Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagen'urt Poštni urad Celovec 2 — Verlagsposfamt K.agentur! 2 Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. P. b. Izdajatelj, lastnik in založnik- Dr. franc Ltuk Vtnko\ec. — Indmiito in uprava: Celovec-Kla^cnturt, Gasometer^asse 10. telelcn 36-24. Glavni urednik Rado Janežič, ou^ovoini urtumk: Lovro 1'otočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Ceiovci-borovijc. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenturt 2 Postfach 124. Letnik XV. Celovec, petek. 19. februar 1960 Šte^. 8 (927) Neizpolnjene obljube Val protestov zaradi francoske er\ vnz/ f nov,-? 1 J n f vm n i -č» /i »*/ n v»v Ko so pred skoraj enim letom v parlamentu na Dunaju obravnavali novi manjšinski šolski zakon, je bilo izrecno povedano, da bo nova ureditev zagotovila pomiritev v deželi, ker novi zakon izpolnjuje zahteve nemške večine, dočim bodo predloge manjšine, na katere se pri uzakonitvi niso mogli ozirati, upoštevali pri praktični izvedbi zakona. Zlasti pa je bilo takrat zagotovljeno, da bodo vsi slovenski otroci deležni pouka v materinem jeziku, kajti novi zakon — so povedali — je tako širokogruden, da zagotavlja pouk v materinščini tudi v primeru, da bi bil na neki šoli le en sam otrok prijavljen k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku. To so bile besede, predvsem pa so bile to obljube, na katerih izpolnitev danes nihče ne misli odnosno sploh nikdar ni mislil! Praktično izvajanje novega šolskega zakona kaže namreč ravno obratna dejstva. 2e ob začetku šolskega leta, ko so bile prijave prvič izvedene po novem zakonu, je bil potrjen ugovor koroških Slovencev, da ta ureditev ne predstavlja zadovoljive ureditve šolskega vprašanja, ker ne upošteva dejanskih razmer v deželi, predvsem pa ne zagotavlja res svobodne izjave prebivalstva. Celo uradna statistika potrjuje, da je stanje prijav otrok k slovenskemu oz. dvojezičnemu pouku slabo zlasti v krajih, kjer je bil pritisk na slovenske starse posebno hud že v zadnjem šolskem letu. Razmeroma zadovoljivo pa je stanje v ti-stl\krajih, kjer se nemškonacionalistični hujskači niso mogli dovolj uveljaviti. Prav tako , tam, kjer je učitelj že vsa prejšnja leta vec uli manj izvajal določila o dvojezičnem Pouku., kajti v nasprotnih primerih, ko so učitelji dosledno sabotirali slovenski pouk, starsi nimajo interesa, da bi otroke prijavljali k pouku, ki ostane le na papirju, in bi se poleg tega izpostavljali še najrazličnejšim oblikam diskriminacije. Kakšne so ob vsem tem dejanske posledice novega šolskega zakona? Izpolnitev obljube, da bodo pouka v materinem jeziku deležni vsi slovenski otroci, iz-gleda v praksi tako, da je na ozemlju, za katero velja novi šolski zakon, celo po uradni statistiki ostalo najmanj 56,56 °/o slovenskih otrok brez pouka v materinščini! In to še ni vse. Vse prej kot zadovoljiv je pouk v materinščini tudi za tiste otroke, ki 50 bili prijavljeni za dvojezične šole. Razen malih izjem „red“, o katerem je pred nedavnim govoril prosvetni minister Drimmel, v bistvu ni nič drugega kot popolna anarhija. Izvajanje oziroma neizvajanje zakona je v polni meri prepuščeno posameznim učiteljem ln Vsyak lahko dela, kar in kakor hoče. Z vso odločnostjo je treba tukaj opozoriti na dejstvo, da se nihče ne zanima, kako se praktično izvajajo določila zakona, ki bi moral v smislu j 2 člena 7 državne pogodbe zagotoviti „avstrijskim državljanom slovenske manj-sme na Koroškem pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku“. „ Krivda za take razmere je tudi v tem, da {c vedno ni bil izdelan enoten šolski učni na-Crt in še ni bila ustanovljena posebna šolska nadzorna oblast. Kajti če bi se nadzorna ob-fsst^hotela zanimati za dejansko stanje dvoličnega šolstva, bi morala ugotoviti, da se ‘ * vojezični pouk — v kolikor je o takem sploh Mogoče govoriti — na večini šol izvaja zelo Pomanjkljivo, čeprav bi se moral po predpi-ra-n P0 ^an‘b zagotovilih dosledno izvajati tam, kjer je prijavljen le en sam otrok. 