Cena din 1*— , 4 > TELEFON UREDNIŠTVA , 25—67 Le?© AfiV. I TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 [TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 5*t©W I Poslovalnica Liubliana. frančiškan. 6. tel. 46—91 * Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telcion 3S0 :V!arifeer, ponedeljek 16. decembra 1940 NAROČNINA NA MRSCC Preleman v upravi ali do nošti 14 din. Dostavljen na dam 16 dio. tujina 30 din. 'OStn! čekovni paCunt 11.4« Boji prenešeni v Libijo Zaradi velikih peščenih viharjev so volne ©persci*® na eglptsko-ItaBijani pravijo, da se bijejo t boji za Čapuzzo, SoHum m iardio ’ V Afriko pridejo baje tudi Stemci libajskem bofišču o!@ž@ne — — Prihod tlaSijarasklh rezerv iiITKE PRENESENE V LIBIJO KAHIRA, 16. dec. CBS. Zaradi velikih razdalj ni točnih poročil s fronte, vendar pa je sedaj gotovo, da so angleške čete že prekoračile libijsko mejo. Pri napredovanju jih moti peščeni vihar. OFENZIVA SE NADALJUJE KAHIRA, 16. dece. Ass. Press. Angleška ofenziva v Zahodni puščavi se nadaljuje kljub neugodnemu vremenu, ki Povzroča velike puščavske viharje. Italijanske čete so razen na enem samem mestu že popolnoma vržene z egiptskega ozemlja. Povsod drugod se bijejo boji že na ozemlju italijanske Libije. Število doslej uradno javljenih ujetnikov je preseglo znatno 30.000 mož, izredno velik pa je vojni plen, ker so Italijani pustili na bojišču vse svoje ogromne zaloge muni-eije, bencina, živil in orožja, kar vse je ! bilo namenjeno za ofezivo, ki so jo Italijani pripravljali proti Egiptu. Z angleškim uspehom je uničeno večmesečno italijansko delo za to ofenzivo, na katero sedaj ne morejo več misliti, vsaj dokler se na njo znova ne pripravijo, kar pa bi bilo zopet mogoče samo v primeru, ako se angleška ofenziva ustavi na sedanji črti. Toda vse kaže, da se bo nadaljevala na ozemlju Libije. SRDITE LETALSKE AKCIJE LONDON, 16. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala bombardirala vsa letališča in zasilna postajališča na frontnem odseku zahodne puščave in nadalje libijsko oporišče v Bardiji. Sestreljenih je bilo 26 italijanskih letal in 3 britanska. Nad Bardijo se je vnela bitka med angleškimi bombniki in 50 italijanskimi lovci. POTOPLJENA PODMORNICA LONDON. 16. dec. Reuter. Admirali-teta javlja: Neki britanski rušilec je v vodah Sidi el Barranifem in Bardijo v Libiji potopil italijansko podmornico. »Naia-de«, ki je poizkušala napasti angleše vojne ladje, ki so bombardirale italijanske pozicije na kopnem. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 16. dec. CBS. Italijansko poročilo potrjuje, da se bijejo velike bitke v puščavskem odseku pri Sclliunu, trdnjavi Capuzzi in Bardiji, ob egiptsko-libijski meji. Foročilo pravi, da so italijanske čete izpraznile Sidi el Barrani ter da se pritisk britanskih čet ni zmanjšal, navzlic protinapadom italijanskih čet. Italijanske podmornice, ki krožijo ob obali, so potopile 9.110 tonsko angleško križarko tipa »Southampton«, ki ie ena izmed največjih Podrobnotti iz angleške ofenzive Zanimivo poročilo easniškega poročevalca o angleškem napadu na Sidi e! Barrani in Nibe->wo — Izjava Havanskega častnika o angleškem napadu na Nibeewo KAHIRA, 16. dec. Reuter. Dopisnik Gordon Young, ki se mudi v Zahodni Puščavi, javlja, da je Sidi el Barrani popol no razdejanj. Angleška mornarica je uničite večino hiš z svojimi težkimi granatami. Vojaki, ki so zasedli Sidi el Barrani, so niu pripovedovali, da sta tik pred padcem niesta padli dve taborišči v Tumi, na pol Poti med Nibeiwo in Barranijem ter taborišče v Habsu. Nibeivva je padla v zgodnjih jutrnjih urah, ker je bila italijanska posadka presenečena. Ta tr| taborišča so bila velika ter so imeli ogromne zaloge munlcije in različnega vojnega materiala. Bitka pa se je razvila le pri Tumi. kjer so Italijani izvedli protinapad. Angleži so jih napadli s tanki ter uničili 12 italijanskih tankov, zgubili so pa sami le enega. V tem so priše na kamionih škotske gorske čete z midlansklm polkom ter napadle Sidi el Barrani- s tanki in pehoto za njimi od juga in zahoda, ostali oddelki pji od vzhoda. Te čete so prišle pod močan °genj iz italijanskih utrdb. Angleške čete so izstopile iz avtomobilov ter napadle na nož. Med tem je nastal strašen peščen vihar, v katerega zavetju so se približale utrdbam. 25 angleških možnarjev je na-redko pot pehot; skozi uttjeno črto, škotske čete so prve zasedle poveljniško mesto v Barraniju, od tam pa so po 4 uran bitke zasedle celo mesto. Okoli 3 do 4 tisoč ujetnikov je prišlo v angleške roke ter okoli 800 članov fašističnega polka. Italijanski general Galli-na, ki je bil skupaj z dvema drugima generaloma ujet, je zaprosil, da lahko govori zadnjič svojim četam. Dobil je dovoljenje in se zahvalil svojim vojakom za hrabro držanje, šele drugo jutro je bil zajet zadnji »žep« v okolici Barranija. Italijanska premoč v številu čet je bila 4 proti 1. še dramatičnejše je potekla zasedba trdnjave Nibeiwa, kjer je general Maletti organiziral oporišče za napad na Egipt. General in njegovi častniki- so se pripravljali k zajtrku, ko feo zaslišali v bližini angleške motorje. V nekaj minutah je fu-cat angleških tankov napadel središče ta- borišča. Italijanski častniki niso imeli niti časa, da bi zasedli tanke. Kmalu nato je indijska pehota poskakala z avtomobilov in napssiia taborišče. General Maletti je dobil strel iz puške v pljuča ter je umrl medtem, ko so ga nosili v njegov šotor, drugi častniki pa so uvideji, da je odpor brezpomemben ter so se vdali. Ušlo jih je le peščica. Ujetnike je prevzela indijska pehota, tanki pa so nadaljevali z ofenzivo. KAHIRA. 16. dec. Dopisnik agencije Associated Press Edward Kennedy javlja iz Nibeivve v Zahodni puščavi, da je govoril z nekim italijanskim častnikom, ki je bil ujet prvega dne ofenzive. Dejal mu jc, da je bitka okoli Nibeiwe trajala eno uro, da pa je bila dogodek, ki je po njegovem mnenju bil najbolj podoben peklu. Dejai je, da še nikoli ni videl tako močnega topovskega streljanja, ki je bilo tako intenzivno, da posadke italijanskih tankov niso mogle priti niti iz šatorov do tankov, ki so stali le nekaj metrov vstran. Skrivnostni dogodki v Frandji Ministrski podpredsednik in zunanii minister odstavljen ter aretiran — Njegov naslednik Fiandin —■ Sprememba ni notranjepolitičnega značaja — Petain ustanavlja neke vrste parlament ŽENEVA, 16. dec. ZPV. Po poročilih ‘z Vichyja maršal Petain ni samo odstavil dosedanjega ministrskega podpred P. E. FLANDIN s®dnika in zunanjega ministra Lavala, a,1-ipak .ie bf! ta tudi prijet in zaprt. V *vezi s tern so bile izvršene tudi razne druge spremembe v francoski vladi in organizaciji. Mesto ministrskega podpredsednika je bilo sploh ukinjeno, za Lavalovega naslednika na mestu zunanjega ministra je bil pa imenovan' Flan-din. Prosvetni minister Riport je odstopil In mu je postal naslednik Chevaiier. Odstranjeni so bili tudi nekateri funkcionarji raznih uradnih ustanov, med drugimi šef radiofonske obveščevalne službe Benefoy In je prevzel to funkcijo uradnik Jean Masson. Za časa izvedbe teh sprememb so bile vse telefonske zveze iz VI-ehy|a prekinjene. Kot vzrok za te ukrepe je bilo navedeno nesoglasje, ki je nastalo med Petainom in Lavalom v vprašanjih notranje politike, iz dobro poučenega vira ie pa bilo mogoče izvedeti, da gre za zunanjepolitične koncepcije. Fna raznih verzij pravi, da je Lava! naskrivaj pakti-ral z Italijo in da ?e bil odstranjen na nemško zahtevo. Pravega ozadja pa še ni mogoče razjasniti m bo treba še počakati na nove informacije. BERN, 16. dec. CBS. Francoski politiki so se včeraj z veliko skrbjo trudili, da bi čim bolj konsolidirali pozicije nove vlade, v kateri ni Lavala, kajti pojavljajo se skrbi, da misli Nemčija okupirati vso Francijo, z odstranitvijo Lavala je ta možnost začasno odstranjena. VICHY, 16. dec. United Press. Petain je včeraj objavil, da misli dati Franciji ne ke vrste »konzultativni nacionalni parlament«, ki naj v neki meri obnovi parlamentarni režim v avtoritativni Franciji. Ta parlament bo tudi nosil del odgovornosti. SIAMSKE BOMBE ZA INDOKINO HANOI. 16. dece. Reuter. Po dveh mir r,i|j dnevih so siamska letala vrgla 30 bomb na indokitajski mesti Savanakh in Vientane. i iti najmodernejših križark v angleški mor narici. Na njej jc bilo okoli 800 častnikov in mož. Na albanski fronti pa so bili sovražni napadi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. ITALIJANSKE REZERVE RIM, 16. dece. CBS. Objavljeno je bilo, da so poslane rezerve italijanske vojske iz zaledja na pomoč na egiptsko mejo. Splošno mnenje v Rimu je, da od izhoda sedanjih bitk zavihi usoda italijanske severne Afrike. NEMŠKA POMOČ? BERLIN, 16. dec. United Press. V Berlinu se goVori. da bo Nemčija intervenirala ter prišla Italiji na pomoč v severni Afriki vendar pa se uradno zatrjuje, da so angleški uspehi v puščavi nepomembni. V tem smislu je izšel tudi v »Volkischer Beobachterju« članek na prvi strani. Vojna zveza Argentine in Urugvaja MADRID, 16. dec. ZPV. Med Argentino in Urugvajem je bila sklenjena vojaška zveza, ki vsebuje sledeče točke: 1. Obramba področja ustja veletoka Rk>de la Plata bo poverjena skupno argentinskim in urugvajskim kopnenim vojnim edinicam. 2. V primeru tujega napada bosta Argentina In Urugvaj uporabljala skupno svoje pomorske iti letalske baze. .3. Obe državi bosta sklenili po Novem letu novo trgovinsko pogodbo, 4. Razmejitev na otokih v ustju Rio de la Plata bo izvedena takoj In na podlagi medsebojnih pogajanj. 