas kitara, Dušan Popovič — bobni in Bojan Adamič — elektronski klavir. Solist na kitari bo Vladimir Makuc. Program obsega dela slovenskih pesnikov (Fritz, Menart, Šomen, Šalamun, Januš, Bižal, Jesih, Rudolf itd.) Glasba — Bojan Adamič. Vstopnina za vse poletne kulturne prireditve je 200 din! Vabljeni! Vila Mayer — filmi Milana Mariča Društvo šaleških likovnikov in Kino klub »Gorenje« vljudno vabita na predstavitev filmov avtorja MILANA MARIČA v sredo, 2. julija, ob 20.00 uri v vili Mayer v Šoštanju. Ob-gledanju njegovih del nam ne ostane zgolj informativni zapis nekega dogodka. Njegovi filmi so prežeti z ljubeznijo do rodnega, Šaleške doline. To njegovo čustvo je prisotno v vsakem kadru, filmskem planu in načinu filmskega izraza. Njegova dela sama govorijo o avtorju, ki živi in ustvarja sredi utripa še-leške doline. Govorijo o času, v katerem živimo, govorijo o gospodarskem razvoju doline in o stvareh, ki minevajo, a bodo kljub vsemu ostale med nami, varno zapisane na celuloidnem traku. Med te zapisovalce spada filmski avtor, TV snemalec MILAN MARIČ, član Kino kluba Gorenje iz Titovega Velenja. Predstavil se bo z dokumentarnimi filmi: SREČNO RUDARJI, VEČ PREMOGA VEČ ENERGIJE, NEKOČ JE BILO. Razstava slik in risb Jasne Kožar Društvo šaleških likovnikov in Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje vas vabita, da si ogledate razstavo slik in risb v razstavnih prostorih v vili Mayer v Šoštanju, akademske slikarke JASNE KOŽAR. Slikarka je do leta 1958 živela v Šoštanju. Končala je akademijo za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Omerzi Didku, Mešku ter Stapici. Slikarsko spe-cijalko pa je končala pri J. Ciuhi. Danes živi v Indiji in slika pod vplivom te barvite dežele. Odhod v Indijo in študij na »National Design Institute v Ahme-dabadu se je nujno globoko zarezal v zavest mlade umetniške osebnosti. Že v času študija na akademiji je bilo opazno, da je Kozarjeva zelo dober risar. »Indijska izkušnja«, kot je opazno, jo vodi v več smeri. Kot dobra risarka se navdušuje nad izdelki indijske »tradicionalne« umetnosti, ne more pa zapreti oči pred obiljem barv, ki jih ponuja novo okolje. Najbolje je uspela povezati njihovo žarenje z evropskimi atletskimi merili na kolažno zasnovanih osnutkih za de-sene in akvarelnih skicah — utrinkih in indijskega vsakdana. Ne glede na moč vplivov, pa se vedno znova srečamo z velikimi nekoliko preplašenimi očmi dekleta, ki se je znašlo samo sredi tujega sveta. Razstava je na ogled do 10. 7. 1986. Razstavni prostor je odprt vsak TOREK od 17 —20.. ure, SREDO od 17.—20. ure in četrtek od 19,—21. ure. Polde ROBER Razstavni prostor Razstavni prostor vile Mayer v Šoštanju, Kajuhova 10, je odprt vsak torek, sredo od 17. do 20. ure ter ob četrtkih od 19. do 21. ure. Večje skupine si lahko ogledajo razstavni prostor tudi izven urnika. Pismeno se lahko prijavite Alojzu Kurmanšku, Tekavčeva 5, Šoštanj. Društvo šaleških likovnikov 1 M M M M 1 1 1 1 REDNI KINO VELENJE Četrtek, 3. 7. ob 10., 18. in 20. uri PODMORNICA - nemški, psihološki. V gl. vi.: Jürgen Prochnou Petek, 4. 7. ob 10., 18. in 20. uri OČE NA SLUŽBENI POTI - DOMAČI. V gl. vi.: Miki Manojlovic To je eno najboljših del v zgodovini jugoslovanske kinematografije. Film je dobil lani prvo nagrado na festivalu v Cannesu. boril pa se je tudi za največje priznanje. ki ga lahko dobi film v svetu — nagrado Oskar. Režiserje mladi Emir Kusturi-ca. kije že pred leti opozoril nase s filmom SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL. V filmu skozi oči in doživljanje osem letnega Dine spremljamo dve leti težkega življenja družine Zolj i katerih je oče »na službeni poti« samo za otroke v resnici pa na prestajanju pokore zaradi političnih napak. Sobota in nedelja. 5.. 6. 7. ob 18. in 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA -ameriški, komedija. Mohonev in njegova navihana družba na policijski akademiji nas nenehno spravljajo v smeh s svojimi potegavščinami in avanturami. Film je ena najbolj dinamičnih komedij do sedaj. V naslednjem letu pa že napovedujemo Policijsko akademijo 2. Ponedeljek. 7. 7. ob 10.. 18. in 20. uri in torek. 8. 7. ob 18. in 20. un NEZVESTO TVOJA — ameriški, komedija. V gl. vi.: Nastasja Kinski in Dudlev Moor (Mickie in Moude). Torek. 8. 7. ob 10. uri POLICIJSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija. Sreda. 9. 7. ob 10.. 18. in 20. uri KALIGULOVI SUŽNJI - italijanski, erot- ski. KINO DOM KULTURE Četrtek, 3. 7. ob 20. uri Posebno vabljeni na predstavo enega najboljših domačih filmov OČE NA SLUŽBENI POTI režiserja Emira Kusturice. Film je nagrajenci festivala v Cannesu in nominiranec za nagrado Oskar. Film je zgodba o dvoletnem življenju družine Zolj v času. ko je »oče na službeni poti« Iprestajanje kazni zaradi poli'xnih napaki skozi oči in doživljanje osem letnega fanta Dine. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 5. 7. ob 20. uri KALIGULOVI SUŽNJI - italijanski, erotski. Nedelja, f>. 7. ob 18. in 20. uri OČE NA SLUŽBENI POTI domači. Ponedeljek, 7. 7. ob 20. uri POLICIJSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija. Sreda, 9. 