1av s to obljubo so se namreč pri sklepanju zakona najbolj hvalili in dokazovali „široko-fOjudnost" avstrijske manjšinske zakonodaje, -aa/ pa se ne zmeni za to, kako ta „ši- r°kogrudnosti‘ izgleda v praksi, ko je izvajanje zakona odvisno od dobre volje in naklo-n/enosti ali pa. kakor se dogaja še bolj pogo-st°' t °d nenaklonjenosti posameznih učiteljev, °d katerih ni pričakovati, da si bodo prostovoljno naprtil; še dodatno delo, zlasti ko so se te/nje, da bi jim odvzeli dosedanje ugod-uosti za večje napore. Nihče se tudi ne zani-ma za to, da so otroci v mnogih primerih namesto predpisanega dvojezičnega pouka de-ezm le nekaj tedenskih ur površnega pouka s ovensčine — pa še to navadno po rednem pouku, ko gredo ostali otroci domov, zaradi cesar so slovenski otroci izpostavljeni zasme-ovaniu in zaničevanju svojih sošolcev. Do- atomske bombe Čeprav so v zadnjih mesecih prihajali iz vseh delov sveta ostri protesti proti napovedanemu preizkušanju francoske atomske bombe v Sahari in čeprav se je proti takim poskusom s posebno resolucijo izrekla tudi lanska generalna skupščina OZN, je zadnjo soboto eksplodirala v Sahari prva francoska atomska bomba. To dejstvo je sprožilo po vsem svetu nov val protestov, posebno ostro pa protestirajo afriške države, ki jih je eksplozija francoske atomske bombe izpostavila največji nevarnosti. Francija je z eksplozijo prve atomske bombe sicer dosegla „sloves“ atomske sile, vendar je ta sloves skrajno dvomljiv, če pomislimo, da so se ravno zaradi tega skoroda vse države sveta bolj ali mani odločno izrekle proti Franciji in morajo v francoskih političnih krogih z grenkobo ugotoviti, da za francoske atomske poskuse niti zavezniki Francije ne kažejo posebne naklonjenosti. Edino Zahodni Nemčiji je bilo prepuščeno, da je zagovarjala pravico Francije do atomskih poskusov, pri tem pa ni izključeno, da je napravila to v tihem upanju, da bi Francija v danem trenutku ne nasprotovala oborožitvi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem. Po eksploziji bombe v Sahari je prejela francoska vlada že nešteto protestnih not iz raznih držav, afriške dežele pa so napovedale odnosno deloma rudi že izvedle razne sankcije proti Franciji. Mlada afriška država gaja pa se celo, da jih učitelji odslovijo z vzgajev alnim pozdravom: „Idte k psom!" Vsega tega pa na pristojnih mestih očitno ne vidijo. Tam vedo samo toliko, da manjšinski šolski zakon —1 kakor je izjavil minister Drimmel — ustreza pričakovanjem in popolnoma izpolnjuje pogoje državne pogodbe, ker je izvajanje zakona tako zadovoljivo in uspešno, da, šolske oblasti niso prejele nobenih upravičenih pritožb. Vsekakor bi nas zanimalo, kdo pošilja ministrstvu za pouk poročila o ,,zadovoljivem in uspešnem" izvajanju šolskega zakona, kajti taka poročila niso samo neresnična, marveč so tudi pomanjkljiva, ker ne navajajo številnih upravičenih pritožb, zlasti pa ne povedo, da v primeru pritožbe ne zasledujejo tistega, ki je dal vzrok za pritožbo, temveč iščejo in zastrahujejo onega, ki se je drznil opozoriti na pomanjkljivosti. Ta diskriminacija gre celo tako daleč, da v primeru pritožbe izvajajo pritisk na starše in otroke ter grozijo v bodoče še z drugačnimi ukrepi... V takih razmerah je pač razumljivo, da pritožbe zaradi neizvajanja oz. nezadostnega izvajanja predpisov o dvojezičnem pouku niso še bolj številne. Razumljivo je tudi, da v takem ozračju šolsk: pouk ne more biti zadovoljiv, še manj pa uspešen, kajti šola more vršiti svoje poslanstvo le v mirnem vzdušju, nikdar pa ne ob ponavljajočih se diskrimina-cijih ter ob stalnem hujskanju in vsakdanjih izpadih proti slovenski manjšini. Znano je, da igrajo pri tem glavno vlogo tako imenovane „domovinske zveze“ in čuditi se moramo, da na zborovanjih teh organizacij govori celo državni sekretar Gschnitzer, ki se sicer tako odločno bori za Pravice Južnih Tirolcev, tukaj pa podpira kroge, katerim gre samo za to, da bi čim prej izbrisali slovenski živelj na Koroškem. Če Avstrija z vsemi silami podpira Južne Tirolce, ki uživajo brez dvoma večje pravice kot na primer koroški Slovenci (ravno zdaj poziva na knjižno zbirko „za utrjevanje nemške kulture" na Južnem Tirolskem, na Koroškem pa ..Siidmarka" nadaljuje ponemčevanje slovenske mladine s tem, da ji vsiljuje nemške knjige!), potem tudi mi upravičeno pričakujemo končno izpolnitev danih nam obljub. Pričakujemo in zahtevamo pa samo eno: dosledno izvedbo celotnega člena 7 državne pogodbe, kajti s tem bo zadovoljivo rešeno tudi šolsko vprašanje, ker potem učenje in znanje slovenskega jezika ne bo več nekak hobby „izginjajoče manjšine", marveč šivljenjska potreba prebivalstva na slovenskem in dvojezičnem ozemlju Koroške! Gana je iz protesta proti francoskim atomskim poskusom blokirala francosko premoženje na ozemlju Gane, maroška vlada pa je odpoklicala svojega poslanika iz Pariza ter odpovedala maroško-francoski diplomatski sporazum iz leta 1956. Vse afriške dežele so poslale francoski vladi uradne proteste, v sredo pa se je v Nevz Yorku sestala afriško-azij-ska skupina članic OZN, ki so razpravljale o novem položaju v zvezi z atomskimi poskusi v Sahari. Predstavnik zača-ne alžirske vlade je v tej zvezi izjavil, da