5. Obe državi bosta na pan-amenških konferencah nastali skupno. DONOWAN V LIZBONI LIZBONA, 16. sept. DNB. Z letalom je prispel sem .ameriški polkovnik Donovvan, ki je prispel v Evropo v posebni nnsiji. Spremlja ga diplomatski kurir. Sprejeli in pozdravili so ga zastopniki ameriškega in angleškega poslaništva v Lizboni. Dono-wan ni hotel dati nobene izjave o svoji misiji, dejal je le, da bo v kratkem odpotoval v London. Z istim letalom je prispelo tudi več ameriških Častnikov, ki potujejo v Anglijo. Z naslednjim letalom je pa priletel v Lizbono ravnatelj angleške cenzure na Bcrmudih s skupino ameriških časnikarjev, ki so tudi namenjeni v London. GENERAL RISO UBIT BUENOS AIRES, 16. dece. DNB. Pri volitvah novega guvernerja v Santa Ee je prišlo do težjega incidenta. Upokojeni general Riso je dospel v mesto Bela Vi-sta k glasovanju. Zaradi napačnih dokumentov je prišel v spor s policijskim stražnikom. V sporu sta obe strani začeli streljati, general Riso je bil ubit. Incident je sprožil v javnosti veliko razburjenje, ker je tisk vodil že dalje časa kampanjo proti izidom volitev v drugih pokrajinah. SOVJETSKA MORNARICA MOSKVA, 16. decembra. Ljudski komisar za mornarico, admiral Kuzne-cov, je dejal, da jc zelo zadovoljen s stanjem vojne mornarice in vzgojo nje moštva. Posebno veliki uspehi so doseženi v streljanju z ladijskimi topovi. Ljudstvo je zbralo mnogo darov v denarju in dragocenostih, iz katerih je bilo mogoče zgradili več torpedovk. »STORNEST« KLICE NA POMOČ NEW YORK, 16. dec. CBS. Britanska ladja »Stornest« (4265 ton) je pokiicsjla s sredine Atlantika na pomoč. Razvol bojev v Albaniji Niti ItaJjani niti Grki ne poročajo o večjih uspehih — Grki važne vrhove gorovij, Italijani pa, da so odbili vse grške ITALIJANSKO POROČILO RIM, 16. dec. Sefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo z grške fronte: Na grškem bojišču so bili sovražni napadi na več odsekih odbiti z našimi protinapadi, v katerih je sovražnik pretrpel hude izgube. Naše letalstvo je neprestano bombardiralo grške čete, kolone za pre-skrbovanje in motorizirane oddelke. Naša letala so neprestano bombardirala križišča potov in s strojnicami streljala na sovražnika. Drugi oddelki so zadeli viadukt na progi Solun—Atene. LETALSKI NAPAD NA NAPOLI RIM, 16. dec. Stefani. Italijansko vr- no poveljstvo javlja: V soboto ponoči sol angleška letala izvršila tri napade na Na- i poli ter zadela v pristanišču lažjo vojno ladjo ter ubila ali ranila 50 mornarjev. Neka italijanska podmornica je ob egipt-ski obali torpedirala in potopila neko britansko križarko tipa »Southampton«, ki ima 9100 ton. GRŠKA POROČILA ATENE, 16. dec. Reuter. Grško vrhovno poveljstvo javlja, da je bilo na fronti izvedenih več lokalnih operacij, ki so vse uspele. Grki so zavzeli nove višine. Zajetih je več ujetnikov, strojnic in topov. ATENE, 16. dec. CBS. Po enem tednu poročafo samo da so savzeJ napade — Trenutni poboža snega in mraza se je vreme na fronti izboljšalo. Najbolj so grške čete napiedo-vale severno od Podgradca. Angleška letala so bombardirala Valono, kjer so bon.ve padale na municijska skladišča in avtomobile. SPLOŠNI POLOŽAJ ATENE, 16. dec. ZPV. Grška vojna poročila so zadnje dni še bolj kratka in skopa, kakor običajno. To si je treba tolmačiti tako, da poročajo Grki o svojih uspehih šele tedaj, kadar so položaji, ki jih zavzamejo, že utrjeni in nesporno v grških rokah, da ne bi bilo pozneje treba poročati o umikih, ki so jih izsilili italijanski protinapadi. Vendar je bilo mogoče Nemški in angleški letalski napadi Letalska bombardiranja na zahodu niso tako srdita, kakor so biia prefšnfe čase, vendar so izvršili Nemci nekaj intenzivnejših napadov na Anglijo, Angleži so se zopet po|avili nad Ber inom NEMŠKA POROČILA BERLIN, 16. dec. DNB. V teku včerajšnjega dne je več kombiniranih letalskih formacij Nemčije napadlo neko mesto na srednjem Angleškem. Spustila so se iznenada izpod oblakov in odvrgla bombe, preden Jih je mogla protiletalska obramba pregnati. Letalci so ob vrnitvi izjavili, da so opazili trideset požarov. BERLIN, 16. dec. CBS. Neko tovarno v Stoke on Trent je napadlo neko nemško letalo ter jo zažgalo v soboto ponoči, slabo vreme pa je preprečilo druge operacije nemških letalcev. ODBIT NAPAD NA BERLIN BERLIN, 16. dec. DNB. Ob lepem vremenu so skušala angleška letala napast; Berlin. Močno streljanje iz topov jih je prisililo, da so zavila proti jugu. Le maj- hno število sovražnih letal je preletelo berlinsko predmestje in odvrglo samo letake. BERLIN, 16. dec. CNF. Angleški bomb nik; so nocoj prišli nad Berlin in metali nad neko predmestje letake, ogenj nemške protiletalske obrambe pa jih je od-gnal. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 16. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so sovražna letala sinoči napadla industrijsko področje v severni Angliji. Bilo je nekaj škode; ljudskih žrtev ni mnogo. V nekem mestu je izbruhnil požar, ki je bil naglo pogašen. Na London je bil izveden le manjši napad. Angleška letala so v noči od nedelje na ponedeljek letela nad Berlinom. LONDON, 16. dec. Reuter. Nemška aktivnost nad Veliko Britanijo je bila nocoj velika. Napadeno je bilo po načinu Coventryja neko severno mesto, kjer je bilo vrženo veliko število bomb. Nad Londonom je bilo le malo letal in bomb. NAPADEN JE BIL SHEFFIELD LONDON, 16. dec. Reuter. Današnje vojno poročilo pravi, da je bil industrijski center, ki je bil napaden, Sheffield. Dve ali tri nemška letala so bila pri tem uničena; rešeni piloti so internirani. TEDENSKE IZGUBE NA MORJU LONDON, 16. dec. CBS. Neki mornariški strokovnjak je izjavil, da izgubi Velika Britanija vsak teden povprečno po 62.000 ton ladij zaradi nemške podmorni-ške akcije in da ni nobenih izgledov, da bi se izgube zmanjšale. izvedeti, da so dosegli Grki na seveino-vzhodnem frontnem odseku nove uspeh®* ki pa terensko še niso znani. Prav tako so napredovali tudi na osrednjem in :>u-žnozahodnem bojišču. Na osrednjem sektorju so zavzeli neke visoke vrhove, prav tako pa so dosegli med Tepeienijem in morjem tudi greben gorovja Cika. oc* koder je že odprt pogled na Vaiono. Zavzetje teh višin je bilo neobhodno potrebno za razvoj nadaljnjih oienzivnih operacij. Šele sedaj, ko stoje Grki na tel» gorskih višinah, je mogoče pričakovat' nov premik fronte na sever, odnosno severozahod. V Atenah pričakujejo pred vsem padec Klisure in Tepelenija, ker sta oba kraja že skoraj obkoljena. Tu gre za isto grško strateško taktiko, kskor pri Korici in Argirokastru. Po padcu Tepelenija se bo pričela bitka za Valono in s tem najvažnejšo obmorsko točko v Albaniji. Odločiti more samo orožje BERLIN, 16. dec. ZPV. Na vprašanje, kakšno stališče bi zavzela nemška vlada v primeru predloga za sklenitev miru, ie odgovoril pooblaščeni zastopnik nemškega zunanjega ministrstva, da je Nelčii3 vedno želela mir. Vendar ne more sedal biti vse tako dolgo govora o miru, dokler ne bo dosežena popolna zmaga. Hitlerje pozval nedavno zadnjič Anglijo k sporazumu, ker pa je ta poziv odbila, more vojno odločiti samo še orožje. V WASHING- Preprečen prevrat v «•» BUKAREŠTA, 16. dec. ZPV. Romunija je doživela v noči od 13. na 14. razburljive dogodke, ki si jih javnost sprva ni znala pojasniti. Bili so izdani in izvedeni veliki varnostni ukrepi, tako s strani policije kakor tudi vojske, ki je bila v strogi pripravljenosti. Po Bukarešti in drugih, posebno industrijskih mestih, so pa-trulirali oddelki policije in vojske. Izvršene so bile mnogoštevilne*hišne , preiskave in aretiranih je bilo veliko število oseb. Tudi vlada je bila stalno zbrana na seji pod vodstvom generala An ton e sc a. Šele naknadno se je potem izvedelo, da je vlada odkrila komunistično zaroto, ki je pripravila za 13. december vstajo v vsej Romuniji. Komunisti so hoteli izkoristiti sedanje zmede v Romuniji za komunistični prevrat, toda vlada je s posebnimi ukrapi to preprečila. Položaj je bil tak, da bi bila lahko izbruhnila krvava državljanska vojna, katero bi bili nedvomno izkoristili tudi sosedje Romunije v svoje namene. Kakor zatrjujejo, je ta nevarnost sedaj popolnoma odstranjena. Po govoru bolgarskega kralja SOFIJA, 16. dec. DNB. V govoru bolgarskega kralja, naslovljenem na odposlanstvo sobranja, se podčrtava predvsem da bo ostala zunanja politika države tudi nadalje neizpremenjena ter poudarek o potrebi rešitve važnih socialnih reform v državi. Poslanci, ki so bili pri kralju, na- glašajo njegovo veliko državniško razumevanje. Vladanjih je poslušal z velikim zanimanjem za stvar. Ves tisk soglaša z izjavo kralja Borisa, da je treba dati Bolgariji predvsem mir in slogo vsemu narodu, da dvigne tako svojo moralno in ustvarjajočo silo. Pospešeno oboroževanje USA WASHINGTON, 16. dec. Ass. Press. Vojno ministrstvo bo pozvalo pod zastave še 20.000 rezervnih častnikov,, ki bodo prišli na vrsto do junija 1941. Do konca junija I. 1941. bodo imele USA pod orožjem 30.000 rezervnih častnikov. NEW YORK, 10. dccembra. Tass. „Ne\v, York Times1’ poroča, da je pri čakovali po vrnitvi Roosevelta v Wa-shington pospešeno oboroževanje USA za vojno ter povečanje pomoči Veli ki Britaniji.. Veliko madžarsko zborovanje BUDIMPEŠTA, 16. decembra. MTI. Madžarska palriotična združenja so imela včeraj zborovanje, ki mu je prisostvovalo nad 100.000 oseb. Manifestirali so ob 21. obletnici dneva, ko je Horthy v Segcdinu udušil komunistično diktaturo. Navzočne so bile delegacije iz vseh pokrajin države. Predsednik vlade grof Teleki je dejal, da se segedinsko gibanje lahko vzpo- redi z revolucionarnimi akcijami Ila-lije in Nemčije po vojni. Razna društva in organizacije so ]mj govoru de-filiralc mimo Horlhvjn, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je mogla Madžarska v zgodovinskih dneh izpolniti svoje naloge le zato, ker so bili vsi Madžari prežeti z rodoljubjem in so s fanatično vero izvrševali svojo dolžnost. NEMŠKO-BELGIJSKO SODELOVANJE BRUSELJ, 16. dec. DNB. V okviru nem-ško-belgijskega sodelovanja bo predaval na bruseljski univerzi nemški učenjak dr. Fritz Roy o problemu kodifikacije. HAAG, 16. dec. DNB. Nemški učitelji so imeli v nemški šoli v Haagu skupno manifestacijo s holandskimi nacističnimi učitelji. Komisar za okupirano Holandijo, SeyB-Inquart, je dejal, da mora ta sestanek utreti nova pota k zbližanju obeh narovlov. GOVOR TURŠKEGA PROSVETNEGA MINISTRA CARIGRAD, 16. dec. DNB. Prosvetni minister je imel po radiu nagovor, v katerem ju poudaril, da morajo tako zdaj, v tednu varčevanja, kaikor tudi izven njega vsi žrtvovati interese posameznikov za skupnost države. Obsodil je vsako sebično kopičenje blaga in denarja v škodo celote. Turč"a mora prav tako računati, s sedanjimi prilikami, kakor druge države. OPELO ZA LOTIIIANOM NVASHINGTON, 16. decembra. Reu-ler. V tukajšnji katedrali je bilo svečano opelo za pok. veleposlanikom Lo-thianom. Navzočni so bili zastopniki angleškega kralja, Roosevelta, člani diplomatskega zbora in drugi odličniki. Molitvi za Veliko Britanijo in njeno carstvo je prisostvovala tudi Rooseveltova soproga. STANJE VOJVODINJE WINDSORSKE MIAMI, 16. dec.. CBS. Windsorska voj vodinja je bila prenesena iz sanatorija v hotel, pri tej priliki pa je izgubila precej krvi, vendar ni stanje nevarno. MIAMI, 16. dec. Reuter. Vojvoda in vojvodinja Windsorska se .bosta vrnila jutri na Bahamske otoke. WELLINGTON V MONTEVIDEU MONTEVIDEO, 16. dec. Reuter. Angleška gospodarska delegacija z lordom WeIlingtonom na čelu je dospela v Montevideo. Predsednik vlade je sprejel vodjo delegacije. Lord Wellington je izjavil, da so se pogajanja z argentinsko vlado uspešno zaključila. Upa, da bo tudi z Urugvajem dosežen uspešen sporazum. KANADSKI MINISTER RESEN NEW YORK, 16. dec. DNB. Lord Bea- /erbrooke je sporočil kanadski vladi, da ROOSEVELT SE VRAČA TON NEW YORK, 16. dec. DNB. Predsednik Roosevelt, ki je na vrnitvi s potovanja P° Karibskem morju prekinil inšpekcijo v Warmspringu v državi Georgiji, je i>1ie daljši telefonski razgovor s Hulloni. Nato je odpotoval takoj v Washington. PRINCESA JULIJANA GOST ROOSEVELTA WASHINGTON, 16. dec. Stefani. Holandska prestolonaslednica Julijana bo od zasia-Vo Bolgarije naj vse naše misli in dela bodo samo za njo!