7. ob 20. uri NEZVESTO TVOJA - ameriški, komedija. KINO ŠMARTNO OB PAKI POLICIJSKA AKADEMIJA - ameriški, komedija. V ČASU POČITNIC SO FILMSKE PREDSTAVE TUDI VSAK DAN OB 10. URI! 3. julij 1986 * Titovo Velenje OBJAVE nas cas * stran 9 Sto let gasilstva na Ljubnem ob Savinji Osnova vsega je nenehno sožitje s krajani V nedeljo so slavili gasilci na Ljubnem ob Savinji 100-letnico obstoja in uspešnega delovanja svojega društva. Ob tej zares častitljivi obletnici so seveda pripravili veliko slovesnost in jo obeležili tudi z novimi delovnimi zmagami. Na ta način so se primerno oddolžili vsem gasilcem, ki so v stoletnem obdobju uspešno zagotavljali pogoje za opravljanje plemenitega in humanega poslanstva gasilske organizacije, pozabili pa seveda niso na krajane, ki so v vseh teh desetletjih vedno nesebično pomagali in to njihovo medsebojno sožitje traja še danes. Tako je bila v nedeljo dopoldne najprej na vrsti slavnostna seja društva, na kateri so najprej obudili spomin na najpomembnejše dogodke iz preteklosti, nato pa so podelili številna gasilska priznanja in odlikovanja, plakete gasilskega društva Ljubno najstarejšim članom in drugim dejavnikom, priznanja za dolgoletno delovanje v gasilski organizaciji ter posebna priznanja ob 100-letnici, svoje pa so k slavju prispevali še gostje iz Zvezne republike Nemčije, ki že vrsto let uspešno sodelujejo z gasilci mozirske občine, posebej še s člani gasilskega društva Gorica ob Dreti. Pozabiti seveda ne kaže na kulturni spored, ki sta ga obogatila domači moški in ženski pevski zbor. Po tej slovesnosti je bila na vrsti slavnostna povorka, v kateri je sodelovalo veliko gasilcev in gasilskih vozil iz številnih društev Savinjske in Šaleške doline ter Koroške, na njenem čelu pa je bila ročna brizgalna, ki so jo ljubenski gasilci kupili pred 100 leti in je še v nedeljo nazorno pokazala svoje presenetljive zmogljivosti.. Na prireditvenem prostoru ob Savinji so zatem najprej razvili nov prapor, tretji v stoletni zgodovini in »krstili« novo terensko vozilo s prikolico, kar je za hribovite predele okrog Ljub-nega in v dolini sploh, še kako pomembno. Povedati velja, da je na novem praporu poleg" številnih trakov kar 199 zlatih žebljičkov, ki so jih kupili krajani, ti pa so ob delovnih oro^nW-tciiah največ prispevali tudi za novo vozilo, bodisi z denarjem ali lesom, velik pa je tudi delež gasilcev, predvsem štet s prostovoljnimi delovnimi urami. Slovesnost so sklenili s prikazom delovanja ročne brizgalne, ki jo je gasilsko društvo pridobilo kmalu po ustanovitvi. Novi prapor se je pobratil z 42 »vrstniki« Sto let stara ročna brizgalna še vedno vzorno deluje SPAR PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 - NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE ZNI ZALI SMO CENE KAVI ARABIA „MINAS GOLD" (NAM. 129.90) 1 KG 87.90 ALVORADA „GASTRO" (NAM. 109.9,0) 1 KG MEINL MINARETT (nam. 119.90) 1 kg 99.90 REGIO BRASIL (NAM 119.90) 1 KG SPAR-SUPERDISKONT -| PLIBERK PRAZNUJE LETO 4. JULIJA VAS VABIMO NA BREZPLAČNO PIVO IZ SODA IN LIMONADO. OB TEJ PRILIKI VAM NUDIMO ČEVAPČIČE S PRILOGO PO SAMO S 10.- VABIMO VAS NA REKLAMNE TEDNE DO., 31. JULIJA BOSTE PRESENEČENI OB NAŠIH JUBILEJNIH CENAH. TELEFON -|ig: TRIUMP TRIUMPH in KALKOF BENSDORP ČOKOLADA ioo g 6.90 BRESKOV KOMPOT i DZ 9.90 iTAL. RIŽ LEŽALNIK 3 CM PODLAGE, 3 NOGE SONČNA MARELA POSODA za TESTO 279: 149.- 29: 90 HI-FI STOLPI toshiba in philips ZA IZVOZ ŽE OD NAPREJ fESV f® 1 KG 8.90 9.90 HOL. SIAM RIZ 1 KG COCA COLA ali ZIPFER PIVO i dz 4.90 3770.- SKIL VRTALNI STROJ 400 w, 13 mm /ti]a za izvoz OO^r STEREO WOKMEN + SLUSALKE 279: VELIKA IZBIRA MOŠKIH. ŽENSKIH IN OTROŠKIH ŠPORTNIH KOLES BMX 839 ŽENSKE, MOŠKE, OTROŠKE URE ^ggo ZEOD NAPREJ IFENJAL PARFUME DEO i _. V? KG (NAM. 49.90) 1 DZ. 9?° ROZINE 11?° STEREO-KASETOFON zvočniki se dajo qqq odvzeti - ZA IZVOZ OB NAKUPU VSAKEGA PHILIPS KASETOFONA VAS ČAKA MALO PRESENEČENJE. ŽENSKO ^ot--- KOLO 990: MOŠKO KOLO TRIUMPH 10 PRESTAV <\AQ(\ za izvoz 1 CRN0 BELI TELEVIZOR IZVOZMA CENA 1199: STEREO-AVTORADIO 439: ZA IZVOZ ZE ZA PONUDBE VELJAJO DO 31. 8. 1986. VSE CENCE SO V ŠILINGIH. NASE TRGOVINE SO ODPRTE VSAK DAN od. 8.30 do 12.30 in od. 14.00 do 18.00 URE V SOBOTAH od 8.30 do 12.30 URE SPAR I I I I I ! I I I I I I I r kovinotehna kovinotehna kovinotehna kovinotehna trgovska delovna organizacija s celovito ponudbo ISKRENO ČESTITAMO VSEM RUDARJEM ZA STANOVSKI PRAZNIK - 3. JULIJ TER VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 4. JULIJ - DAN BORCA kovi kovinote kovinotehna >vinotehna rtehna na vaš poslovni partner doma in v tujini I I I I I I I I I I I i I 10. stran * p»aS C3S OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje * 3. julij 1986 ^ük HH. 1Bft. Kdob {ftfbe TA Tudi cenen nakup je lahko dober na-kupKOKOŠI -stare — lahke — JATA Ljubljana samo 554,— din/kg V VSEH VEČJIH PRODAJALNAH DO »POTROŠNIK« DO 12. julija. M B*X POTROŠNIK 35 let TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA n. sol. o. TOZD VINO n. o. ŠMARTNO OB PAKI it. 134 DELAVSKI SVET TOZD VINO NA PODLAGI 44. ČLENA STATUTA TOZD VINO razpisuje dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 let VODENJE RAČUNOVODSTVA Kandidati morajo poleg pogojev predpisanih v zakonu in v družbenem dogovoru o kadrovski politiki izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. višja izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost 2. 5 let delovnih izkušenj 3. izpolnjene zahteve po zakonu o knjigovodstvu Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Trgovska in proizvodna DO ERA TOZD Vino, Šmartno ob Paki št. 134. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. X INŽENIRING TRG MLADOSTI 6 63320 TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge » VODJA SEKTORJA TRŽENJA IN IZVEDBE Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z Zakonom izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja investicijskih del, — opravljen strokovni izpit ali ZT registracijo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Zaželeno je, da bi kandidat nastopil delo s 1. 