pomeni eksplozija francoske atomske bombe zločin proti človeštvu. Zlasti pa svetovna javnost ostro obsoja Francijo zaradi tega, ker namerava izvesti še več atomskih poskusov in je tudi predsednik francoske vlade Debre izrecno izjavil, da predstavlja sedanja eksplozija samo prvo v vrsti podobnih eksplozij. Val protestov zaradi francoskih atomskih poskusov pa je upravičen posebno zaradi tega, ker so se ti poskusi začeli odvijati ravno v času, ko se „atomske sile“ na konferenci v Ženevi trudijo, da bi dosegle sporazum o prekinitvi vseh atomskih poskusov. Gradiščanski Hrvati žalujejo za svojim voditeljem Leopoldom V nedeljo, dne 7. februarja je nepričakovano umrl vladni svetnik in deželni poslanec na Gradiščanskem Franjo Leopold, eden izmed voditeljev ter borcev za pravice gradiščanskih Hrvatov. Pokojni Leopold ni bil priljubljen le pri svojih sonarodnjakih, marveč je užival spoštovanic tudi pri vseh drugih, ki so ga poznali kot zna-čainega in iskrenega moža. Njegovo delo za dobrobit hrvatske manjšine na Gradiščanskem je bilo vsestransko ter obsega več desetletij. Deloval je kot urednik in publicist, potegoval se je za vaške in občinske koristi, bil je upravnik hrvatskega založniškega društva, boril se je za pravice gradiščanskih Hrvatov zlasti na področiu šolstva, v deželni vladi je vodil knjigovodski oddelek in kot deželni po-la-nec je zastooal zlasti interese malega odvisnega človeka. Smrt Franla Leopolda pomeni za hrvatske brate na Gradiščanskem težko izgubo. Koroški Slovenci jim Izražamo najgloblje sožalje! Koroški Slovenci imamo razumevanje za južnotirolsko manjšino Kakor vsako leto je vSui’firo!er Jugendstiftung" razposlala svoja spomenico in prosila za denarno pomoč za svojo podporno knjižno akcijo v korist narodnostno in kulturne ogrožene južnotirolske mladine. S skromnim prispevkom je tudi Slovenska prosvetno zveza podprla to akcijo in naslovila na zgoraj omenjeno ustanovo ob tej priložnosti naslednje pismo: Prejeli smo Vašo spomenico s spremnim pismom in razumemo Vašo skrb za mladino Južne Tirolske. To toliko bolj, ker kot zastopniki kulturnih potreb slovenske manjšine na Koroškem poznamo predvsem tudi duhovno stanje slovenske koroške mladine, ki je v skoraj popolnoma nemški šoli v nevarnosti, da se ne vživi več v podedovano kulturo in jezik in ne spozna več kulturnih vrednot lastnega ljudstva. Zaradi tega je razumljivo, da se tudi mi trudimo za kulturno oskrbo naše mladine s posredovanjem slovenskega slovstva, vendar moramo ugotoviti, da naletimo pri tem na žalost pogosto na nerazumljive tež-koče. Tako so kaznovali predsednika naše Zveze z občutno denarno kaznijo, ker je dal razdeljevati knjižno darilo iz Slovenije in Državna realna gimnazija in gimnazija z a Slovence v Celovcu je morala čez eno leto čakati na izročitev knjig, ki ji jih je podaril Svet za kulturo LR Slovenije in še do danes ni prejela celotnega knjižnega darila. Hkrati Vam prenakazujemo 500 šilingov kot skromen prispevek in želimo Vaši pomožni akciji poln uspeh v dobro in korist narodnostno in kulturno ogrožene mladino Južne Tirolske. K južnotirolski slavnosti v Celovcu To sredo so priredili tako imenovani .Karntner Heimat- und Kameradschaftsver-bande" slavnost za Južno Tirolsko. V še precej prazni dvorani celovškega Doma glasbe je »domovini zvestim" govoril o vprašanju Južne Tirolske državni sekretar Gschnitzer, ki se je pri tem dotaknil tudi problema slovenske manjšine na Koroškem. Spet je delal znano razliko med obema manjšinama, češ da gre pri Južni Tirolski za kompaktno nemško. ozemlje, dočim živijo koroški Slovenci raztreseno le v posameznih krajih. Hkrati pa je pogreval tudi teorijo o tako imenovanih vindišarjih. Več o njegovih izvajanjih bomo poročali ob priložnosti. Bolj značilno za to prireditev je bilo dejstvo, da med celovškim prebivalstvom očitno ni preveč zanimanja za .domovinsko zvestobo", kot jo razumejo in jo jemljejo v zakup gotove organizacije. Čeprav je bilo vabilo na prireditev naslovljeno izrecno na .domovini zvesto prebivalstvo", se je na proslavi zbralo le nekaj sto ljudi. Poleg tega pa je tovrstna domovinska zvestoba (manifestirana po geslu: Das ganze Land im Karntner Gwand), kakor je pokazala udeležba, pri srcu le še stari generaciji, predvsem .zaslužnim* in dekoriranim borcem, medtem ko mladine med udeleženci skoraj ni bilo opaziti. Temu se tudi ne čudi- mo, kajti mladina razume zvestobo do domovine Avstrije bistveno drugače kot pa predsednik zborovanja, OVP-jevski podžupan Celovca Scheucher, ki je v pozdravnem nagovoru dejal: Ko smo kot vojaki (v drugi svetovni vojni — op. ured.) izpolnjevali