« čnostjo obvladaš in zahtevaš, da mora biti v prvi vrsti čistih rok in pošten, kdor te vodi? Časopis je kri današnjega socialnega organizma. Po vseh celicah se pretaka in prenaša hrana. In če je kri zastrupljena ... * Spominu dr. Korošca se ie kmalu po smrti poklonil na stanovanju knez namestnik Pavle. Senatorju Smodeju je dejal. »Njegova izguba je velika izguba. Z njim nisem izgubil samo velikega državnika, temveč tudi dobrega prijatelja.« S stanovanja so prenesli truplo dr. Korošca v veliko sejno dvorano senata. Tu so se poklonili njegovemu spominu skoro vsi člani diplomatskega zbora, med njimi angleški poslanik Campbell ter sovjetski poslanik Plofnikov. Včeraj je bi! v prestolnici veličasten pogreb, ki so se ga udeležili najodličnejši predstavniki civilnega in vojaškega življenja v Beogradu. Kneza namestnika Pavla je zastopa! bri-gadni general Barjaktarovič. Med ministri je bil tudi dr. Srgjan Budisavljevič, bolnega predsednika vlade Cvetkoviča je zastopal beograjski župan Tomič. Med cvetjem sta bila posebno lepa venca kralja Petra in kneza namestnika Pavla. V imenu vlade se je poslovil od pokojnega gradbeni minister Vulovič, na postaji pa pomočnik prosvetnega ministrstva, B. Bogdanovič. Krsto s posmrtnimi ostanki dr. Korošca so nato prepeljali v Ljubljano, kjer je danes postavljena v stekleni dvorani banske palače na mrtvaški oder. Drevi ob 20. bo truplo blagoslovil beograjski nadškof dr. Ujčič ob asistenci ljubljanskega in mariborskega škofa. Z balkona palače bo govoril v slovo ban dr. Natlačen. Krsto bodo nato prenesli pred univerzo, kier se bosta poslovila od rajnega zastopnik profesorskega izbora in akademikov. Nato bo kreni! sprevod s krsto v stolnico sv. Nikolaja, od koder se bo razvil v torek po 9. uri sprevod k Sv. Križu. Po vsej Sloveniji so bile že po prvi vesti o smrti dr. Korošca razvite žalne zastave. Ljubljanski, mariborski in celjski občinski svet so imeli žalne seje za svojim pok. častnim meščanom, prav tako tudi druge organizacije in zavodi, kjer je pokojni deloval ali bil duševni in politični vodja.'V Ljubljani se zbirajo k zadnji poti dr. Korošca odličniki iz vse države. Prispel bo tudi voditelj Hrvatov,, dr. Maček, ki bo imel v imenu vlade poslovilni govor. Za zastopnika prosvetnega ministra je po smrti dr. Korošca imenovan dr. Miha Krek. (Posebna navodila k pogrebu glej med »Novicami«.) Člani angleške eskadrilje lovcev znamke »Defiant«, ki so v enem dneva sestrelili 37 sovražnih letal. En sam pilot je zrušil osem sovražnih letal na tla Kultura Kastner: Pikica in Tonček Ko je Smaskovo »Gledališče mladega rodu« pričelo z mladinskimi igrami, točneje — pričelo z predelanim »Martinom Krpanom« m — žal — z njim tudi utihnilo, je bilo Narodno gledališče tisti faktor, od katerega smo pričakovali, da bo nadaljevalo pot. Toda do sedaj je bila samo ena igra na našem odru; za to pa je bila ta precej srečno izbrana in deloma-tako pripravljena. Pojem »otroška predstava«, kakor si ga zamišlja uprava gledališča, je precej širok. Ali gleda igro dojenček ali pa osivela gospa, ji je pač vseeno, glavno je, da je gledališče polno. Človeku je treba nuditi hrano času primerno. Za predšolsko in osnovnošolsko dobo so primerne pravljične igre (n. pr. Sneguljčica), toda ko neha zanimanje za pravljično snov, je vsiljevanje pravljičnega sveta otroku v kvar. Tedaj se prične , zanimanje za realno življenje; za to obdobje je »Pikica in Tonček« primerna. Igra ima namen privesti otroka preko pravljičnih predstav do zmožnosti obiskovanja in kritičnega presojanja predstav za odrasle. Zato so take igre nujne za razvoj enajst do trinajstletnega dečka ali dekleta. Ako pa vidi to igro petleten otrok, bo razočaran in je ne bo razumel. »Pikica in Tonček« je delo, ki hoče. vsaj skuša, otroka privesti iz pravljičnega sveta v realni svet, delo za otroke, ki jih pravljica ne zanima več, a za resno dramatiko še ni dozorela. Delo je ugajalo: prizori iz brivnice, ulice in šole so želi največje odobravanje, zakaj to življenje jim je blizu. Tudi zgodba o »vražjem Marku« je ugajala: vlom in dogodek s stražnikoma je ugajal, ker spominja na pustolovske povesti, ki jih mladina rada čita. Tončkova ljubezen do matere in na njen pozabljeni rojstni dan sta bila neprisiljeni in prepričevalni, kakor tudi prijateljstvo med Tončkom in Pikico. Vzgojne tendence seveda tudi ni malo; lepo je vpletena misel o razdelitvi sveta med bogate in reveže. Ga. Savinova je igrala Tončka zelo dobro, četudi ji lahko očitamo precej ženskosti v potezah in govorjenju, N a-r a t o v a pa Pikico, ki je bila v igralskem pogledu vredna Tončka Da omenimo Pikičino družino: g. Košuta kot njen oče; ravnatelj Koren, dalje gdč. Rasbergerjeva kot njena mati, ga. G o r i n š k o v a kot vzgojiteljica Filo-mena z zaročencem »vražjim Markom« (g. C r n o b o r i) in kuharica. Minka Debelinka« (gdč. Starčeva). Topla oseba v igri je bila ga. Zakrajškova v vlogi Tončkove matere, ena najboljših kreacij v igri pa je bil B1 a ž e v Brbljač. ki se je vkljub majhnosti vloge izredno izkazal. Načelo — da se dobro plačuje in hudo kaznuje — je prišlo do jasnega izraza pri obsodbi vzgojiteljice Filomene in pri ponesrečenem vlomu »vražjega Marka«, ki pa je že prešel v karikaturo. Ne toliko »vražji Marko«, ki je bil mestoma celo nasilen in grob, ampak kuharica »Minka Debelinka«, ki se je vse preveč izgubljala v zunanjih efektih in kriljenju rok. Pa tudi početja učitelja, ki ga je igral g. N ak r s t, so bila preveč smešna za mladino, ki je pričakovala v realistični igri strogo realnost od začetka do konca. Krilatica »za otroke je vse dobro«, ne opravičuje nedokazanega spre obrnjenja. Pikičane matere in takšne potrate soli v zadnjem dejanju, ko pa je vsak otrok dojel, da je Tonček bil navajen varčevanja že zdoma. Četudi je konec igre precej neverjeten, ali vsaj nezadostno dokazan in podprt, mladina tega ni občutila, ker je vajena, da se vse kakor v filmu dobro in srečno konča. Če je ta očitek morda neutemeljen, je konec igre potreben poštene korekture: konec je preotročji za igro, ki hoče biti realna slika življenja. Da je Kastner globoko poznal otroško dušo, je dokazal predvsem s Kazalcem, torej osebo, ki naj posredduje med občinstvom in igralci, oziroma igra na odru. tolmači delo in otrokom dopušča aktivno poseganje v dramo. V tem je velika vrlina Kastnerjevega dela. Zato je gospodu Kazalcu prav za prav odmerjena najvažnejša vloga v igri; mora biti zelo pro žen v mislih in -- poudarjam — biti globok poznavalec otroške duše. Vsega tega pa ne moremo »očitati« g. Gorinšku, ki ie orevzel vlogo gospoda Kazalca. V ostalem želimo več takih iger, ki naj bodo mladini v razvedrilo in pravilno vzgajanje. Z. Z. 'Petain je odstavil Lavala Kakor poroča Havas, je maršal Petain odstavil dosedanjega podpreciscd. vlade in namestnika maršala v predsedstvu republike, Pierrea L a val a. Na mesto zunanjega ministra je imenoval Pierrea Etienna Flandina, o čemer je obvest i tudi Hitlerja. Govori se, da je Flanclin persona grata v Berlinu. »Italiji ne bo zmaga padla iz neba11 Direktor »Telegrafa«, Giovanni An-saldo je govoril v italijanskem radiu in med drugim v energičnem tonu naglasil, da naj bodo potolažene vse žene in matere, ki so poslale može in sinove v vojno, a so v skrbeh zanje, ker ne vedo za njih usodo. Ves italijanski narod mora biti s temi ženami, katerih stanje je zelo težko. Malo prej mi je potožila neka že.-na, katere sin je v bojih pri Marmarici, kjer se pravkar bije velika bitka. Potolažil sem jo, da bo sam veliki Bog pomagal njenemu sinu v veliki bitki dveh imperijev.« Ansaldo je nato ostro napadel mnoge Italijane, ki žive prekomodno. »Prvih pet mesecev ni nihče dejansko občutil vojne. Zmerom je bilo citati samo povoljna poročila o podvigih. Ljudje so se uspava-vali v nadi, da bo zmaga lahka. Posebno višil sloji so se značilno ponašali. Mnogo, premnogo pa je bilo Italijanov, ki sploh niso pojmovali, kaj je prav ga prav vojna. Zdaj so se prilike obrnile. Kar se dogaja v Albaniji in Afriki, mora pretresti ves italijanski narod. Reagirati mora dru gače na vojno. Zmaga ne bo padla z neba. Italija je stopila v vojno z enim največjih imperijev sveta, z Veliko Britanijo, ki je vse svoje sile usmerila v Afriko, da zruši baš Italijo. Boji v Albaniji in Afriki so dokaz zato. Italijani morajo prenehati z dosedanjim mišljenjem, da jih ne bo sram pred ženami in materami, ki imajo svoje može in sinove v bojih.« Gosoodatske vesti Bančni krediti zasebnemu gospodarstvu Od septembra 1939, t. j. od izbruha vojne, so se bančni krediti zasebnemu gospodarstvu začeli hitro zmanjševati, v milijonih dinarjev p. NB p .DHB p. z. b. skup. sept. 1939 2.494 1.812 1.277 5.583 oktobra ,, 2.572 1 807 1.279 5.658 novem. 2.560 1.802 1.273 5.635 decem. 2.223 1.799 1.237 5.259 jan. 1940 1.955 1.790 1.195 4.940 febr. »J 1.889 1.778 1.137 4.804 marc ,, 1.815 1.763 1.102 4.680 april 1.803 1.754 1.099 4.656 maj J* 1.984 1.740 1.125 4.849 junij 1.901 1.736 1.093 4.730 julij ,, 1.855 1.723 1.063 4.641 avgust 1.650 1.716 1.009 4.376 sept. ,, 1.632 1.717 1.032 4.381 Iz teh podatkov o meničnih, iombard-uih in hipotekarnih posojilih ob zaključku vsakega meseca,_ je razvidno, da tako državne in poldržavne banke, kakor tudi zasebne banke kredite od mesca do mesca vedno boli zmanjšujejo in to dolgoročne kredite. Od lanskega septembra do letošnjega so se krediti bank zasebnemu gospodarstvu, izvzemši kratkoročne, zmanjšali za milijardo in dvesto milijonov. To je ogromno zmanjšanje. Poleg tega pa moramo še konstatirati. da je to le nominalno zmanjšanje. V resnici je zmanjšanje mnogo večje. Pet in pol milijard dinarjev kredita lanskega septembra je, računano po današnji vrednosti dinarja, pomenilo vrednost od najmanj osem in pol milijard dinarjev. Stvarni padec je torej najmanj 50%, a kaj to po- meni za gospodarstvo, nam ni potrebno posebej razlagati. Z današnjimi bančnimi krediti si gospodarstvo ne more nabaviti niti polovico nabav, ki si jih je lahko nabavilo s krediti pred enim letom. To pa pomeni veliko zaostritev krize. Poleg tega moramo še omeniti, da se je v tem času povišala obrestna mera privatnih bank pri kreditiranju gospodarstva od 8,51% v avg. 1939. na 8,77% v juniju 1940. Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu Narodne banke se je zlata podlaga dvignila za 26.4 milijonov stabilizacijskih din na 2620.5 milijonov, dočim je znašala lansko leto ob istem času 1988 milijonov. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.27%. Devize izven podlage so narasle za 23.8 na 635 milijonov, menična in lombardna posojila za 35.1 milijonov na 1862.5 milijonov, eskont bonov za narodno obrambo za 30 na 6328 milijonov din, vse v prvi četrtini decembra. Obtok bankovcev je znašal 13.453 milijonov din ter s© je povečal za novih 90 milijonov din. Lansko leto pa je znašal obtok le 9.286. Obveznosti - na pokaz so znašale 3134 milijonov din, lani pa so znašale 1823 milijonov din. Uredba proti gospodarski špi;onaži Ministrski svet je sprejel in objavil uredbo o preprečevanju nedovoljene gospodarske obveščevalne službe. Pri nas doslej nismo imeli nobenih določil o tem, kaj je treba smatrati kot tajnost v gospodarsko obrambnem smislu. Domačinom in tudi mnogim tujcem so bile znane gospodarske tajnosti ki jih v drugih dr-ž.avah najstrožje prikrivajo. Uredba pred pisuje vsem lastnikom podjetij in osobju ter vsem, ki jih poznajo najstrožjo molčečnost o vseh zadevah, ki jih uredba posebej navaja. Po uredbi velja to za: vsa industrijska podjetja in obrtne obrate ter druga gospodarska podjetja in ustanove, ki imajo pomen za državno obrambo ter so kot taka določena in popisana: vsa rudarska in topilniška podjetja; vsa ostala podjetja in ustanove, ki bodo označene kot važne za državno obrambo. Vodstva podjetij bodo za čuvanje teh skrivnosti organizirala tudi posebno industrijsko ob veščevalno službo. Podjetja navedena v uredbi kot važna za obrambo, smejo biti zavarovana samo pri domačih zavarovalnicah. Za državno tajnost se smatra: vse, kr se z zakonskimi določbami označi kot državna tajnost ter kot zaupno; vsa sporočila oblasti podjetjem in obratno, ki se nanašajo na mobilizacijo, preskrbo in obrambo države v smislu zakona o državni obrambi; količina, tehnična in produkcijska zmogljivost strojev, naprav in strojnih agregatov; kapaciteta produkcije; načrti podjetja, naprav, strojnih agregatov, posameznih strojev in aparatov; vrste in količina glavnih in postranskih surovin, pomožnih sredstev in produkcijski postopek; število zaposlenih oseb in njihova razporeditev pri delu; vrste in količine goriv in olj, potrebnih za pogon in uporabo strojev, aparatov, naprav in transportnih sredstev, obseg zalog proizvodov, polizdelkov, surovin, pomožnih produkcijskih sredstev, goriv in olj, ki jih podjetja imajo na zalogi ali so jih obvezana imeti. Rekviriranje pšenice pripada Prevodu Na osnovi določbe 1. odstavku člena 2. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivat-siva in vojske s kruhom /. dne 21. avgusta 1940 se preskrba prebivalstva v vseh srezih dravske banovine in na območju, mestnih načelstev v Ljubljani, Mariboru, bel ju in Ptuju M smislu navedene določbe poveri banovinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Na njegovo zahtevo in račun sc v dravski banovini vrši prisilni odkup pšenice in pšenične moke |k> določbah navedene uredbe. S tem je ukinjena banova odločba od 31. avgusta, ki je bila objavljena v Službenem listu št. 71 z dne 4. septembra 1. 1. in je zaupala preskrbo prebivalstva v Sloveniji Gospodarski zvezi r. z. z o. z. v Ljubljani ter ji dodelila tudi pravico prisilnega odkupa pšenice in pšenične moke. g Za dodelitev petroleja v industrijske svrhe naj industrijska in podobna podjetja prijavijo v bližnjih dneh občinam, koliko petroleja potrebujejo na mesec. ALI BO UREDBA O PREPOVEDI USTANAVLJANJA VELEBLAGOVNIC PODALJŠANA? Koncem leta poteče rok veljave znane uredbe o prepovedi ustanavljanja novih veleblagovnic in če ta uredba ne bo podaljšana ali ne bo sprejeta nova. se bodo po novem letu spet smele ustanavljati nove veleblagovnice. Da bi to preprečile, so izvedle trgovske organizacije že vec akcij. O tem vprašanju je sklepal tudi svet beograjske trgovske zbornice in sprejel zahtevo, da se veljavnost uredbe o prepovedi podaljša. Ta zahteva je bila izražena tudi na informativni konferenci zastopnikov vseh trgovskih zbornic, ki je bila pod predsedstvom dr. Andresa v trgovinskem ministrstvu. Po beograjskih informacijah bo trgovinsko ministrstvo podaljšalo veljavnost uredbe, ki bo deležna le nekaj manjših korektur. g Zavarovanje pomorskih transportom so dolžne sklenili vse jugoslovanske tvrdke (izvozne in uvozne) pri uvozu in izvozu ter tudi vse ostale interese s ten v zvezi (prevoznina in drugi stroški) P11 zavarovalnicah ,ki imajo dovoljenje za po* slovanjc v naši državi. V kolikor so transporti predmet transakcij v svobodnih devizah, morajo biti zavarovani v kaki tuji svobodni devizi . g O razdelitvi olja so konierirah M ministrstvu trgovine. , g Novi proračun Zagreba bo po predlogu znašal v prihodnjem letu s proračuni občinskih j>odjelij 396,807.840 din. Občinski proračun sam znaša,212,404.000 diri ter je za 30 odst. večji od lanskega- Iz gospodarskega tiska Ekonomist", štev. 10 n 10. štev. „Ekonomista“, hrvatskega mesečnika za gospodarska in socialna vprašanja prinaša obsežen material na 48. straneh. O vprašanju reorganizacije Državne hipotekarne banke razpravlja dr. Stjepan Kavic. Med drugimi navaja, da od celokupnih dolgoročnih posojil odpade na banovino Hrvalsko le 10 odsl. ter omenja tudi druga zapostavljanja hrvalskih interesov pri DHB. Trdi, da med najvišjim* funkcionarji ni nobenega Hrvata ter da je med nameščenci DHB le 6‘6 odst. Hrvatov. Temelj reorganizacije bi naj bila samostojna direkcija v Zagrebu, ki bi prejela tudi vsa sredstva, id pripadajo po določenem ključu banovini Ilrvatski, pa tudi vse kredite razdeljeno na področju banovine ler del centralnih fondov, lastnih fondov, vrednostnih papirjev in ostalih sredstev, s katerimi razpolaga DHB. Poleg zagrebške direkcije bi obstojala tudi beograjska (torej dualizem tudi v DIIB?). Glavni direkciji bi na svojih področjih iz razpoložljivih sredstev samostojno delili kredite ter vršili tudi vse pošle, ki niso izrecno pridržani Osrednji upravi, katere člani bi bili deloma imenovani z ukazom na predlog finančnega ministra, drugi pa na predlog hrvatskega bana. Predsednika bi volili izmed sebe. potrditi bi ga pa morala fin. minister in hrv. ban. Delo Osrednje uprave bi obsegalo skupno reprezentiraujc DHB z ozirom na državo in inozemstvo, izdajanje iu plasiranje založnic v inozemstvu in določitev skupnih poslovnih pogojev. sc obširno bavi S masti in olja- olja- celo- Dr. J. Z. Ilampcrl problemi naše produkcije Med drugim konstalira, da bo naša cel kupna pasiva v dobavi vseh vrst tehničnih olj in oljnega semenja v I. 1940. znašala vsaj 18 do 19 tisoč ton in z ozirom »a srlošno ekonomsko-politično situacijo naffl kot edino sredstvo za zasiguranje normalnega konsuma ostane samo intenzivna akcija s ciljem, da se naša domača pr®* dukcija surovin toliko dvigne, da bo mogla zadostiti vsem potrebam domačega konsuma. V ta namen se pisec podrobneje bavi z različnimi možnostmi ter na; vaja nekaj konkretnih predlogov, ki naj bi lnjun pomagali do lega cilja. Dr. Nikola Mirkovič je napisal Nekoliko priponi** k teoretskemu delu Josepha Schurhpetera « kjer razpravlja o nedosiatkih, ki so posledica nasprotsiva med željo Schunipo terja, da bi nudil sistem dinamične ekonomije. in njegovim statičnim ozadjem ter o nedostatkih, so manjšega pomqna. Preveden je tudi članek H. H. S. Crosinanna .,Kontinentalni in angleški liberalizem''. »2 konjunkturnega poročila Ekonomskega instituta banovine llrvatske je razvidno, da se je indeks cen na Hrvalskem dvigm* od i .avg. lanskega leta do 15. okt. ielos za 59 odst. Na področju mesta Zagreba je indeks od 1. okt. do 15. okt. padel od 158*6 na 157, v banovini pa v istem času narasel od 155*9 na 159. Poleg člankov prinaša mesečnik še obširen „Pregled,! m književna poročila ter ,,Vesti1. W. E. Barthell: ZENA V D Eksotlini rommn iz INDIJE USODNI DAN Šele po nekaj urah se je Agnes pomirila; močno ihtenje in drhtenje je ponehalo. Bleda in izčrpana je ležala y naročju svoje -matere. Nežen obraz z usločenimi temnimi obrvmi iti dolgimi temnimi trepalnicami, obkrožen z bujnimi, prosto visečimi plavitni lasmi, se je skrival z zaprtimi očmi; .njena desna roka se je oklepala levice tihe Beate Wilgard. Ena sama dama jima je sedela naproti v oddelku. Izpod sivih gladkih las so gledale dobre, pametne oči; trdno zaprta usta so zdaj pa zdaj utripnila v ganjenosti in premagovanju. Ko se je dekle končno pomirilo, je siva gospa pogledala Agnes in zmajala z glavo. >Le kako je mogoče!« je spregovorila v angleščini. »Dobra usoda je vendar povsod — nikoli ne bi smela biti tako obupana, moja mala miss!« Beata je pogledala kvišku in se nasmehnila. »Prišli sva v Indijo šele pred dvema mesecema. In zdaj takoj ločitev od njenega očeta — to je Agnes prijelo.« »Peljete se gotovo v Dardshiling?« je poizvedovala stara gospa sočutno. >Da.« podnebje zelo utrudi. Dardshiling se mi zdi še boljši ko Simla in Dalhousie, toda mnogi dajejo prednost Simli,« je kramljala Angležinja, »Meni hvala bogu ni bil potreben.« »Ste že daljši čas v Indiji?« je vprašala Beata vljudno. »2e dvajset let! Mož je evangelski misijonar.« »Misijonar!« Beata se je zasanjano zagledala predse. »To je bil v mladosti vedno moj vzor — potovati v tuje kraje in spreobračati pogane; kakor pred stoletji Frančišek Ksaverij...