9. 1986. Osebni dohodek je določen po kriterijih in merilih iz Pravilnika in znaša 150.000.— din. Kandidatu nudimo stimulativno nagrajevanje po delu do 35 % nad osnovo. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: DO Inženiring, Trg mladosti 6, Titovo Velenje. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. 5mREun MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA«, GORNJI GRAD p o. MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Gornji grad p. o. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge »KONTROLA KAKOVOSTI IZDELKOV iN MATERIALOV« Pogoji: — zahteva se V. stopnja znanj lesarske ali gradbene smeri (profil tehnik) in — 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi pošljejo na naslov: MG "SMREKA« Gornji grad, Splošno kadrovski sektor. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST IN KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE VELENJE objavljata povišanje stanarin, najemnin ter cen komunalnih storitev. S 1. 7. 1986 se uveljavijo naslednje cene: 1. V skladu z aneksom k družbenemu dogovoru o skupnih izhodiščih za oblikovanje stanarin in najemnin v letu 1986 in sklepa sprejetega na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje dne 26. 6. 1986 se stanarine v občini Velenje povišajo s 1. 7. 1986 za 46 % in najemnine za 60 %. V skladu s sprejetim sklepom na 2. seji skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje se s 1. 7. 1986 dalje uveljavijo naslednje cene komunalnih storitev: Vrsta storitve Merska Stara Nova enota cena/din cena/din 1. VODARINA — industrija, obrt, poslovni lokali — široka potrošnja 2. KANALŠČINA — industrija, obrt, poslovni lokali — široka potrošnja 3. ODVOZ SMETI — industrija, obrt, poslovni lokali — široka potrošnja m* 42,70 70,80 ms 25,60 35,00 — m' 11,70 21,50 m3 7,80 11,50 m! 11,70 17,40 m' 5,40 8,00 Ob novi ceni se zaračunava tudi veljavni prispevek razširjene reprodukcije (RR) ob ceni. SAMOUPRAVNA SKA SKUPNOST OBČINE VELENJE STANOVANJ- Odbor za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih občine Velenje Na podlagi 103. in 104. člena Pravilnika o urejanju stanovanjskih zadev za delavce zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje objavljamo RAZPIS stanovanjskih posojil za graditev, adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjskih hiš v lasti delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih v znesku 7,000.000,—din Interesenti naj k svoji prošnji za posojilo predložijo naslednjo dokumentacijo: — gradbeno dovoljenje na ime prosilca — predračun — potrdilo obrtnika o kreditni sposobnosti prosilca — potrdilo odnosno dovoljenje, če gre za adaptacijo Interesenti naj svoje prošnje skupaj s zahtevano dokumentacijo vložijo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost — Odbor za urejanje stanovanjskih zadev za delavce pri obrtnikih, Šaleška 19/a Titovo Velenje. O višini posojila posameznemu prosilcu bo odločila posebna komisija, ki si bo ogledala razmere na kraju samem. Odbor L je» «IZLETNIK« Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje, komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet ponovno oglaša: prosta dela in naloge: VEČ VOZNIKOV AVTOBUSOV Pogoji: KV — voznik motornih vozil (IV.), 2 leti delovnih izkušenj na motornih vozilih, katerih največja dovoljena teža presega 3500 kg in izRjt »D« kategorije Kandidati bodo sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. Vloge sprejema splošno kadrovski sektor OZD »IZLETNIK« Celje, Aškerčeva 20, v roku 8 dni po objavi oglasa. REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje REK VELENJE DO Elektrostrojna oprema Preloge Elektrostrojna oprema je mlada in ambiciozna delovna organizacija, katere proizvodnji program zajema rudarsko opremo: samohodno hidravlično podporje, transportne naprave, verižne transporterje, tračne transporterje, drobilce in drugo opremo za rudnike, termoenergetske objekte in luke. Za realizacijo dolgoročno opredeljenih nalog komisija za delovna razmerja DSSS v skladu z letnim planom kadrov v letu 1986. objavlja prosta dela in naloge: 1. KONTROLOR SESTAV IN MONTAŽE V KOOPERACIJI Pogoji: — poklicna šola kovinarske smeri ali strojni delovodja — tečaj za kontrolorja in izpit iz VPD — 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih 2. VODJA PROJEKTA Pogoji: — visoka ali višja tehnična, elektro ali gradbena šola — strokovni izpit — izpit B kat. — aktivno znanje nem. ali angl. jezika — 5 let delovnih izkušenj na delih projektiranja ali izvajanja del na objektih 3. TEHNOLOG - PLANER STROJNE OPREME Pogoji: — srednja ali višja šola strojne smeri —3 oz. 