svojo dolžnost, smo storili to v veri, da delamo za našo domovino, za naš narod. Kongres SZDU bo 18. aprila v Beogradu V smislu sklepov nedavnega plenuma zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je predsedstvo sklenilo, da bo imela SZDU svoj preti kongres 18. aprila v Beogradu. Na kongresu bodo pregledali dosedanje delo organizacije ter sklepali o oblikah dela v bodoče, zlasti pa bo kongres nakazal neposredne naloge za izpolnitev petletnega plana leto dni pred rokom. Obravnavali bodo tudi vprašanja zunanje politike, kjer zavzema Jugoslavija pomembno mesto v boju za mir in enakopravno sodelovanje med narodi. Socialistična zveza delovnega ljudstva jo največja politična organizacija Jugoslavije, saj je vanjo vključenih okoli 6 milijonov članov, torej več kot polovica vseh državljanov z volilno pravico. Pot do socialne blaginje je še dolga Avstrija spada sicer med države, v katerih je socialna oskrba najširših plasti prebivalstva dobro razvita, vendar je pot do tako imenovane socialne blaginje tudi v naši državi še precej dolga. Ne samo, da je 65-letna (pri ženskah 60 let) meja za dosego starostne rente razmeroma visoka in je pri današnjem hitrem tempu življenja vedno več delojemalcev, ki te starosti sploh ne dosežejo ali pa v najboljšem primeru uživajo zasluženi pokoj in rento le zelo kratko dobo, bo hkrati treba rešiti tudi mnoga vprašanja pokojninskega zavarovanja sploh. Ob koncu leta 1959 je bilo v Avstriji 976.432 prejemnikov rent iz socialnega zavarovanja, to je za 101.783 oseb več kot ob začetku lanskega leta. Od teh jih je bilo 562.225 delavcev, 159.178 nameščencev, 29.049 rudarjev, 124.995 samostojnih ter 100.985 invalidskih rentnikov. Prav tako pa je iz statistike, ki jo je izdelal zavod za pokojninsko zavarovanje, razvidno ne ravno razveseljivo dejstvo, da je na primer na Koroškem med prejemniki delavskih rent 70 odstotkov takih, ki prejemojo mesečno manj kot 600 šilingov. Zato se ne smemo čuditi, da 50 odstotkov koroških rentnikov prejema tako imenovano izravnalno doklado, ki jo državo plačuje samo tistim rentnikom, katerih prejemki iz rentnega zavarovanja ne dosegajo življenjskega minimuma. Ta pojav pa ni značilen le za Koroško, marveč je vprašanje rent pereč problem za vso državo. S strani socialistične stranke je bilo v zodnjih mesecih že večkrat opozorjeno na potrebo po izboljšanju rentnega zavarovanja, posebno odločno pa se je za to vprašanje zavzel vicekancler dr. Pitter-mann, ki je v svojem zadnjem govoru po rodiu ponovno zavzel stališče do problemov, ki jih bo treba rešiti na področju socialne zaščite. Opozoril je na dejstvo, da je bil ob sklepanju splošnega zakona o socialnem zavarovanju pred petimi leti sklenjen potrebni držovni prispevek le do leta 1960, ker pa socialni zavodi svojih potreb s prispevki iz socialnega zavarovonja ne morejo kriti, bo treba državno podporo zagotoviti tudi v bodoče. Poleg tega pa je problem rent pereč tudi zaradi tega, ker rente niso avtomatično prilagojene večajočemu se narodnemu dohodku in na drugi strani niso zavarovane pred padanjem realne vrednosti vsled naraščanja cen. Zato bo treba v tej zvezi poskrbeti za ustrezno prilagoditev rent, zlasti pa odstraniti razliko med tako imenovanimi starimi rentami na eni ter rentami po ASVG na drugi strani. Tukaj ne gre samo za novo ureditev izravnalnih doklad, s katerimi bi rente vsaj za silo prilagodili povečanim življenjskim stroškom, marveč tudi Novi predpisi za prehod jugoslovanske meje za povišanje vseh vrst rent ter njih vrednostno zavarovanje. Na socialnem področju pa ni pereče samo vprašanje rent, marveč bo v bližnji bodočnosti treba reševati in rešiti tudi razne druge probleme. Minister za socialno upravo Proksch je na nedavnem zborovanju socialističnih poslancev ugotovil, da celo vrsto važnih socialno-političnih ukrepov doslej ni bilo mogoče rešiti, ker je bila OVP skupno s trgovinskimi zbornicami proti rešitvi. Tako je še vedno odprto vprašanje zakona o delovnem času, vprašanje modernega zakona o hišnih pomočnikih, vprašanje odpravnin itd., prav tako pa ni bilo mogoče doseči zakonito določilo, po katerem bi bolezen prekinila dopust. Minister je povedal, da imajo v ministrstvu izdelanih več tozadevnih zakonskih osnutkov, o katerih bo treba razpravljati v ministrskem svetu in v parlamentu. V zadnjem času je opaziti tudi vedno več prizadevanj za vključitev kmetov v splošno socialno In bolniško zavarovanje. O teh vprašanjih je pred kratkim obširno govoril kmetijski strokovnjak SPD poslanec Winkler, ki je poudaril, da bo o zadostni starostni oskrbi mogoče govoriti šele takrat, ko