« »S spreobračanjem je težavno,« se je nasmehnila misijonarjeva soproga. »Indija je nepripravno področje. Koliko verstev in sekt! Toda poguma ne smemo izgubiti — « Beata je izgubljeno prikimala. Hotela je izpregovoriti, toda spomini so jo premagali. Stara gospa je ni motila. Beata se je spominjala svoje domovine. Bila je hči katoliške matere in protestantskega očeta, in doraščala je med temi dvemi nasprotji. K obema je nagibala, in ljubezen je gradila mostove ter ustvarjala eno samo lepoto vere. Ko je Beata tako sanjarila, ji je drsel pogled po indijski pokrajini. Vrstila so »Za začetek najboljše, da se privadite; ‘ se pogorja, zelene ravni, mesta, vasi, goste džungle, reke irr jezera. Pozneje se je Agnes prebudila in tiho sedela v naročju; Angležinja je odprla majhen kovčeg in izložlla mrzlo kureti-no, bel kruh, banane in druge poslastice. Tedaj je dekle vprašujoče pogledalo matere. Nasmihajoč se pogledu dvanajstletne, je misijonarka ponudila dobrote. Agnes se ni obotavljala sprejeti. Na prihodnji postaji sta prišla mimo oddelka Ghagira Musimvvalli in Mavvasa, Beatin hišnik in služabnica, ki sta se vozila v sosednjem vozu, in prinesla svoji gospodarici mrzel lunch. Tedaj je tudi Agnes lahko postregla starki s sladkim vinom in kolači. Začeli so lahkotno kramljati in Agnes je kmalu pozabila trpko ločitev. Ko sta vstopila tudi dva angleška oficirja in se oba z enako vnemo začela udvarjati lepi plavolasi ženi s prav tako lepim plavolasim otrokom, je čas naglo mineval. Prva je izstopila stara gospa in se prijazno poslovila. Dve uri pozneje se je ustavil vlak v Dardschilingu visoko v Himalajskem pogorju, dvatisoč sto metrov nad morjem, in izstopili sta tudi Beata in Agnes. Vstopivši v spremstvu tu domačega Ghagire Musimwallija v svojo rahlo zakurjeno hotelsko sobo, vzlikne Agnes; »Glej no — če dihnem, se vidi! Kako lepo hladno je tu!« Z bleščečimi očmi je sledila v jedilnici družabnemu življenju, prisluškovala pritajeni glasbi in se veselila elegantnih oblek dam tet uniform angleških častni- kov. Toda bila je vedno bolj trudna; veke so se ji povešale in odšli sta spat. Beata je še dolgo ležala budna in mislila na svojega moža. * Ko sta se na postaji v Kalkuti tik pred odhodom vlaka Beata in Agnes odtrgah iz njegovega objema, se je moral tudi Pred Wilgard boriti s čustvi. Dolgo ie zrl za izginjajočim vlakom. Šele trd udar po plečih ga je razmajal iz zatopljenosti. iPred njim je stal njegov stric James Wilgard z rokami oprtimi ob boke in majal z glavo. »To zdajle tulita v vlaku!« se je sme' jal. »Počitniško potovanje za šest ah osem tednov — in vsi ste, kakor da gfe za življenje!« In ustni koti Američana so se posmehljivo upognili. »Kaj se lahko zgodi, ne vemo nikoli.* odvrne Fred VVilgard mimo. »Ali kaj! Tvoja žena in hčerka sta preveč praznoverni. Šport manjka, trezen način življenja, stvarni smotri — delo '2 eno besedo. Oglej si naša samostojna dekleta v Ameriki...« »Ne bi jima jih rad priporočil za zgled,« odvrne Fred VVilgard; molče sta korakala proti izhodu in se odpeljala s hotelskim avtom, ki je zunaj čakal, v pristanišče. V eni tamošnjih veličastnih palaC je bilo zborovanje indijskega trusta predilnic jute, zaradi katerega je James W»-gard prišel iz Balasorja v Kalkuto. Nameraval je predstaviti voditeljem trusta tudi svojega nečaka. Cele c Olje ob sinrti dr. Antona Korošca. Ko je prišla v sobolo zjutraj v Celje vest o smrti dr. Aniona Korošca, so Lakoj zaplapolale z državnih in poslopij mestne : občine žalne zastave. Tekom dneva je tudi Pretekli teden je bil v Velikih Do- Zadnji sestanek je pokazal, da se. pro-1 večina zasebnih hiš izobesila zastave. Me- leujeih na madžarsko-jugoslovanski meji v Prekmurju uradni sestanek predstavnikov obmejnih oblaslev iz obeh držav. Namen teh četrtletnih se- Obmejna konferenca v Prekmurju Zadnji sestanek je pokazal, da se. pro- met razvija nemoteno in da ni bilo'stni sv,,[ celjski ima danes ob 17. v me- cnnrnih vnn5nii Ohmeini nro uii so ' slm sc-ilu dvorani žalno sejo. Jutri ob 8. 1* .1 i |v'l' 'J * . bodo v vseh celjskih cerkvah šolske ma- stankov je. urediti razna vprašanja državama. Vsi predstavniki so bili po malega obmejnega prometa na prek-j konferenci goslje dolenjskega župnika murskem delu naše državne meje. i g. Franca Horvata. Narodna zbirka CMD - 232.059 din \ čera j je vodstvo CMD v Ljubljani zaključilo narodno zbirko, ki je dosegla 232.03!) din. Ves znesek je določen za letošnje božičnice za siromašne obmejne šolarje in siromašne vsota, ki bo presegala 310.(XX) din. CMD bo za božič obdarovala 140 šol. Na severno mejo in v Prekmurje so bila darila razposlana iz Maribora, za kočevske šole pa iz Ljubljane. Vse po- fcraje. CMD je primaknila še iz svojih j družnice CMD in prizadete šole na sredstev večjo vsolo, tako da bo v se točno drže navodil, ki so jih pre- dobrodelne namene letos uporabljena j jele. Zimska pomoč v Murski Soboti Poročali smo že o sklepu soboškega občinskega odbora, da bi z večjo akcijo Pripomogli k olajšanju težke socialne stisk«, kateri so izpostavljene številne družine z mnogimi otroki in bolnimi člani. Prispevki naj bi se nabrali v poseben fond, in sicer zgolj s prostovoljnimi darovi premožnejših občanov. Te dni je sklical tak sestanek premožnejših občanov župan Ferdo Hartneu\ Župan je v uvodnem govoru govoril o bedi ubožnej-ših someščanov ter apeliral na navzoče, da se odzovejo akciji za zimsko pomoč s primernimi zneski. Zimska pomoč bo vršili svojo dolžnost v duhu prijatelj- j §e, po mašah pa bodo komemoracije na siva in dobrih odnošajev med obema j šolah. Oficielna žalna maša pa bo v opatijski cerkvi sv. Daniela v sredo ob S. Tej maši bodo prisostvovali zastopniki oblasti, korporacij in društev. c Umrl je v celjski bolnišnici provincial Jugoslovanske ilirske kapucinske province 72 letni pater Linos Prah. Pokojnik ima za kapucinski red velike zasluge, zidal je več kapucinskih cerkva v Sloveniji in Hrvatski. c Zalivala. Uprava dijaške kuhinje drž. deške meščanske šole v Celju se naj lepše zahvaljuje g. dr. Alojziju Goričanu za ‘2U0 din, katere je poklonil od neke pravne poravnave e Likovna ra/slava prof. Alberta Sirka v sejni dvorani Mestne hranilnice v Celju bo odprta do 27. dec. Odprl jo je včeraj umetnostni zgodovinar g. prof. dr. Fr. Sijanec. Slikar je razstavit 50 del, skoro vse v olju; so (»morske slike iz zadnje dobe. Razstava je prirejena pod naslovom ..Naš Jadran*’. Kakor vselej, tako bo tudi tokrat razstava vzbudila največje zanimanje v našem mestu in okolici ter bo gotovo dosegla uspeh. c Prva božična drevesca so včeraj pri peljali na irg pred Narodnim domom, ki se je spremenil v lep smrekov gaj. Cena drevescem je od 2 din navzgor. c Sttoj jc raztrgal roko lil letnemu so-darskemu pomočniku Ludviku Košaku iz Migajnic pri Grižah. trajala 6 mesecev in je bodo deležni pred vsem za delo nezmožni starčki in revna mladina, delazmožni pa bi dobili zaposlitev iz fonda za delo v mestu. Prisotni so na sestanku darovali 66 tisoč dinarjev. Ta vsota je seveda še veliko premajhna, da bi lahko pomagala vsaj v najnujnejših primerih. Zato se bo morala akcija še nadaljevati in želeti bi bilo, da bi naletela pri vseh, ki imajo, na čim večji odziv. Na sestanku je bil izbran poseben akcijski odbor sedmih članov, ki bo vodil celo akcijo za zimsko pomoč. Rok za plombiranje radijskih aparatov je poštno ravnateljstvo podaljšalo do vključno 20. decembra. Po tem roku bo mogoče plombirali samo še ;tpa-rate, ki bodo prijavljeni kol naročniški in jih bodo naročniki redno odjavili Jia poštah. Vse ostale aparate! ki jih bo pošta izsledila, bo zaplenila. prijateljica večkratnega milijonarja in špekulanta Saloma Moisea, ki je bil nedavno interniran. Salom je star 70 let in ga je elegantna mladenka zelo izkoriščala, saj ji ie kupil krasno limuzino, dragocena krzna in dragulje. Ker je brez zaposlitve, jo je zagrebška policija izgnala in jo internirala. OGENJ UNIČIL SKLADIŠČE PREJE ! Letos je že drugič izbruhnil požar v V | predilnici v Kuli pri Somboru. Tokrat je skladišče s prejo vred do tal pogorelo ‘ JI BLJANŠKI GOSTILNIČARJI LAŠKEM Ljubljanski in okoliški gostilničarji I Skladišče je vso noč gorelo. Zgorelo je so v sredo obiskali Laško, kjer so si J za dva milijona din preje, stvarna škoda ogledali Gostilničarsko pivovarno. Vse! Pa ie seveda še mnogo večja. PjttidoioltA Jetetkika prosimo, da nam javijo pravočasno, kobko izvodov „Večer-nika“ bodo rabili za Božič in za Novo leto. „Večernik“ bo imel za Božič in za Novo leto 32 strani. zanimivosti siti izletnikom razkazala j tehnični vodja inž. g. Uhilr in predsednik g. Majcen. V Henkerjevcin sa-i Ionu je bila po ogledu pokušnja la-! VELIKO ZADRUŽNO PODJEJE NA MURSKEM POLJU Kmetijska zadruga v Križevcih pri Lju- bkega piva s prijetnim družabnim se- j tomeru, je kupila znano opekarno v Kri-s,ankom ževcili, nazvano »slovenska opekarna«, x, , , _ ki je bila last znanega prekmurskega in- MtlčLVA PROSLAVA V ZAGRLRU j riustrijalca in župana Murske Sobote g. To soboto bo v Zagrebu proslava 10 j Hartnerja. Opekarna že dolgo ni obrato-letnice umetniškega delovanja Hinka | vala. Sedaj, ko je kmetijskim zadrugam -Vučiča. V zagrebškem gledališču boj poverjen nakup raznih najvažnejših kme-jubilojmi Nučičeva predstava, katere j čkih pridelkov, je odbor križevske knie-se bodo udeležili tudi slavljenčevi rojaki iz Slovenije. Pokroviteljstvo je prevzel zagrebški župan Slarčcvič. ARETACIJA ELEGANTNE PORTUGALKE Zagrebška policija je aretirala v ne-ktm hotelu elegantno Portugalko, 25 let-"<■ Margareto Gehlovo. Aretiranka jc »"T-m | I ||i|i||—jH W|l|—| m——— IB——1| Novi naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji Prilagamo položnico s pogoj: za naročbo, nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Poštna hranilnica v Ljubljani, kar traja Po več dni. zlasti ako je vmes kak pravnik. Ako prve naročnine ne prejmemo čez nekoliko dni po odpošiljatvi prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne, niarveč samo pravočasno nakazilo. — ^ajcenejša naročba pa je z istočasnim Nakazilom prve naročnine po položnici Solici. ki jo dobiš pri vsakem poštnem Uradu in jo izpolniš s številko našega čekovnega računa in nasiovom: 11—409, »Večernik« — uprava Maribor. Na srednjem delu zgoraj pripiš- »Nov« ali »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje rad- načina pošiljanja lista, kar nič ne stane Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. ijske zadruge kupil zgradbo opekarne, in jo bo spremenil v veliko skladišče za vse zadruge v okraju in okrog. Za 470.000 din je bila kupljena opekarna, stanovanjska liiša ter še 3.7 ha zemljišča. Zadruga bo ustanovila, seveda ne takoj, večji zadružni miin za vso Mursko polje, zgraditi namerava večja skladišče in silose za zrnje, krompir, sadje itd., rejsko središče za štajersko kokoš ter za jorškirško svinjsko pasmo, v stanovanjski hiši bo že drugo pomlad gospodinjski tečaj. Seveda je za izvedbo tega gospodar- j skega načrta potreben denar in io bosta' „ omogočili le banovina in država z izdat- j kovskidel!