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah v kovinsko predelovalni industriji 4. SAMOSTOJNI PROJEKTANT STANDARDIZACIJE (2) « Pogoji: — visoka ali višja šola tehnične smeri oz. organizacija dela — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih 5. SAMOSTOJNI PROJEKTANT ELEKTRO DEL (2) Pogoji: — visoka ali višja šola elektro smeri — aktivno znanje enega svetovnega jezika — strokovni izpit — 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 6. SAMOSTOJNI PROJEKTANT STROJNIH DEL (2) Pogoii: — visoka ali višja šola strojne smeri — aktivno znanje enega svetovnega jezika — strokovni izpit — 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih 7. VODJA INVENTIVNE DEJAVNOSTI Pogoji: — visoka ali višja šola strojne ali elektro smeri — pasivno znanje tujega jezika — dve leti delovnih izkušenj 8. DOKUMENTARIST Pogoji: — tehnični risar — znanje strojepisja, osnovno znanje iz AOP in standardizacije — 3 leta delovnih izkušenj v konstrukciji 9. KONSTRUKTER ENOSTAVNEJŠIH NAPRAV -STROJNI Pogoji: — višja ali srednja strojne smeri — pasivno znanje enega tujega jezika — 3 leta delovnih izkušenj oz. elektro inženir — pipravnik Komisija za delovna razmerja TOZD Elektro obrati objavlja prosta dela in naloge: 1. KV ključavničar za dela na remontu (1) 2. KV elektrikar za delo na romontu (1) 3. KV elektroinitalater za dela na terenu (3) Komisija za delovna razmerja TOZD Krovsko-ključavničarski obrati objavlja prosta dela in naloge 1. KV ključavničar (2) 2. KV klepar (2) Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati objavlja Komisija za delovna razmerja TOZD Strojni obrati objavlja prosta dela in naloge t. varilec (3) S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom določenim v Samoupravnem splošnem aktu. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: DO ELektrostrojna oprema Preioge, Kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje.Kandidati bodo pismeno obveščeni v roku 30 dni po končani izbiri.. 3. julij 1986 ★ Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*stran11 M ALi OGLAS! UGODNO PRODAM FRAJTO-NERICE B. S. A. znamke Rihard ter C. F. B. izdelave Železnik. Kličite na 068-82-795. PRODAM STAREJŠI PRALNI STROJ (653). Cena 35.000 din. Naslov v upravi časopisa. PRODAM NOVO ŠKOLJKO ZA JUGO. Informacije po telefonu 8*1-111, int. 179 - dopoldan. STANOVANJE (86 m!) v Titovem Velenju prodam ali zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe pošljite pod šifro »ŠALEK«. PRODAM prikolico za traktor Tomo Vinkovič. Telefon 881-078 PRODAM WALKMAN z radi om. Telefon 853-087. ONCYO RISAJVER T x 17 nov prodam (12 M) in Commodore 64. Telefon 856-704. PRODAM harmoniko Melodija (B. S. AS) dobro ohranjeno. Informacije po telefonu 857-021. PRODAM DOLGO BELO POROČNO OBLEKO št. 40. Informacije po telefonu 853-166 — Helena — dopoldne. PRODAM KAVČ in dva fotelja ter otroško posteljo. Naslov v uredništvu. UGODNO PRODAM jadrnico Zeta in desko Levant. Informacije po telefonu 855-141. PRODAM DOBRO OHRANJEN GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po telefonu 858-201. PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO HI/IV fazi v Titovem Velenju. Naslov v uredništvu. PRODAM DOBRO OHRANJEN BARVNI TV GORENJE. Informacije po telefonu 853-886 po 20. uri. PRODAM ČOLN MAESTRAL 18 4,5 dolga os, otroško kolo z dodatnimi kolesi in štedilnik na trdo gorivo (desni). Milan De-stovnik, Stantetova 20. Titovo Velenje. PRODAM ŠKODO 105, letnik 1982. Lončarič — Stantetova 32, Titovo Velenje, telefon 854-457. V STAREM TRGU V STAREM VELENJU na Celjski 61, prodam 80 m2 veliko stanovanje, primerno za obrt. Ogled možen 4. julija od 10. do 12. ure. Informacije po telefonu (061) 576-913. PRODAM 10 let staro Marleso-vo hišo z vinsko kletjo, vinogradom in sadovnjakom, 12 km iz Celja. Telefon 063-831-865 (cca, 8000 mJ), PRODAM rdeč italijanski avto sedež, cena 1.800 dinarjev. Telefon 853-317 dopoldan. PRODAM PRAŠIČA težkega 100 kg, lahko polovico. Informacije po telefonu 856-154. PRODAM MOTOR in menjalnik za Fiat 850 sport coupé. Rado Zabukovnik, Paka 27. RESTAVRACIJI GORICA v Titovem Velenju se zahvaljujem za vljudnost strežnega osebja in izjemno postrežbo, lepo dekoracijo, pestro izbiro jedi, pijač in cocktailov. Leopold Škotnik. ZAMENJAM STANOVANJE v Titovem Velenju za podobno v Šoštanju ali Topolšici. Telefon 853-321, int. 504. PRODAM ZASTAVO 101. Informacije od 14. ure dalje na telefon 854-415. MLADA ZOBOZDRAVNICA z družino išče enosobno stanovanje ali sobo s kopalnico in možnostjo kuhanja za dobo enega leta. Ponudbe na telefon 854-242. PRODAM FIAT 750, letnik 1976 (neregistriran), uničena karoserija, za 6 starih milijonov. Ponudbe na telefon 857-333. PRODAM VIDEO REKORDER Philips 2000 z daljinskim upravljanjem za 25 M in camp prikolico (starejšo) IMV 305 z baldahinom za 40 M. Telefon popoldne 853-107. PRODAM Z 101 — prva registracija septembra 1976, za 38 M. Telefon 857-303 popoldan. IŠČEM POLKVALIFICIRANE-GA MIZARJA ali pomočnika. Telefon 884-114. UGODNO PRODAM obnovljeno Z 101. Telefon 857-893. AKVIZITERJE, prodajalce knjig z lastnim prevozom iščemo! Prodajo iskanih priročnikov in zbirk na območju Štajerske. Resne ponudbe s krajšim življenjepisom pošljite na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, Titovo Velenje pod šifro: »PRIDNOST — ODLIČNO PLAČILO«. PRODAM 140-litrski akvarij. Informacije po telefonu 856-519 — popoldne. PRODAM KARAMBOLIRAN OSEBNI AVTO »R 4«. Telefon 831-841 po 19. uri. TÙZÙ msötoproöajäs T itr?! i- t i.j s 5 'va TOK kapi« 35 iet TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO »ERA« TITOVO VELENJE Delavski svet TOZD Vino Šmartno ob Paki o RAZPISUJE dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4 leta POMOČ PRI VODENJU TOZD VINO ŠMARTNO OB PAKI Kandidati morajo poleg pogojev določenih v zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje; — da imajo višje šolsko Izobrazbo ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — družbeno politična aktivnost Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Trgovska in proizvodna DO »ERA« TOZD Vino Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 134, z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD VINO Šmartno ob Paki«, najkasneje v roku 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od