bodo tudi kmetje poleg svoje rente deležni tako imenovane izravnalne doklade, ki naj bi njihove mesečne prejemke zvišala na 600 šilingov za samostojne ter 825 šilingov za poročene. Poleg tega pa socialistična stranka zahteva vključitev kmetov tudi v splošno bolniško zavarovanje, ker se malemu in srednjemu kmetu ne more prisojati, da bi sam nosil visoke stroške v primeru bolezni, ko pa so skoroda vse ostale skupine prebivalstva deležne zakonitega bolniškega zavarovanja. Prav tako pa bo na področju socialne oskrbe treba primerno upoštevati tudi številne vojne žrtve in zlasti žrtve nacističnega nasilja, ki še posebno upravičeno pričakujejo ustrezno podporo skupnosti. Vicekancler Pittermann je v že zgoraj omenjenem govoru načel tudi to vprašanje in poudaril, da bi morala vlada in parlament smatrati za častno dolžnost, da bi bili avstrijski protifašistični borci ter žrtve fašizma ob 15. obletnici obnovitve svobodne in neodvisne Avstrije deležni že dolgo zasluženega idejnega priznanja (v obliki posebnega častnega odlikovanja) ter materialne odškodnine. Ravno v lej zvezi pa je vedno spet treba poudariti, da so s slovenskimi žrtvami fašizma na pristojnih mestih doslej vedno ravnali kot z državljani druge vrste In bi bil skrajni čas, da bi jim priznali popolno enakopravnost vsaj v letu 1960, ko praznujemo 40-letnico plebiscita, 15-letnlco osvoboditve Avstrije in 5-letnico podpisa državne pogodbe! S tem vprašanja socialne zaščite seveda še daleč niso izčrpana, marveč bo treba na tem področju uresničiti še marsikaj. To še toliko bolj, ker bo o socialni pravičnosti mogoče govoriti šele takrat, ko bodo na gospodarski konjunkturi pravično udeleženi tudi tisti, ki kot proizvajalci neposredno skrbijo za uspešni gospodarski razvoj — to so delovni ljudje! Jubilej šiptarske manjšine v Jugoslaviji Enakopravnost manjšin se ne izraža v lepih besedah, marveč v širokogrudnih dejanjih! Pred enim tednom je šiptarska manjšina v Kosmetu obhajala pomemben jubilej — 15-letnico svoje lastne založniške dejavnosti. Proslave so se udeležili tudi visoki predstavniki ljudske oblasti ter številni kulturni in javni delavci. Takoj po osvoboditvi se je prvič v zgodovini Šiptarjev Kosmeta začela založniška dejavnost v narodnem jeziku. Ta dejavnost je kmalu dobila pomembno mesto v boju za odstranitev zaostalosti šiptarske manjšine ter za poglobitev socialistične miselnosti med njenimi pripadniki. V povojnih letih Je izšlo v šiptarskem jeziku 275 šolskih učbenikov v nakladi 2,5 milijona izvodov ter 61 poljudno-znanstvenih del v 259.000 izvodih in 151 izdaj beletristike s skupno naklado blizu 500.000 izvodov. Doslej so v šip-tarski jezik prevedena dela najuglednejših domačih in tujih pisateljev. Poleg tega se je močno razvila tudi dejavnost lastnih pisateljev in pesnikov, od katerih je v 15 letih izšlo 24 romanov, zbirk in povesti v skupno 62.000 izvodih. Istega dne so v Prištini slavili tudi 15-letnico ustanovitve šiptarskega glasila „Ri-lindija”, katerega prvo številko so tiskali 12. februarja 1945 v Prizrenu. Prva leta je izhajal list enkrat na teden, od leta 1958 pa izhaja »Rilindja' kot dnevnik in se je njegova naklada medtem že potrojila. V času svojega izhajanja je la list prodrl v vse kraje Kosmeta ter postal pomemben činitelj v vzgoji državljanov, v razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti med vsemi jugoslovanskimi narodi. # Ne da bi podrobneje primerjali položaj šiptarske manjšine Kosmeta s položajem slovenske manjšine na Koroškem, so že zgoraj navedene številke dovolj zgovoren dokaz, kakšna razlika Je med dejansko enakopravnostjo narodnih manjšin v Jugoslaviji ter .enakopravnostjo” manjšin v Avstriji, katera vse do danes obstoja le v lepih besedah. To in ono iz Jugoslavije Z včerajšnjim dnem jc začel veljati novi pravilnik o potnih dokumentih za prehod jugoslovanske meje, ki v marsičem olajšuje formalnosti pri izstavitvi jugoslovanske vize. S pravilnikom so urejeni predpisi tako. za potovanje jugoslovanskih državljanov v inozemstvo kakor tudi tujih državljanov v Jugosla-vijo. jugoslovanski državljani bodo morali prošnji za izstavitev vize predložiti le še fotografije in potrdilo pristojnega javnega tožilstva, da proti njim ne teče kazenski postopek; vojaški obveznosti podvrženi moški pa dodatno še potrdilo pristojnega vojaškega organa, da glede vojaške obveznosti ni ovir za njihovo potovanje. Pravilnik predvideva, da dobe potni list tudi jugoslovanski državljani ki potujejo v tujino, da bi se tam nastanili odnosno ki tam že stalno bivajo. Taki potni listi so veljavni od 3 do 5 let. Potne liste pa