™' ^“nja- Jt‘ ,*pU m''-d 1>uti- Cena 1 dinar Ufitaua „Uecetkika o Namesto venca na grob pok. g. Alojza Šmida iz Jurkiošlra je daroval g. .Tiu reb Rado, javni notar iz Slov. Konjic din 200' za pomoč revnim šolskim otrokom v Jurklošlru. Prosimo posnemovalcev. n Tovarna olja v Daruvaru, lasi Antona Kuzle, je' do tal pogorela, škode je okoli pol milijona din. n Kosilo v škatiki za vžigalice nosijo v času posta otroci iz marihovskega okraja v šolo Navadijo imajo v škatlici stolčeno papriko in sol. to mešanico jedo s kruhom. V lem okraju se ljudje oostiio 200 dni na leti). n Za bolniški paviljon, elektrifikacijo m kanalizacijo Karlovca bodo uporabil# ti milijonov din. n Irilcliii deček — zgodovinar. V Be- rani je triletni fantek, ki ima izredno I dober spomin. 2e sedaj ve innojjb važnih I letnic iz naše narodne zgodovine. Na pamet zna več pesmi .ki jih poje ob spre m -1 ijevanju gosli. Navodila za pogreb dr. Korošca Udeležencem pogreba pokojnega prosvetnega ministra dr. Aniona Korošca je v območju ljubljanske železniške direkcije ddvoljena • čclrlinska voznina. Udeleženci kupijo na vstopni postaji polovično vozovnico, ki velja potem za brezplačni povratek. Pri nakupu vozovnice niso potrebne kakšne posebne legitimacije ali izkaznice. Udeleženci naj samo izjavijo, da potujejo na pogreb v Ljubljano in naj zahtevajo, da se jim polovična vozovnica žigosa z datumskim žigom. Popust velja za vožn jo v Ljubljano v dneh 10. in 17. decembra, za povratek pa v. dneh 17. in 18: decembra. Popust je dovoljen v vseh razredih in vlakih, razen ekspresnih. Povratek po isti progi, kakor dopotovanjc. Prekinitev vožnje ni dovoljena. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani poroča, da sc udeleži1 pogrebnih svečanosti tudi slovenski gasilci. Zbirališče gasilcev je v torek, 17. I. ni., ob pol 10. v Ljubljani na Krekovem Irgu pred Mestnim domom. Udeležba samo v svečanem kroju z gasilskimi zastavami. Gasilske župe in čele naj v svojem delokrogu opravijo organizacijo pogrebne udeležbe. Hubadova župa J. P. S., Pevska zveza in Slovensko glasbeno društvo v Ljubljani pozivajo vse pevske, zbore, naj se korporativno udeleže pogreba dr. Korošca. Tudi slovenski akademiki se bodo udeležili pogrebnih svečanosti, enako tudi slovensko dijaštvo. kateremu naslavlja zadevni poziv vodstvo Slov. dijaške zveze. Trgovine in lokali bodo med pogrebnimi svečanostmi zaprti, prav Inko sc tudi živilski trg konča že ob 51. Banska uprava sporoča, da zaradi pogreba ]>ok. dr. Korošca v torek. 17. I. m., državni uradi obče uprave in vsi samoupravni uradi ne uradujejo. Na dan pogreba bodo povsod ob'8. maše zadušnice za šolsko mladino, ki se jih udeleže vsi učenci in učitelji vseh šol. Po službi božji prirode vse šole žalne proslave. Pri lej svečanosti naj imajo spominski govor direktorji oz. upravitelji šol. Ta dan odpade šolski pouk. Tako poroča banska uprava v Ljubljani. Radijska postaja v Ljubljani bo ob pogrebu prenašala tele slovesnosti: v ponedeljek ob 20. poslovitev izpred banske palače in univerze ter sprevod v stolnico. V lorek ob 9. slovesni rekviem v stolnici, pogrebni sprevod proti Sv. Križu, cerkvene obrede in poslovilne govore na pokopališču. no podporo. lavee. v Kraljeva ter umrl zaradi zastrupl jen ja ,, alkoholom. Pretresljiva smrt mladega dijaka Včeraj popoldne se je v Poljčanah raz-Je odšel tudi pokojni Tutner po pešpoti, širila vest, da so našli 18 letnega dijaka i ki vodi iz Pekla v Poljčane. Čez nekaj 4. lazr. meščanske šole. Stanka Tutu- časa je bilo slišati v bližini Strašen pok iti ko so bližnji pasanti prihiteli v bližino, so našli na tleh mrtvo mladeničevo Tutu- nerja, mrtvega. O njegovi nepričakovani smrti pripovedujejo, da se je zgodila nesreča, ko je pripravljal dinamitne patro-ne za razstrelivo, kar ga je dovedlo v prezgodnjo smrt. Prikupni mladenič je bi! usodnega dtie še v šoli. V meščansko šoio v Slov. Bistrico se vozi z vlakom. •Ko se ie okrog 14. pripeljal z dijaškim vlakom domov v Poljčane, se je še po piihodu vlaka nekaj casa razgovarjal s tovariši, nakar je izročil enemu aktovko s šolskimi potrebščinami, češ. naj jo ta odnese domov, on pa da ima še opravek in pride kasneje za njim. Kmalu za tem truplo, ki mu je močno razstrelivo pre trgalo nit življenja za vselej. Komisija, ki je prispela na kraj nesreče, je ugotovila, da je grozno in takojšnjo smrt povzročila dinamitna patrona. Eno so še našli v njegovem žepu. Pokojni je že pred dnevi dejal, da si mora preskrbeti dina-mitnih patrom češ, da bosta 2 očetom razstreljevala drevesne štore, zato ni izključeno, da se je pripetila nesreča pri manevriranju. Po ogle'du so pokojnikovo truplo prenesli v mrtvašnico. Liubllanm ŽALNE SVEČANOSTI V LJUBLJANI Truplo pokojnega dr. Antona Korošca bo od 8 zjutraj do 7 zvečer dostopno za kropljenje občinstvu, nakar se bodo vrata banske palače zaprla radi priprav za prenos v stolnico. Občinstvo, ki ne bo sodelovalo v žalnem sprevodu, lahko zavzame prostor na pločnikih stranskih ulic. Ko bo krsta prenešena v stolnico, bodo mogli v cerkev le svojci, zastopniki oblastev in deputacije. Čim bo opravljena kratka molitev in urejen katafalk, bo stolnica odprta občinstvu. , . posla ji se ji' zbralo poleg predstavnikov banske uprave, mestnega sveta in zastopnikov krajevnih organizacij .IRZ še lejio število občinstva, posebno mladine, ki je pričakala pokojnika z baklami v rokah' Urez po sebnili ceremonij je bila krsta lakoj prepeljana v stekleno dvorano banske palače. kjer je bila postavljena na mrtvaški oder Ob 8. zjutraj so že prihajale prve množice, da se poslove poslednjič od pokojnika. /nova in znova prinašajo vence m drugo cvetje. Kol smo izvedeli, pokojnik ne bo pokopan pri Sv. Križu ampak v Navju. a žalna. seja mesi noga svetu ljubljanskega. \oeraj opoldne je bila v dvorani mestnega poglavarstva žalna seja mestnega sveta za pokojnim časlnim občanom ljubljanskim dr. Antonom Korošcem. Dr. Adle-sič je v svojem govoru naglasil pokojnikove zasluge za mesto Ljubljano in se spomnil na oi>orokj, ki jo je dr. Anton Ivoi osec ^ zapustil mestnemu svetu in vsem slovenskim javnim delavcem ,ki pravi, da ljubi Ljubljano in da delaj za Ljubljano. Zan mii/osti Rorča - 20 mesecev neodvisna republika Ed na država, ki je imela v bivši svetovni vojn: uravnovešen proračun Malokdo pri nas je vedel za Korico ali j okoliškem hribovju, vsi grebeni in vse Korčo v Albaniji, dokler se ni začela po- soteske so ostale v njihovih rokah. Dru-mikati proti njej grška armada, ki jo je gi del zavezniške vzhodne armade se je naposled tudi zavzela. Grčija je slavila zavzetje Korice po vsej državi, Korica sama pa je doživela v svoji burni zgodovini dogodek ki ji je prinesel tokrat nove gospodarje. Mesto je bilo več stoletij pod turško oblastjo, nadalje pod grško, benečansko in italijansko — a bilo je tudi samostojno, in sicer 20 mesecev. Ta Korica, ki ni samo križišče cest in poti, ampak tudi križišče ras ter središče tihotapstva in vohunstva, skriva v malih hišah z nizkimi strehami in ozkih ter umazanih uličicah, katere obdajajo ostri grebeni in tesne soteske, na tisoče krvavih pustolovščin, intrig in zarot. Mesto samo leži v plodoviti dolini, kjer raste koruza, žito in rodijo murve; prebivalstvo, ki ga je nad 23.000. se bavi s sviloprejo, usnjarstvom in tkanjem preprog. Kraj je tudi bogat, kar se tiče rudnega bogastva; saj kopljejo premog tako rekoč na površju, ne manjka pa tudi železa in bakra. Pokrajina ima torej vse predpogoje za gospodarsko samostojnost, da ni torej nič čudnega, če si je izvojevala v prevratnih letih še politično samostojnost. Kako je bilo v Korici decembra 1916. leta? Albanski komite, ki ga je vodil Sali Butka, je ime* svoj sedež v gorah blizu Korice. General Sarrail, poveljnik zavezniške vzhodne armade, se je odločil, da zavzame Korico za vsako ceno. Mesto je napadel eden izmed bataljonov indoki-tajskega kolonialnega polka. V bitki, ki ni dolgo trajala, so se spopadli majhni vojaki v rumenih slamnatih klobukih, s strašnimi komiti, ki so bili oboroženi z jatagani in revolverji. Korica je padla. Vkljub temu pa so se komiti obdržali v — Vprašaj tegale debeluharja, če tl da dinar, če mu zavežeš trak na čevlju! — Saj vendar nima razvozljanega traku! — Seveda ne- toda kje pa mora možakar to videti! začel pogajati s poveljnikoma komitov Sali Butkotr in Temistoklesom Germeni-em. Vendar pa se Butka, odličen borec ter pravi »kralj planin« z modrimi očmi ter strašnimi brki, ni dal pregovoriti, Te-mistokles Germeni je bil pristopnejši, ali tudi ta je zahteval, da Francija proglasi neodvisnost Korice, ako hoče, da se bo mesto pomirilo. General Sarrail je pristal. 10. decembra je zavrhrala narodna albanska zastava na glavnem trgu v Korici. Prebivalstvo pa je izvolilo poslance in vlado, v kateri je bilo 7 muslimanov in 7 pravoslavcev. Svobodna republika je imela z mestom in okolico 100.000 prebivalcev ter je bila v takratni Evropi edina država, ki je imela uravnovešen proračun: davki in takse so vrgle vsak mesec 46.000 frankov, od katerih je pobrala žandarmerija 35.000 frankov. Albanski izseljenci v Ameriki pa so poslali v svobodno domovino več milijonov frankov za zidavo šol in dvig prosvete. Republikanski žandarji s svojimi lepimi uniformami in rdečečmimi kučmami so tako odlično skrbeli za red in mir, da se v mladi in svobodni republiki ni zgodil v dobi treh mesecev noben zločin. Po svetovni vojni je postala Korica jedro nove države. Bolgari se selijo iz Romunije Med možem in ženo Žena, ki v ljubezni tehta in premišljuje, ni popolna žena. Čestokrat se mož in žena ne razura^ ta, ker se ljubita, še pogosteje pa se moz in žena ljubita, ker se ne razumeta. Ni res, da bi se žena prej postarala kot moški. Fiziologija dokazuje obratno. V zakonu so medeni tedni to, kar Je pri gledališki igri prvo dejanje; če pr°* pade prvo dejanje, je propadla cela igra. Mož se zave, da se stara, šele takrat ko je že do dna prepričan, da ne mor« biti več ljubljen. Žena pa se svojega staranja zave takrat, ko spozna, da ne more več ljubiti. Nobena žena, niti najbistrejša in naj' bolj izkušena ne more dodobra razumet*, v kakšnih okolnostib in na kakšen način ji je mož postal nezvest Anglež In švicarski zdravnik Švicarski pisatelj m zdravnik dr. Arnold Ott je imel svojo ordinacijo v Neu-hausenu. Nekoč je stanoval v hotelu »Švicarski dvor« v Neuhausenu bogat Anglež, ki je bil v Švici na oddihu. Ko je izvedel za duhovitega in originalnega zdravnika, je hotel z njim prebiti nekaj kratkočasnih uric. Poklica! ga je kot bi bil bolan. Dr. Ott ga je preiskal in smehljaje ugotovil, da je povsem zdrav. Anglež se je samo nasmehnil nato mu J® ponudil šampanjca in oravih angleški« cigar. In že sta bila moža v živahne® razgovoru, ki je trajal nekaj ur. Ko pa se je dr. Ott vrnil domov, je poslal nenavadnemu »pacientu« račun za 50 frankov, Anglež se je samo nasmehnii in P°' slal zdravniku 100 frankov. V zvezi z