preteka roka za prijave. Mladi planinci v Logarski dolini Planinsko društvo Titovo Velenje organizira že četrti tabor za mlade planince v prelepi gorski dolini Logarski. Tabor bo od 17. do 24. julija s pestrim programom izobraževanja iz osnov varovanja v gorah, prve pomoči, spoznavanja narave, orientacije, SLO in varstva narave. Spoznavali bodo uporabo alpinistične opreme, praktični del usposabljanja pa bo na turah po zahtevnejših poteh na okoliške vrhove. Vsi mladi, ki se zanimate za tovrstno lepo in koristno pre- živetje dela počitnic, se javite pri mentorjih planinske vzgoje na osnovnih šolah, kjer bodo seznanjeni s podrobnostmi, staršem prijavljenih udeležencev tabora pa bo vsebina planinskega usposabljanja predstavljena pred taborom v razgovoru in s fotografsko arhivo. • Možnost doživeti gore pod strokovnim vodstvom mentorjev in mladinskih vodnikov torej je, potrebno je malo poguma in se za taborjenje odločiti. Franc OJSTERŠEK Tombola 28. tradicionalna tombola, ki jo je organiziralo Gasilsko društvo Velenje, je privabila množico ljudi iz vseh krajev Štajerske, največ pa seveda iz naše občine. V tombolsko areno se je zgrnilo kar blizu 15 tisoč ljudi. Kaže, da vedno več ljudi upa na srečo in obogatitev brez dela, mnogi pa prihajajo na tombolo zaradi razvedrila ali kakšnih drugih nagibov. Kljub gneči pa je prireditev minila brez bistvenih incidentov in neljubih dogodkov. Prodajalci so prodali 33 tisoč tom-bolskih kart, vrednost dobitkov pa je znašala okoli 8 milijonov dinarjev. Rekordna udeležba je dala tudi precejšen izkupiček, ki ga bodo gasilci namenili za nakup tehničnega vozila za potrebe gašenja tehnološko zahtevnejših požarov in reševanje v različnih situacijah. In koga so osrečili glavni dobitki? Na tombolskih lističih so avtomobile obkrožili: železar iz Raven na Koroškem, upokojenka in rudar iz Titovega Velenja ter elektrotehnik iz Krškega- Jože Miklavc Mokri nogomet Krajevna skupnost Stara vas v Titovem Velenju in Gasilska zveza Velenje sta za popestritev praznovanja krajevnega praznika te krajevne skupnosti pripravila prireditev, tradicionalni turnir v »mokrem« nogometu. Neumorni organizator te gasilske discipline je bil tudi tokrat gasilski i veteran Miha Valenci s svojo utečeno ekipo sodelavcev. Na kotalkališču se je zbralo v j soboto, 21. junija, kar 11 desetin ! iz devetih društev, od tega ekipa I iz žalske gasilske zveze iz Letuša. j Po izžrebanih parih so se pomerile ekipe Paška vas I in Šo- I štanja (1:0), Lokovice I in Loko-vice II (3:2), Šmartno ob Paki in Paška vas II (0:1), Gaberke in Pesje (0:1), Topolšica in Šentilj (1:2) ter Letuš in Šoštanj (1:0). Tekmovanje z vodnimi curki je bilo burno, težka žoga pa je le nerada zašla v rokometni gol, saj ga je varoval gasilec s svojim curkom. Zato je bilo potrebno kar nekajkrat odločiti rezultat s prostimi streli. Vzdušje, vreme in športna vnema, pa seveda kakšna steklenica piva, so povzročili prav ognjevite reakcije, če je kazalo na pomoto sodniške ekipe, ki pa je vendarle temeljito opravljala svoje delo. Ker finalni obračun še ni dal dokončnih rezultatov zaradi več izenačenih ekip, so za zaključek sledile serije prostih strelov na gol. Končni rezultat je bil preko sto premočenih gasilcev, še toliko gledalcev in naslednja uvrstitev prvih pet prejemnikov pokalov. Iz igre in po streljanju kazenskih strelov je dosegla prvo mesto ekipa iz Šentilja, drugo mesto gostujoča ekipa Letuša (OGZ Žalec), tretje ekipa iz Pe-sja, četrto do šesto mesto z izenačenim rezultatom pa so dosegli Paška vas I, Paška vas II in Lo-kovica I. Pet lepih pokalov so prispevali pokrovitelj DINOS Velenje, ter EKO Velenje, SUROVINA Radlje—Šoštanj, Krajevna skupnost Stara vas in Občinska gasilska zveza Velenje. Vsi sodelujoči in ekipe pa so prejeli tudi posebna priložnostna priznanja. Da bi bil »mokri« nogomet zares to kar je, se je za zaključek tekmovanja ulilo kot iz škafa. (M^J ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje n. sol. o. Tozd Konfekcija Šoštanj n. sol. o. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge konfekcionar (60 delavcev) POGOJI: — NK delavec — poskusno delo 2 meseca Vsi zainteresirani kandidati naj vložijo pismene prijave na naslov: ELKROJ Mozirje — Splošni sektor v roku 8 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. Rudarsko elektroenergetski kombinat n. o. sol. o., Velenje k RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT n. o. sol. o., Velenje Delavski svet sestavljene organizacije > razpisuje prosta dela in naloge ČLAN POSLOVODNEGA ODBORA ZA RAZVOJNO-TEHNIČNO PODROČJE Poleg pogojev, predpisanih v Zakonu o združenem delu, morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba — najmanj 5 let delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — da z delom in aktivnostjo izpričuje svojo opredeljenost za socialistični samoupravni sistem, zavzetost za ustvarjalno razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podlagi ustave in ZZD ter za poglabljanje odločujočega vpliva delavskega razreda v družbi — izkušnje na področju teamskega dela in koordiniranja. Mandat člana poslovodnega odbora za razvojno-tehnično področje traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK Franc Leskošek Luka Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Titovo Velenje, Rudarska 6. Kandidati naj ob prijavi priložijo svoja stališča do izvajanja programa uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v SOZD REK za razvojno-tehničnem področju in dopolnitve na ta program. Samoupravni sporazum o združitvi DO v SOZD REK, statut in srednjeročni plan SOZD REK, program za dograjevanje poslovnega sistema REK ter ostale dokumente, potrebne za sestavo svojih stališč, dobijo kandidati v kadrovski službi SOZD REK. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA TITOVO VELENJE Delavski svet DO Elektrokovinarska oprema razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: I. VODJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Na razpisana dela in naloge je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom določenih izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo družboslovne smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del in nalog, — tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — da uveljavlja in izvaja načela samoupravljanja — da predloži program dela — mandat traja 4 leta Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Z. VODJA SEKTORJA EKONOMIKE IN FINANC V DSSS — visoka izobrazba ekonomske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje razpisanih del in nalog, — tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah — družbeno-politična aktivnost — mandat traja 4 leta Rok prijave je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na Elek-trokovinarsko opremo, kadrovska služba, Srebotnikova 5, Titovo Velenje, pod oznako »za razpisno komisijo DSSS«. Kandidati bodo odgovor prejeli v roku 8 dni po končanem postopku. Tiho, kakor je živela. je odšla od nas v 82 letu starosti naša draga teta Julka. j T ZAHVALA Tuliiono TdI dti JI Lil J dO« JCIcIl ROJ. 6. 2. 1905 Isikreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, darova- li cvetje in z nami delili žalost. Hvala pevcem, duhovniku, govorniku in vsem, ki ste bili z nami ob uri slovesa. Vsi njeni. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame Matilda Ježovnik iz Paške vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, za darovano cvetje in drugo izkazano pomoč. . Posebno se zahvaljujemo družinam Stakne, Dvornik in Slokan, ki so nam nesebično pomagale v teh težkih dneh. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Paška vas, gospodu župniku, govornikoma, pevcem, dr. Stuparju in dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje ter kolektivu in učencem osnovne šole Polzela za izkazano pozornost. Vsi njeni. 856-151 856-756 855-450 Vprašanje: Zakaj moramo tudi nekateri stanovalci soseske Šalek II plačati denarno kazen v znesku 500 din, če parkiramo svoje vozilo na pokritih parkirnih površinah? Komunalna in cestna inšpekcija: V 17. členu Odloka o uredi-"tvi nemotenega in varnega prometa v naseljih na območju občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 2/85) je zapisano, da so pokrita parkirišča v stanovanjskih soseskah Šalek II posebne parkirne površine, ki funkcionalno spadajo k posameznim stanovanjskim objektom in so namenjene za parkiranje osebnih motornih vozil v lasti stanovalcev teh stanovanjskih objektov. Režim parkiranja na pokritih parkiriščih je v skladu z omenjenim odlokom določila krajevna skupnost Edvard Kardelj in sicer s pomočjo nalepk, katere označujejo pravico parkiranja osebnih vozil na teh prostorih. Te nalepke morajo biti prilepljene na šipe osebnih vozil, zato da jih komunalna inšpekcija, oziroma organi za notranje zadeve pri kontroli kar najhitreje opazijo, ne pa da ležijo kjerkoli v notranjosti avtomobila. Osebno vozilo brez nalepke ne sme biti parkirano v pokritih parkiriščih, četudi je last stanovalca te soseske, dokler si lastnik osebnega vozila te nalepke ne priskrbi in jo prilepi na šipo. Prav tako so v teh pokritih parkiriščih mesta (katera ne bom našteval, ker jih morajo vozniki poznati), kjer ni dovoljeno parkirati, zato se občani, ki nepravilno parkirajo svoje vozilo, katero sicer ima ustrezno nalepko, naj ne čudijo preveč nad obvestilom o storjenem prekršku, ki ga dobijo za brisalec na osebno vozilo s strani komunalne inšpekcije ali organov za notranje zadeve. Atletika Grega Suhadolnik državni prvak V soboto in nedeljo sta bili v Mariboru in v Titovem Užicu državni prvenstvi v atletiki za mlajše in starejše mladince in mladinke. V Mariboru se je še posebej izkazal Grega Suhadolnik, ki je zmagal v teku na 1.000 metrov in osvojil naslov državnega prvaka. Izkazala seje tudi mlada Natalija Mraz, saj je med dve leti starejšimi tekmicami v teku na 600 metrov osvojila osmo mesto. V Titovim Užicu se je odlično odrezal Bojan Matjaž, ki je bil s 702 centimetroma tretji v skoku v daljavo in s tem postal kandidat za mladinsko državno reprezentanco. Balinanje Balinarski klub sozda REK Titovo Velenje bo letos že petič zapored pripravil balinarski turnir v počastitev dneva borca in rudarskega praznika. Turnir se bo pričel v petek, 4. julija, ob 8. uri na balinišču pri velenjskem bazenu. ŠKALE-REČICA OB SAVINJI Zi Vaški olimpiadi TVD Partizan Skale bo v soboto, 5. julija, pripravil drugo vaško olimpiado, začela pa se bo ob 14.30. Na njej bodo letos sodelovale krajevne skupnosti Voličina, Mislinja, Lokovica, Gaberke, Šoštanj in Konovo, nastop pa so obljubili tudi predstavniki Šmihela nad Pliberkom. Seveda bo tudi letos zelo živahno. Udeleženci bomo merili svoje moči v vlečenju vrvi, metanju kamna z zaletom, lovljenju rib na suhem, prenašanju vode na glavi in spoznavanju starih kmečkih pripomočkov. Pripravili bodo tudi kuharsko razstavo, nastopili bodo domači pevci in harmnikarja ter sekcije Partizana. V nadaljevanju bosta vse zabavala Vinko Šimek in ansambel Rž. Ob tem zagotovo velja