dobijo tudi jugoslovanski državljani, ki živijo r tujini in bi se radi vrnili v domovino. Tuji državljani pa potrebujejo za zasebno potovanje v Jugoslavijo (n. pr. obisk pri sorodnikih) potrdilo osebe, h kateri potujejo, da jamči za stroške njihovega bivanja v Jugoslaviji (garancijsko pismo). Nasprotno pa slik ni več treba priložiti prošnji za izstavitev jugoslovanske vize. Posebna olajšava je v tem, da v določenih primerih lahko izdajo jugoslovansko vizo tujcem obmejna poverjeništva, in sicer tako tujcem, ki prihajajo v Jugoslavijo ali pa potujejo čez njeno ozemlje (tranzitna viza). Poenostavljeno je tudi potovanje v Jugoslavijo z avtomobili odnosno motornimi kolesi, za katere ni več potreben triptik, marveč zadostuje carinska prijava ob prehodu meje. Razširitev trgovine z azijskimi državami Pred kratkim se je vrnila v Beograd jugoslovanska gospodarska delegacija, ki je dva meseca bivala v Afganistanu, Indiji in Pakistanu, kjer je proučevala možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja. Z vsemi tremi deželami so bili odnosno bodo podpisani trgovinski sporazumi, ki predvidevajo znatno povečanje obsega blagovne izmenjave ter sodelovanje jugoslovanske industrije v investicijski graditvi v teh deželah. Na povratku v domovino je delegacija obiskala tudi Libanon ter si ogledala gradbišča jezu Karaun in predora Narkabi, kjer opravlja in vodi naj-moderneje mehanizirana dela okrog 200 jugoslovanskih inženirjev in tehnikov. V teh dneh pa je odpotovala jugoslovanska gospodarska delegacija v Kambodžo, da prouči možnosti za prodajo jugoslovanske investicijske opreme v to državo in nakup blaga v Kambodži. Ogromna sredstva za socialno zaščito V Jugoslaviji je trenutno okoli 1,350.000 invalidov in defektnih otrok, za katere izdaja država letno ogromne vsote. Med invalidi je 98.000 vojaških vojnih invalidov ter 220.000 invalidov dela. Za njihovo vzdrževanje in pomoč njihovim družinam je dala država v zadnjih dveh letih več milijard dinarjev. Vojaški vojni invalidi in njihove družine so samo lani prejeli 14,5 milijarde dinarjev, organi socialnega zavarovanja pa so za pomoč invalidom in defektnim otrokom izdali 2,2 milijarde dinarjev. Priprave za Dan mladosti Tudi letos bo jugoslovanska mladina priredila svoj Dan mladosti na rojstni dan pred- sednika republike, to je 25. maja. Priprave za številne proslave in prireditve so že v polnem teku. Tokrat bo že šestnajstič priredila mladinsko štafeto, ki bo zajela vse predele države. Letošnja štafeta bo odšla 24. aprila iz najjužnejšega mladinskega naselja ob avtomobilski cesti v Makedoniji, pot, ki jo bo pretekla, pa bo dolga nad 5500 km. Osrednja proslava pa bo 25. maja v Beogradu, kjer bodo sodelovale številne mladinske in športne organizacije. Kardinal Konig se je ponesrečil ko se je vozil na pogreb zagrebškega nadškofa Stepinca Kakor smo poročali že v zadnji številki, je v svoji domači vasi blizu Zagreba umrl zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac. V soboto so pokojnega nadškofa in kardinala pokopali v grobnici zagrebške katedrale, kjer se je pogrebnih obredov poleg zastopnikov pristojnih oblasti udeležilo 18 katoliških škofov, veliko število zastopnikov konzularnega zbora, duhovščine in vernikov. Pogreba bi se moral udeležiti tudi dunajski nadškof kardinal Konig, ki pa se je na poti v Zagreb ponesrečil, ko je njegov avto trčil v tovorni avtomobil. Dr. Konig ter njegov tajnik Kratzl sta bila pri nesreči, ki jo je zakrivil šofer kardinalovega avtomobila, težko poškodovana, medtem ko je šofer bil na mestu mrtev. Oba ponesrečenca so takoj prepeljali v varaždinsko bolnišnico, kjer sta deležna najboljše oskrbe. po š i r n e MBK^/svetu Dunaj. — Kakor poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bo vicekancler dr. Pittermann meseca aprila obiskal južnoameriške dežele Argentino, Brazilijo in Čile. Nadaljnje podrobnosti obiska v Južni Ameriki še niso bile objavljene. London. — Zastopniki držav, včlanjenih v Malem svobodnem tržišču (EFTA) so se sporazumeli, da bo imel sekretariat te organizacije svoj sedež v Ženevi. Do tega sklepa je prišlo, ko je Francija odklonila predlog, po katerem naj bi sekretariat uredili v Parizu. Havana. — Med obiskom podpredsednika sovjetske vlade Mikojana na Kubi je bilo sporočeno, da bo Sovjetska zveza dobavila Kubi določeno število tako imenovanih MIG-lovcev. Hkrati je bil ob tej priložnosti podpisan sovjefsko-kuban-ski trgovinski sporazum, po katerem se je Sovjetska zveza obvezala, da bo od Kube kupila 5 milijonov ton sladkorja (glavno izvozno blago Kube) v teku petih let, poleg tega pa bo Kubi dala posojilo v višini 100 milijonov dolarjev. New Delhi. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je bil med svojim obiskom v Indiji deležen veličastnega sprejema. Ob tej priložnosti so med obema deželama podpisali sporazum, po katerem bo dala Sovjetska zveza Indiji posojilo 1,5 milijarde rubljev. Posojilo, ki ga bo dobila pod zelo ugodnimi pogoji, bo Indija porabila za uresničitev svojega drugega petletnega načrta. Rabat. — Maroška vlada je odpovedala pogodbo, po kateri je bila Ameriki priznana pravica, da vzdržuje na ozemlju Maroka gotova vojaška oporišča. Ameriško veleposlaništvo v Rabatu je sporočilo, da bo Amerika del svojih opo^ rišč izpraznila do konca marca. Sarajevo. — Hitro naraščajoči promet v Jugoslaviji je narekoval pozebo po ustanovitvi posebne fakultete, ki se bo bavila z vsemi vprašanji prometa. Na nedavnem plenumu Zveze prometnih inženirjev in tehnikov Jugoslavije so razpravljali o pripravah za ustanovitev take fakultete in sklenili, da se na strojni fakulteti v Beogradu oblikuje poseben prometni odsek, ki naj bi že v prihodnjem šolskem letu prerasel v samostojno fakulteto. Poleg tega pa bo po vsej verjetnosti ustanovljen tudi inštitut za promet, ki bo proučeval razvoj prometa. Dunaj. — Ob koncu zadnjega tedna je prispela v Avstrijo študijska skupina Zveze sindikatov Jugoslavije, da kot gost Avstrijske zveze sindikatov prouči proble^-me delavske izobrazbe, si ogleda razne inštitute, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, ter razgovarja s predstavniki avstrijskih sindikatov. Beograd. — Med Jugoslavijo in Italijo, je bil sklenjen sporazum o ekshumaciji in prenosu posmrtnih ostankov italijanskih vojakov, ki so med vojno padli v Jugoslaviji. V zvezi s tem sporazumom je italijanski veleposlanik v Beogradu Frances-co Cavalletti poudaril pomen sporazuma, katerega uresničitev potrjuje, da tudi v tako občutljivih vprašanjih preveva obe vladi duh sporazumevanja in sodelovanja, v katerem se izražajo težnje in čustva narodov obeh dežel. Kairo. — Vlada Združene arabske republike je nacionalizirala dve nojvečji banki v deželi — nacionalno banko in egiptovsko banko, ker, kakor je izjavil minister za gospodarstvo, ne gre, da bi imele privatne družbe take pravice, kot sta jih imeli obe sedaj nacionalizirani banki. Washington. — Poročilo ameriškega obrambnega ministrstva o »neznanem telesu”, ki obkroža Zemljo, je sprožilo v javnosti najrazličnejše komentarje. Eni menijo, da gre verjetno za zadnji del rakete, s katero so izstrelili enega izmed ameriških satelitov, drugi pa govorijo o »vohunskem satelitu", s katerim naj bi Sovjetska zveza fotografirala ameriško celino. r[)viziIwo (VMini' koroškim Slovencem Ljudstvo, ki je dalo slovenski kulturi Drabosnjaka, ki mu je dalo Malijo Majorja, ki mu je dalo Einspielerja, ki mu je dalo jezikoslovca Janežiča, znanstvenlka-velikana Štefana, zgodovinarja Singerja, ljudskega pesnika Lesičjaka — to ljudstvo lahko da našemu narodu nove velikane svojega uma, nove pesnike, nove pisatelje, nove znanstvenike. (Iz pozdrava »Svobodi' leta 1948) t * t * t * t * t * * t ' LS dobi kapitalističnega napredka, ki se jo na Koroškem začel v preteklem stoletju, se je slovensko ozemlje najbolj skrčilo. Močni nemški kulturni in predvsem gospodarski vpliv sta odtujila slovenski celoti cele Ijud-ske plasti. Odtujila se je nam predvsem inteligenca, ki je postala gospodarsko odvisna od nemške deželne in državne uprave. Odtujila se je slovenski zavesti tista plast našega naroda, ki je drugod postala stržen narodne zavesti v dobi narodnega prebujenja, to je malomeščanstvo. Odtujili so se nam z malimi izjemami trgovci, oštirji, močnejši kmečki posestniki, posebna tisti tip koroškega kmečkega posestnika, ki se pri nas imenuje „Herrenbauer", to je gosposki kmet in ki ga drugod po slovenskem ozemlju ne poznamo. Zaradi političnega razvoja se je nam odtujilo tudi delavstvo in so se nam odtujili tudi bajtarji, ali kakor se jim na Koroškem pravi: „kajžarji". Socialdemokratska stranka, ki je te sloje politično zajela sko-roj v celem obsegu, je veljala za napredno stranko, a je istočasno podpirala germa-nizatorsko politiko deželnih in državnih oblastnikov. Iz tega razvoja, ki je trajal več kakor pol Prežihov Voranc: rDmt3 a tace, stoletjo, so nastali takozvani „nemčurji’. Ti nemčurji so kmalu postali važen političen faktor v deželi in to v vseh strankah, ki so delovale na slovenskem ozemlju, akoravno je bila njihova socialna struktura neenotna. Etičnih vrednot nemčursko gibanje ni imelo nobenih, oziroma je nastalo iz etičnih manjvrednih nagonov. Njegova etična podlaga