razdelitvijo Dobrudže med Bolgarijo in Romunijo je bilo rešeno tudi vprašanje narodnih manjšin. Bolgari so se izselili iz Romunije, Romuni pa iz Bolgarije. Na podobi vidimo transport Bolgarov, ko zapuščajo romunsko ozemlje Operaci a kot tombolski dobitek V Bostonu so priredili zdravniki in zobozdravniki veliko tombolo, čije čisti dobiček je bil razdeljen med one zdravnike in zobozdravnike, ki imajo malo pacientov in se nahajajo v težkem gmotnem položaju. Tombola je bila sicer, kot so pač vse tombole, le dobitki so bili kaj originalni, in sicer nakaznice za brezplačno zdravljenje,- oz. popravilo zob. Tombola je bila, kot poročajo, zelo dobro obiskana. V glavnem pa so zadeli nakaznice kot dobitke zdravi ljudje, ki se vprašujejo, kaj bi z njimi storili, dočim jih zdravniki tolažijo, naj nakaznice spra vijo, ker jim bodo še prav prišle. Več ljudi je zadelo tudi nakaznice za ope racije v kakršnem koli slučaju. Ambe, kva- terne in črnkvine pa so tvorile nakaznice za zdravljenje zob. MED INTELIGENTNIMI BAHAČI — Za vraga, ali ti še nisem pravil? — Kaj neki? — No, ali ti zares še nisem pravil o onem muzeju, v katerem sta dve okostji rimskega cesarja Nerona, eno okostje je iz dobe, ko je bil mladenič, drugo ko je bil starec? Žrtev za letalski napredek Tibeta V svetem tibetanskem mestu Lhasi s® je primerila tragedija, ki ji v zgodovini letalskega napredka ni para. Neki tibetanski trgovec si je kupil zasebno letalo, na katerem je odletel v Indijo po trgovskih poslih. Ko se je vrnil ter je le' talo pristalo blizu Lhase, so ga napadi' domorodci in ubili, letalo pa razbili W drobne koščke. Vzrok te tragedije tiči v tem, ker po tibetanski veri ni človeku dovoljeno, da bi se povzpel v višje sfere, kjer prebivajo samo bogovi. Bogovi namreč živijo nad zemljo, v zraku. Letalo pa, ki se je dvignilo v zračne višine, je motilo mir bogov. Iz strahu prej* maščevanjem bogov so Tibetanci ubi« podjetnega trgovca ter ga žrtvovali bogovom. letalo pa razbili. ^ Mnogi ljudje laže prenašajo svojo n®* Srečo kot tujo srečo. Pozdravljanje z udarci po bedrih PRIMITIVNIH PLE' Ivan Šiftar: Moja vas Ne bom opisoval lepe in napredne vasi, o , slovljena. Nekatere stare hiše so sveže pobe kakršnih lahko beremo vsako nedeljo; te so napredovale, so svetle, bogate in prav za prav se tistim vaščanom dobro godi. Moji vasi, mislim, so podobne tudi druge v trpljenju, le pred drugimi so svetle. Ne pravim, da moja vas ni lepa. Zdaj so hiše sredi polj. Tam na koncu njiv se zgublja belina polj v srebrnini vrb. Zelo lepe so te vrbe, posebno še, ko piha veter. In za temi vrbami teče Mura. Teče in žene mline. Včasih poplavi in takrat imamo mesto kruha ribe, vendar te so samo nekaj dni in obilo komarjev, ki se celo poletje redijo z našo trudno krvjo. O moji vasi se je pred leti zelo malo pisalo, skoraj nič, le zdaj, ko so zgradili čez Muro most, ki naj bi nas trdno povezal z onimi na desnem bregu. Vendar bi moral biti samo enosmerni promet, ker je šest metrov preozko za lojtrski voz in tovorni avtomobil, kajti konji so živi in se bojijo letečega vraga. Potem izide še včasih kakšna reklama za slatino, katere je pri nas vse polno, da je težko najti čisto vodo brez železnih in ogljikovih spojin. Kot druge vasi, smo tudi mi napredovali. Res nismo postavili nobenega prosvetnega doma, prav za prav ničesar videli. Ob mirnih dneli ko ni volitev, ne shodov ali česarkoli, kjer bi se zbralo več ljudi, tujec niti ne opazi našega napredka. Ta bo videl res nekaj novih hiš, starih bajt niso podrli, ker jih itak še ni dovoli ra vse: pa kdo si upa zidati, ko so dnnes dolrrovi volkovi in ao še na svetu ru beži, s katerimi so zadnja leta zelo blago- Ijene, vendar to bodo samo, dokler je še cesta suha, da drveči avtomobili dvigajo le oblake prahu in mečejo kamenje na vse strani. Naš največji napredek je, da so se ljudje opredelili. Ne morda po lastni prevdar-nosti; »saj ni potrebno za vse jasno spoznanje. Glavno je, da jih vsaj nekaj jasneje spoznava, drugi bodo že sledili, če bodo videli osebnosti, ki so na pravem mestu in po prepričanju delajo« (Novine Slovenske krajine) In ker je blizu meja, poznajo moji vaščani poleg domačih osebnosti, katerih so se prav za prav že naveličali zaradi neizpolnjenih obljub tudi druge. Torej smo le napredovali še manj ga je kot pred leti, ker pač mora šemanj ga je kot pred leti, ker pač mora vsakdo imeti, kdor si ga hoče zaslužiti v tujini, še nekakšno legitimacijo poleg svoje volje in delovne sposobnosti. In po tem je res. kakor pravijo, kruh bridek. Tudi tako smo napredovali, da že skoraj leto dni kupujemo motorno brizgalno. Ko imamo denar, ni političnega soglasja, ki je važnejše kot potreba brizgalne Ko so gasilci skupno z odborniki, ki tvorijo vaški parlament, podpisali kupno pogodbo, ni bilo po volii odsotnemu predsedniku, ki je iz tretje vasi, ker ti pač niso brez njega kompetentni, čeprav je po zakon" poveljnik opolnomočen namestnik zadržanega predsednika. Tako je zdaj, ko so možnosti kritja stroškov in, ko tega ne bo, bo soglasj in tako ne bo motorne brizgalne. Taka je moia vas, katero obkrožajo hrib čki na nbzoriti in Ifo n» zlati večern zaria šahovnico okroa vaai. ČUDOVITI IN SMEŠNI NAČIN POZDRAVLJANJA MENIH Evropski način pozdravljanja se nam zdi tako razumljiv, da si drugačnega sploh predstavljati ne moremo. In vendar je na svetu toliko načinov in navad pozdravljanja, da jih je jedva mogoče našteti. Posebno zanimive načine pozdrav-'janja srečujemo pri primitivnih narodih in plemenih. Pebivalci dela Rodezije v Južni Afriki se pri svidenju z znancem ali prijateljem derejo in kričijo na vse pre-tege. Pri tem se mečejo na kolena, ploskajo z rokami in se udarjajo po bokih. Nekatera plemena iz Rodezije se pri sre-"anju udarjajo celo po zadnji plati. Na Andamanskem otočju zapadno od polo-oka Malake se znanci pri srečanju ob-emajo, pojejo, krohočejo, smejejo in poskakujejo. In vse to počenjajo tudi v slučaju, Če bi jim gost ali znanec ne bil kdo ve kako dobrodošel. Prebivalci na obali Konga poznajo dva pozdrava, »malega« n »velikega«. Pri »malem« pozdravu samo tleskajo z rokami, dočim se pri »velikem« pozdravu znanca smejita drug drugemu v obraz in se medsebojno udarita po bedrih. Še zanimiv je pozdrav ?ri plemenu Todi v Prednji Aziji. Kadar reča mlajši človek starejšega znanca. ^ade pred njim na tla, če nanese prilika udi v blato ali prah. prime nogo starejša ter si jo položi na glavo. Posebno , * frv:to je pozdravljanje v Tibetu. Ti-iije.anee pri pozdravu namreč pokaže je- PRI zik. Če pa hoče koga prav spoštljivo P°“ zdraviti, si položi roke na ušesa ter pokaže osle. Na nekaterih polinezijs^1*1 in melanezijskih otokih se pozdravljajo2 dotikanjem nosov. Na novi Zelandiji Pa pri pozdravu turobno m pretresljivo zavijajo z glasovi. In čim dalje traja to za- viianie. fp.m hnli cnnŠt1ii\r nn-zdraV. na morju. Dva mornarja na križarki srj se zamislila ter zret^ č"z da!jno morsK gladino Maribor ob smrti dr. Antona Korošca Tudi naše mesto se je odelo v črnino v znak žalovanja ob smrti ministra in senatnega predsednika dr. Antona Korošca. Raz cerkvena, državna in samoupravna Poslopja vihrajo žalne zastave, tudi mno-gbzasebniki so jih izobesili. Smrt dr. Korošca je vtisnila pečat tudi včerajšnji nedelji. Gledališče in kinematografi so bili zaprti, odpadle so vse zabave, prireditve ln zborovanja, mnogo bolj zgodaj so zapirali prostore, k? so sicer napolnjeni do zgodnjih ur. Odnosi pokojnega dr. Korošca do naše metropole so bili jako tesni, saj je pri nas Prebil mnogo let svojega življenja, pa še todi pozneje je rad prihajal k nam na oddih ter se ustavljal v skromni sobici v Dijaškem semenišču, v kateri je prebival še kot semeniški prefekt, jako je pa tudi ljubil mariborsko okolico z njenimi številnimi izletnimi točfkami. Maribor se je oddolžil pokojnikovi ljubezni do druge slovenske metropole s tem, da je po njem imenoval ulico ob mestnem parku, v kateri je dr. Korošec vedno stanoval, ako je prišel v Maribor, mestni svet mariborski pa ga je izvolil za častnega občana. Drevi ob 18. bo imel mestni svet žalno sejo za svojim častnim občanom, žalni govor bo imel ravnatelj dr. Sušnik. Jutri ob 10. bo v mestni stolnici slovesna za-dušnica, katere se bodo udeležili tudi ofi- cielni predstavniki Maribora, številne za-dušnice pa bo imela tudi naša šolska mladina, ki se bo po cerkvenem opravilu zbrala v šolskih prostorih ter pod vodstvom svojih učiteljev proslavila pokojnikov spomin in spoznala njegovo delo za slovenski narod in jugoslovansko državo. Neiaposleni Pobrežani bodo dobili delo Pobreška občina pričakuje, da bo v kratkem dobila podporo Delavske zbornice, ki jo nrfmerava porabili za javna dela in istočasno nudili svojim brezposelnim občanom zaslužek. Predvsem bodo Tezensko ulico, ki vodi od občinskega urada preko Slražuna na Tezno, kjer je promet vedno večji, temu primerno preuredili. Cestišče bodo razširili na 1—5 metrov, tako da bo mogoč promet v obeh smereh istočasno. Stražunski klanec bodo z odnašanjem zemlje znižali, tako da bo na tem mestu vzpon ceste manjši ter O obrambi pred zračnimi napadi -Na Ljudski univerzi je predaval o napadih iz zraka prof. Stanko Modic. Razpravljal je v prvem delu predavanja predvsem o vojnih plinih, o katerih je mnenja, da so dosegli največji uspeh s tenij, '*a so pripravili poraz v fantaziji nasprotnika. Opozoril je pri lem na dejstvo, da s° n. pr. v Nemčiji in Angliji tedaj, ko je bila drugod propaganda proli plinom, izdali precej spisov, ki opozarjajo, da se lahko škodljivi učinek plinov onemogoči z dobro organizirano obrambo. Vojna kemija po prvi 'svetovni vojni ni prinesla še uikakih posebnih iu učinkovitih novih bojnih plinov. Najučinkovitejši plini so že 'lokaj stare iznajdbe in so bili preia-kušani že v prvi svetovni vojni: fosgen, iperit, Icvisit. Vse to so takozvani nizko- tlačni plini, težji od zraka. Proti njim pa pomaga maska. Poglavitno prizadevanje vojne kemije je, da bi iznašla pline, ki bi obšli cedilo plinske maske. To- je deloma uspelo, toda le tako, da so se nizkotlačni plini izpremenili v visokotlačne (v ogljikov monoksid in pod), toda niso bili več ultra sirupi. Ves uspeh plinov je v presenečenju, zalo tudi povsod, kljub temu, da plinov še nikjer ne uporabljajo, velika pripravljenost. Presenečenja pa so vpli: Vala katastrofalne. Po razpravljanju o plinih je prof. Modic ob številnih skioptičnih slikali prikazoval učinke letalskih napadov in opozarjal • na učinkovito obrambo pred njimi, Žalna seja mestnega sveta Predsednik mestne občine dr. Juvan je skiical za