povedati, da so prireditelji na olimpiado povabili tudi vse tiste Škalčane, ki so se morali zaradi kopanja premoga preseliti drugam. Prav tako veselo, razburljivo in pestro bo v nedeljo popoldne na Rečici ob Savinji. V tem kraju namreč že osmo leto zapored pripravljajo vaško olimpiado, na kateri sodelujejo ekipe vseh zaselkov te prostrane krajevne skupnosti. Nastopajo vsi, stari in mladi. moški in ženske, kmetje, delavci, dijaki. Šaljive in razvedrilne igre vsako leto menjujejo in pri tem iščejo navdih tudi pri nekdanjih kmečkih in rokodelskih opravilih, domislic pa jim nikoli ne zmanjka. Kljub veselju, smehu in razvedrilu, športne zagnanosti nikoli ne manjka in zmagovalna ekipa slavi prav tako, ali pa še bolj, kot pravi olimpijski zmagovalci. Da se je vaška olimpiada na Rečici ob Savinji zares uveljavila, priča tudi dejstvo, da jo bodo letos povezali tudi z igrami Dela in Kompasa »Poletje 86«. Tekmovalci te krajevne skupnosti se bodo pomerili z ekipo Žalca. Oboji bodo sestavljali grb Rečice, uporabljali sramotilni kamen, žagali hlod in lovili ribe, za konec pa merili še v jazbece. Igre Dela in Kompasa se bodo pričele ob 15. uri, olimpiada pa poldrugo uro kasneje. Seveda bo bogato poskrbljeno za najrazličnejša okrepčila, za ples in zabavo pa bo poskrbel ansambel Sik. Povedati velja še to. da bodo na Rečici 4. julija odprli vsakoletno občinsko lovsko razstavo, dan kasneje pa še razstavo o preteklosti Rečice ob Savinji, ki letos slavi 400-letnico pridobitve trških pravic. Tenis Konec tedna republiško prvenstvo Šaleški teniški klub je s svojo bogato dejavnostjo močno povečal zanimanje za ta šport na našem področju in se uveljavil tudi na tekmovalnem in organizacijskem področju. Dokaz zato je tudi odprto republiško prvenstvo za člane in članice, ki ga bodo pripravili v počastitev rudarskega praznika. Člani in članice bodo tekmovali posamično in v dvojicah. Člani bodo s tekmovanjem pričeli v petek, 4. julija, ob 9. uri, ob enaki uri pa se bo dan kasneje pričelo tudi tekmovanje članic. Kresna noč v Mozirju Zabava, pesem in mlečni izdelki Od četrtka do nedelje so se na prireditvenem prostoru ob Savinjskem gaju v Mozirju vrstile prireditve ob letošnji, drugi po vrsti, »Kresni noči«. Resnici na ljubo v vseh teh dneh ni manjkalo zabave, kdor je hotel in kolikor je hotel (mogel), je lahko plesal, jedel in pil, se smejal in še kaj. Ob vsem tem velja omeniti vsaj dve prireditvi. Za začetek so se v četrtek zvečer v prijetnem okolju pred Savinjskim gajem predstavili pevci in pevke iz Mozirja in Šmihela. Nastopili so moški, ženski in mešani zbor iz Mozirja ter moški zbor iz Šmihela, ki so nekaj pesmi zapeli tudi skupno. Lepe in ubrane pesmi ni manjkalo, kot se ob kresu spodobi so zakurili tudi kres. Tudi ljubiteljev lepe pesmi ni manjkalo, čeprav je morda obsežen prostor ponujal drugačen vtis. Lep namen so imeli organizatorji tudi v soboto dopoldne, ko so pripravili pokušnjo sirov, širnih namazov in sladoledov Ljubljanskih mlekarn ter vin Erine temeljne organizacije Vino iz Smartnega ob Paki. Lep namen zato, ker sé lepo zamišljene predstavitve ni udeležil skoraj nihče od tistih, ki jim je bila namenjena, če »pozabimo« nekatere zasebne gostince. Ni bilo predstavnikov trgovine, krajevnih skupnosti, niti slučajno seveda članov svetov potrošnikov, pa tudi drugih ne. Pač, bili so otroci, ki so pridno poslušali razlage o pomenu prehrane s sirom, širnimi namazi, o pomenu pravilnega in zdravega uživanja kakovostnih vin, in čakali na pokušnjo sladoleda. Morda bodo prav otroci povedali mamicam in atijem, da sladoled ni samo razvada, ampak tudi kakovostna hrana. To so si zagotovo zapomnili. Sicer pa so se predstavniki Ljubljanskih mlekarn za to pokušnjo odločili tudi zato, ker večina kakovostnega mleka iz Gornje Savinjske doline potuje vsakodnevno k njim, nazaj v dolino pa se vrača le malo mlečnih izdelkov, za našo zdravo prehrano še kako pomembnih. Zlasti sirov in širnih namazov je na naših mizah vse premalo, nič kaj več pa jih ni na policah v trgovinah. Zakaj? Zato, ker jih ne kupujemo in jih poslovodje naročijo enkrat in nič več. Predvsem ne vemo, kako pomembni so širni namazi za otroke in zlasti dojenčke. Navsezadnje bi z večjo potrošnjo mlečnih izdelkov krepko podprli tudi obstoj kmetij v Gornji Savinjski dolini. Pomembna je bila tudi razlaga o pravilnem uživanju kakovostnih vin in njihov pomen za zdravje, toda najbrž bo preteklo še precej časa, da bomo vsaj malo omilili »znamenit« slovenski način pitja vina. Kako so otroci uživali ob zares dobrem sladoledu, ni treba posebej pou- Nad 120 otrok v taboru Vodstvoma šoštanjskega in velenjskega rokometnega kluba se gotovo ni treba bati, da bi ostali brez mladih igralcev, brez naraščaja. Že pred šestimi leti je RK Šoštanj uvedel Šaleški rokometni tabor, ki je menda edinstvena tovrstna oblika dela z mladimi v Sloveniji. Letos se jim je pridružil tudi ženski in na rokometnem taboru — bil je prejšnji teden — se je zbralo nekaj več kot 120 dečkov in deklic. Pionirke in pionirji so vsako jutro prihajali v Šoštanj, zvečer pa so se vračali domov. Seveda sta tudi za prevoze poskrbela oba kluba, enako za prehrano. Kot zanimivost naj povemo, da so se jim tokrat prvič pridružili pionirji iz Bihača, saj imajo s tamkajšnjim rokometnim klubom Partizan, predstavniki rokometnega kluba Šoštanj v zadnjem času vse tesnejše stike. To sodelovanje pa seveda izhaja iz sodelovanja velenjskega Gorenja s tamkajšnjim gospodarstvom. »Pomen tega tabora je večstranski. Vanj smo povabili vse pionirje in pionirke, ki že redno trenirajo v obeh klubih. In najboljše igralce pionirje in pionirke rokometne šole, ki smo jo prav tako organizirali pred časom. V taboru igralke in igralci še bolj izpopolnijo rokometno znanje, se nanašajo na kolektivno življenje, hkrati pa tečejo tudi razne družabne in druge dejavnosti od različnih predavanj, do učenja plavanja,« je dejal strokovni vodja v obeh klubih Miro Požun. Povabila za udeležbo na taboru so se zelo razveselili tudi pionirji iz Bihača skupaj z njihovim trenerjem Ra-detom Popovičem. »Veseli smo, da bomo tukaj preživeli teden dni. Mladi se bodo med sabo spoznali, navezali prave prijateljske stike, seveda pa bodo moji pionirji tu izpopolnili tudi rokometno MILIČNIKI SO ZAPISALI VEC TATVIN DENARJA Število takšnih, ki si radi na nepošten način pridobijo denar, narašča. Pretekli teden so zabeležili velenjski miličniki več tatvin denarja. Med drugim je izginila denarnica 23. junija iz stanovanjske hiše na Ljubljanski cesti. V njej so bili dokumenti in 30 tisočakov. Naslednji dan pa je neznanec ukradel denarnico z 20 tosočaki iz Samskega doma REK Velenje. Z BALKONA IZGINILO PERILO Z balkona v pritličju stanovanjske stolpnice na ulici Veljka Vlahoviča je neznani storilec 23. junija ponoči ukradel perilo vredno okoli 30 tisoč dinarjev. VLOM V OSEBNI AVTO V noči na 26. junij je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil parkiran pred Diskom Fleck. Ukradel je avto radio in ojačevalec. KRAJE KOLES 29. junija je izginilo kolo parkirano na ulici Veljka Vlahoviča, istega dne v nočnem času pa je neznani storilec ukradel prednji kolesi z avtomobila Renault 18 parkiranega na Cankarjevi 23. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Okoli 15. ure je 26. jijnija v Pivnici na Cankarjevi cesti v Titovem Velenju razgrajal vinjeni Hamid B. Posredovati so morali miličniki, ki so ga pridržali do iztreznitve. V nočnih urah istega dne sta se v Ravnah sprla in stepla zet in tast Slavko P. in Karel V. Med pretepom sta uporabljala nevarne predmete, med drugim nož in se telesno poškodovala. Oba sta morala iskati zdravniško pomoč. Nekaj po polnoči 27. junija je skupina mlajših kršiteljev v stanovanju Veljka Vlahoviča praznovala preveč veselo in s tem motila sosede. Posredovati so morali miličniki. Kršitelji so bili Jože K., Marjan J., Danijel J., Milan R., Sabina G. in Edita K. Zadnja je bila tudi najbolj »živahna«, in miličniki so jo pridržali do iztreznitve. 28. junija so morali miličniki znova posredovati pri prepiru v zasebnem stanovanju. Sprla in stepla sta se Mohamed S. in Ferzudin H. Tega dne pa so morali posredovati še pri družinskem prepiru v Lazah, kjer sta se sprla zakonca. Ker žene nikakor ni bilo mogoče pomiriti, so jo prepeljali na Postajo milice, kjer so jo pridržali do iztreznitve. NASILNO VSELI- PREPREČILI TEV Na Tomšičevi 5 v Titovem Velenju se je skušala 27. junija nasilno vseliti družina Fikreta H. v še ne vseljeno stanovanje (v njem pa je imela nova stanovalka že nekaj opreme). Miličniki so bili obveščeni o nasilni vselitvi in so jo pravočasno preprečili. znanje. Naše sodelovanje s Šoštanjčani je v zadnjem času vse tesnejše. Po njihovem vzoru smo tudi mi pred tremi leti prvič uvedli pionirsko rokometno šolo. Njeni sadovi se že kažejo v večjem zanimanju za rokometno igro med mladimi pri nas, pa tudi že v rezultatih. Prepričan sem, to si seveda zelo želimo, da bomo takšno medsebojno sodelovanje še nadaljevali, hkrati pa se kluboma najlepše zahvaljujem za izredno gostoljubje.« (vos) Siri in širni namazi so bili zares dobri, pa vino tudi darjati. Kakorkoli že, pohvale vredna predstavitev, če drugega ne, vsaj dober prvi korak na tej poti. Zaenkrat toliko o letošnji »Kresni noči«. Vrbe žalujke so lahko tudi nevarne. Le kdo bo preprečil to nevarnost ali odstranil veje? Motoristi in kolesarji postajajo vedno večja »nadloga« v središču Titovega Velenja. Ali smo resnično nemočni, da bi stopili na prste njihovemu ogrožanju pešcev? I p, mm f JRimJH 1 m k.. ■ Zadnji obupanci Velenjčani so kotalkah najbolje V počastitev dneva Rudarjev je bilo v soboto na mestnem kotalkališču odprto prvenstvo za prehodno rudarsko svetilko, na katerem so poleg domačih kotalkarjev nastopili še tekmovalci obeh ljubljanskih klubov. Cinkarne Celje. Nove Gorice, novo ustanovljenega kluba iz Domžal, Uljanika iz Pulja in zamejskega športnega društva iz Opčin. Domači trenerji so svoje varovance spet odlično pripravili, saj je rudarska svetilka ostala v Titovem Velenju. Če bodo tako kotal- kah tudi prihodnje leto, jo bodo osvojili v trajno last. Ekipno so torej zmagali tekmovalci Rudarja iz Titovega Velenja s 157 točkami, drugi so bili kotalkarji ljubljanskega kluba Stanko Bloudek s 125, tretja Olimpija sili, ostali pa so bili precej slabši. Uvrstitve velenjskih tekmovalcev: pionirji C: 3. Peter Šumnik; pionirke C: 3. Mirjam Šulek, 4. Urška Stres. 11. Tina Lilija, 16. Petra Klavž; pionirke B: 3. Katja Čater, 5. Tjaša Praznik, 9. Bernarda Šlehta, 10. Mateja Podrzavnik, 11. Ines Vidovič, 13. Tina Šturm, 15. Tina Vizovišek; pionirji A: 1. Marko Štor, 2. Matej Šumnik, 3. Mito Šinkovec; pionirke A: 5. Mojca Novak. 6. Monika Svoljšak, 11. Marina Krmpotič; pionirski pari: I. Katja Čater—Matej Šumnik, 3. Ines Vidovič -Marko Štor; mlajši mladinci: 3. Aleš Sešel; mlajše mladinke: 1. Alenka Oven; članice: 4. Gordana Mile-tič; mlajši mladinski pari: 3. Monika Svoljšak—Robi Marinič, 4. Tjaša Praznik—Aleš Sešel. Veseli obrazi: »Zakaj ne, saj smo najboljši« (vos)