danes ob 16. v mestno posvetovalnico žalno sejo mariborskega mest-nega sveta za blagopokojnim voditeljem slovenskega naroda, predsednikom senate) ministrom prosvete ter častnim >bča-notn mesta Maribora, gospodom dr. Antonom Korošcem. Udeležba je obvezna. Obleka temna. PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO DEFEKTNIH OTROK Mestno poglavarstvo v Mariboru ponovno vabi vse starše, rednike in skrbnike, da-v podaljšanem roku do 20. t. m. Prijavijo osebno socialno - političnemu toadu mestnega polavarstva Rotovški teg 9, vse predšolske, šoloobvezne in Pošolske otroke, tako svoje kakor tuje, te katere skrbijo, ki imajo kako večjo telesno hibo ali napako, in one, ki so du-Sevno manj razviti in zaostali, enako °teoke, ki so sicer duševno in telesno jtoravi in razviti, pa so izprijeni ali ka-k? drugače nagnjeni k slabemu. To va-°ilo je namenjeno le staršem in rednikom °z- skrbnikom, ki stanujejo z otroki v °brnočju mesta Maribora. AKADEMSKEGA PLESA V MARIBORU LETOS NE BO! Že 19 let je bil vsako leto 5. januarja v Sokolski dvorani elitni Akademski ples. Akademska podporna zadruga, ki naj bi £a tudi letos priredila, pa smatra, da so m Mesini uradi l>odo jutri ves dan zaprli. Uradnikom, ki se bodo udeležili pogreba pok. ministra dr. A. Korošca v Ljubljani, je odobren dopust že od danes opoldne. m Žalna seja pobreške občine je bila včeraj v-gostrfni Rozman na Pobrežju. m Poročila sla se včeraj v stolnici gdč. Sonja Lavrenčičeva ter poročnik g. Marijan Smerdu. m V magistralni službi je odobrena pragmatična nastavitev referentu zaščitnega urada Draganu Kramerju na jiodlugi sklepa petkove lajne seje mestnega sveta. m Preložitev brezmesnega dneva. Na podlagi odloka banske uprave je brezmesni dan 20. decembra preložen zaradi praznika sv. Stefana na ponedeljek, 23. decembra. m Lovsko društvo Maribor priporoča v smislu sejinega sklepa z dne 5. t. m. kar najtopleje gg. zakupnikom in lastnikom lovišč, da spričo naraščajoče vseobče draginje primerno zvišajo mesečne prejemke svojemu lo-vovarstvenemu osebju. Le primerno plačan lovski čuvaj bo pazil na naša lovišča in bo za boljše plačilo nudit vrednejše delo. Izra-ž-amo nado, da bo ta naš poziv za letošnji Božič našel pri naših lovskih tovariših primeren odziv. Društvo samo se je spomnilo v teh hudih okoliščinah tudi letos vdov, sirot in onemoglih lovskih paznikov ih bo iz svojih skromnih sredstev na podlagi prošenj, ki naj se mu pošljejo do konca tega meseca, razdelilo nekaj denarnih podpor. m Združenje krojačev v Mariboru je zalozdo nove cenike, ki so povišani za 20—25 odst. v zvezi z nedavno zaključe-—mm mezdnim sporazumom, ko je' bilo (»močnikom odobreno 30—35 odst. povišanje. Članstvo združenja se vabi. da si dvigne v pisarni nove cenike, in 'sicer v prvi vrsti za moško krojašlvo. m Volitve obratnih zaupnikov bodo v delavnicah državnih železnic v januarju prihodnjega leta. Kandidirati bodo mogli i le oni delavci, ki so že najmanj 12 let člani bo prikladna tudi za težja vozila. Te dni je bil na licu mesta ogled. Večina lastnikov zemljišč jc že pristala na to, da bodo dali parcele brezplačno na razpolago, z drugimi pa se bo občinska uprava še pogajala. Izgleda, da bo kmalu dosežen zadovoljiv zaključek, tako da bodo nezaposleni Pobrežani čimpreje prišli do zaslužka, nova prometna žila pa bo pomenila znatno olajšanje v voznem prometu. Razen tega cestnega dela bodo regulirali tudi obrežje Drave pri brodu. kjer deroča voda stalno izpodjeda zemljo. Božičnica za otroke revnih poštarjev Udruženje pit zvaničnikov in slu-žiteljev, pododbor v Mariboru, bo priredilo 22. decembra ob 15. v dvorani Narodnega doma javno božičnico, na kateri bo obdarovalo otroke svojih najrevnejših članov. Sredstva za nakup blaga ne zadoščajo, zlasti ker je bilo za letošnjo loterijo mnogo dobitkov kupljenih. Prireditelji so se zaradi^ tega obrnili na razne naslove s prošnjami za podporo v blagu, ki ga bodo pobirali le dni. m Kam popeljete svojega otroka za božic? V Narodno gledališče, kjer bodo otroci sami igrali pravljično igro »Petrčkove poslednje sanje«. Vsakemu otroku bo pomenila ta predstava izreden doživljaj. ni Z nož* sta napadla dva neznanca v soboto večer na Aleksandrovi ccsLi v Košakih 30 letnega tkalca Alojza Mraka iz Košakov k*r ga večkrat zabodla v prst m Dva 18 letna mladeniča sta napadla pred neko gostilno v Radvanju svojega 17 letnega tovariša I. II. iz Ifoč zaradi neke mladenke, za čije naklonjenost so se vsi^ trije potegovali. ni Velik« poneverbo ecmcnla so odkrili pri nekem podjetju v Limbušu. V zvezi s tem so aretirali več oseb. m. Zopet tatvina mlečne posode. Delavčevi ženi Katarini Cojhterjevi iz Razvanja je nekdo izpred tuše v Beograjski ulici ukradel z ročnega vozička 6!itrsko mlečno kanto, vredno 85 din. bo božična številka Večernika v rokah bralcev • Oddajte voščila, velike in male oglase čim prej m Prvi prodajalci božičnih drevesc so pripeljali svoje blago na Stolni trg. Doslej jih jc še razmeroma malo, že sedaj pa se vidi. da bodo tudi na lem trgu cene višje kakor prejšnja leta. * Diplomiral je na tehnični fakulteti g. Fatur Josip za inženirja brodogradtnje. Mlademu inženirju ,ki odhaja v Berlin v svrho nadaljevanja svojih študij, iskreno čestitamo. * Hranilnica dravske banovine v Mariboru, Mestna hranilnica in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru v torek, 17. I. m., nc uradujejo. * Trdo kožo iu kurja očesa odstranim« brez bolečin, „BATA“. m Nočno lekarniško službo bosta vršili od 14. do vključno 20. decembra lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, in lekarna pr^Angelu varuhu, Aleksandrova 33, telefon Šport s Katastrofalen poraz je doživel zagrebški Gradjanski v Budimpešti, kjer ga jc Ferencvaros premagal s (5:0 (2: 0). s BSK jc v prijateljski lekmi premagal v Zagrebu Concordijo z 2 :1 (0 ; 0). s Novosadska Vojvodina jc v prijateljski lekmi premagala Jugoslavijo s 4 ; 3 (2:2) v Beogradu. s Zadnja ligaška lekma v Hrvatski ligi Hajduk—Split v Splitu sc je končala z rčmijem 1 :1 (0 :1). s Božična turneja zagrebške Concordlje v Nemčiji je odpadla, ker Zagrebčani niso dobili potnega dovoljenja. s Z dosmrtno zabrano igranja je kaznovat kazenski odbor SNZ igralca SK Olimpa Viljema čatra, ki je na tekmi Olimp—Ljubljana dejansko napadel sodnika. Širile „Večernik" . . I iu OI11 ut.*javci, KI SO a’Sl danes preresni in da niso primeril! provizijskega fonda. 2a tako razkošno prireditev. Toliko v ved- m Važne osebne listine jc izgubil na hosf vsem, ki se zanimajo za Akademsko P01' 0 4Slp{l] “ tej. ln'oli Spcsovcm selu g. Alojz. Au . . ai i i t Ivi napi osa najditelja, naj jih izroči adems/ki ptes. Akademska podporna j njemu osebno na stanovanju v Spesovcm tedruga pa upa, da jo bo javnost razume- | selu, Masarykova ul. 9. a> pa tudi podprla, kadar jo bo tega za- x.m ;.Y novem transportu sezoncev iz Prosili Nemčije se jc vrnilo 517 oseb. Do božiča pričakujejo še dva vlaka. Glede ostalih 10 tisoč delavcev, ki so še približno v Nemčiji, se še ne ve, kdaj se bodo vrnili. m. Transformator za hišni zvonec je nekdo ukradel iz hišne veže v neki hiši v Meljski ulici ter oškodoval lastnika dr. Breznika iz Celja za 60 din. m. Moško kolo znamke »Vedia« so ukradli elektromonterju Karlu Baumanu z dvorišča v Frankopanovi Mici. Kolo ima šte,v 2-25613 in MALI OGLASI OElase i?.^Aprajbe ^orekhcl ^dopisovanja h****1"! w p“f n!,lrnanlSa Pristojbina la tt manjši znesek ta te oclase le din 12 iicu 2®nJtovanJski oglasi din 1.— po besedi. Naj* enkratno oblavo znaša din 2— Znesek »a ine bese{,e, s® računajo dvojno. Oglasni davek za SLUŽBO IŠČE Iščem službo SLUŽKINJE Imam 41etnega otroka. Našlo ve pustiti v ogl. odd. »Večernika«.______________ 21159-3 STANOVANJE ODDA DVOSOBNO STANOVANJE s Predsobo in kopalnico, v novi hiši, se odda s 1. januarjem. Tržaška 46, I. nadstropje levo. 21160-5 ^lAJPMKLADNEJŠA JOŽ/ČMA DARILA n> Slovesna zaclušnlea za rajnim mini-jUN>ni in predsednikom senata dr. An-Jhom Korošcem ho v torek, 17. dec., r“ . 10.. v stohiici. ( deleži ti se je bodo udi predstavniki oblasti in društev. . bi Poseben vlak v Ljubljano lxi peljal Turi ob 4.10 k pogrebnim svečanostim, Povratek v zgodnjih popoldanskih urah. j . ;.0;ttvina sem in tja din 28'— brez vsakih < 627252. Tonalnosti Vozovnice se dobe pri „Pul«; m Pri podiranju drevja je padajoče bktr. Ako bo dovolj prijav, bo organi- drevo zlomilo nogo 15 letnemu posestniku 'ran še eden vlak. | Janezu Kavranu iz Spodnje Velke. OAOGEIHtlA S 1. januarjem se odda krasno TRISOBNO STANOVANJE v sredini mesta Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 21157-5 Sprejmejo se GOSPODJE na stanovanje. Splavarski prehod 8. pri Sattlerju. 21163-8 NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda. Aleksandrova c. 27, Studenci. 21161-8 Kdor hoče imeti za nizko ceno močne ČEVLJE ki ne prepuščajo vode, naj pošlje svoi naslov na ogl. odd. »Večernika« pod »Obuvate«- 20997-18 SOBA se odda za 100 din. Makar-jeva ul. 13. pri kadetnici, Studenci. 21158-8 DARILA ZA BOŽIC damske torbice, denarnice, listnice, aktovke, kovčege priporoča Šterbal. Aleksandrova 42, Trg Svobode 6. 21164-18 GOSTILNA pri postaji Tezno. Vprašati v gostilni. 21083-1! Proda se dobroidoča TRGOVCI! Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v Medarni, Ljubljana, Zidovska ulica 6. 2558-13 Kupim VOJAŠKO SEDLO za konja in dve konjski opremi. Ceni. ponudbe je poslati na naslov Steger Alojz, Ptuj. 21141-28 Skoraj novo, železno ZLOŽLJIVO POSTELJO kompletno, prodam Vpraša se Meljska c, 38, II. nadstr. Spomnite se CMD l Jugoslovansko Novinarsko Udruženje, sekcija Ljubljana sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni član gospod bivši ministrski predsednik, minister prosvete itd. v soboto v Beogradu mirno v Gospodu zaspal. Zvestemu'članu stat|pvske' organizacije in naklonjenemu' podporniku slovenskih novinarjev ohranimo blag spomin, Jiroz dcui Stelikan nalivno V Ljubljani, dne 14, decembra 1940 pero m avtomatski svinčnik, oboje skupaj v usnjenem etui-ju. ODBOR Mestna občina celjska naznanja, da je preminul njen častni občan predsednik senate kralievine Jugoslavije, prosvetni minister itd. Gelje bo ohranilo velikega državnika v trajnem, hvaležnem in častnem spominu. Celje, dne 14* decembra. 1940. Mestna oblina Cefte. > Oglasi po cenika. — Rokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 urna d. d predstavnik' STANKO DETELA v Maribora. I ' ' ?* (S? in uprave štev. 28-67. iKlafa ta urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mari’:o; ne vrn?njo 1'rprlniStvo In upritMt 'tujimi K . • !r