so zgolj oportunizem, dobičkaželj-nost, špekulacije, trenutno profitarstvo, z eno besedo manjvredni nagibi, ki živijo v posamezniku in v človeškem značaju. Jasno je, da je pangermanska oblast v deželi take podle nagibe v ljudstvu izkoriščala za svoj mlin in jim je dajala obliko in vsebino. Oficielna politika nemčurstva na Koroškem je bila prvenstveno stranka, imenovana »Landbund’, to je deželna zveza. Njeni voditelji so bili sami nemčurji, tudi v njenem pm ti adio diL socialnem oziru naprednejše, kakor pa slovenska stranka. Dalje je germanski gospodar dežele nemčurstvo negoval in ga gospodarsko podpiral, kjer je le mogel. Ko je v dobi modernejšega razvoja imperialističnega gospodarstva na Koroškem začelo nastajati delavstvo, ki bi po svojem poslanstvu moralo biti nosilec pravilne rešitve mednarodnega vprašanja v tem delu Evrope, je imel nemški imperializem veliko srečo, da je to delavstvo dobila v roke socialdemokratska stranka, ker je bila sama idejno in praktično popolnoma v službi nemškega imperializma. V svoji borbi za socialne reforme, to je za začasni napredek ene ali dveh generacij človeštva, je ta stranka ob pomanjkanju prave, napredne delavske stranke pomenila za nastajajoče koroško delavstvo brezdvomno neki napredek. Zaradi socialdemokratske vzgoje se je koro- Desellefnica smrti Prežihovega Voronca Pred desetimi leti — 18. februarja 1950 — je v Mariboru za vedeno zatisnil oči ter odložil pero največji slovenski koroški pisatelj Lovro Kuhar — Prežihov Voranc. S Prežihovim Voraneem je nas narod zgubil enega največjih oblikovalcev slovenske besede, ki je s silo svojega jezika in svoje nadarjenosti zgrabil slehernega in mu vdahnil močno vero v delovnega človeka, ki nadvse ljubi svojo pravico in svojo svobodo. V neutrudljivem stremljenju je iz pastirčka, dninarja in tesarja, iz samouka zrasel v velikega pripovednika, ki je v svojih delih izpričal strastno ljubezen do svobode in svoje domače zemlje, za katero se je boril s peresom in dejanjem. Vedno kadar se koroški Slovenci spominjamo našega slavnega rojaka, nam stopajo pred oči njegove književne podobe, v katerih gledamo sebe v svojem vsakdanjem življenju, v trpljenju in v borbi za lepšo bodočnost. Ali je mogoče se bolj resnično naslikati našega človeka, kakor ga je naslikal Prežihov Voranc v „Samorastnikih ? Ali je mogoče globlje in lepše podati sliko o prevratni dobi in tragediji plebiscita, kakor jo je podal Voranc v „Požganici“? In kdo je kdaj bolje zajel vse duševno trpljenje in silni notranji razkol našega malega šolarčka, ko mu tuja šola dan za dnem uničuje duhovni svet, ki ga je v otroški duši zgradila zavedna slovenska mati, kakor je to storil sin naše zemlje v svojih „Solzicah“? Kakor je Prežihov Voranc v svojih delih izpričal veliko ljubezen do slovenske koroške zemlje, tako ga bo ta zemlja s svojimi prebivalci ohranila v častnem spominu! nemškem delu, kakor so Mihor, Šumi, Glanč-nik, Ferlič, Lučovnik in drugi ... * Kjerkoli v Evropi je imperializem močnejših narodov hotel podjarmiti slabejše, male narode, povsod je znal s pomočjo plehkih gesel izmaličiti gotove ljudske plasti in jih izkoristiti za svoje cilje, toda nikjer jih ni znal izkoristiti na tako široki podlagi najnižjih negativnih strani v človeku, kakor se mu je to posrečilo na Koroškem pri slovenskem narodu. Uspelo mu je si iz tega ustvariti tako močno politično gibanje, ki je imelo dolgo časa prvo besedo v deželi. To mu je tem lažje uspelo, ker so bile stranke, ki so gojile nemčurstvo, v gospodarskem in ško slovensko delavstvo skoraj popolnoma odtujilo pravim načelom rešitve narodnega vprašanja in se je leta 1920 v veliki meri opredelilo proti elementarnim pravicam koroških Slovencev. Dejstvo, da je koroško slovensko politično gibanje, ki so ga predvsem vodili duhovniki, nosilo pečat nazadnjaštva, je seveda zelo pripomoglo k taki opredelitvi koroškega delavstva. Vse kar je bilo južno od Drave, južno od Karavank, je bilo za koroško delavstvo nazadnjaško, zaostalo, nesocialno, skratka — srednji vek. V kolikor so bila takrat ta dejstva vsaj navidezno resnična, bi seveda ne smela vplivati na načelno stališče pravične rešitve narodnega vpraša- „Deutscher Schulverein - SUdmark“ in njegovi nasledniki v drugi avstrijski republiki 3. Zavzemanje za priključitev Avstrije k Nemčiji in za pravico Nemcev do samoodločbe«). Pod vodstvom »Deutscher Schulverein-Sudmark" so se tako na koroškem kakor *udi na štajerskem slovenskem ozemlju za ^o$a senžermenske Avstrije ustanovila organizacijska in ideološka vežbališča nacizma, n° primer v Soboti za srednjo štajersko, v .Deutrcher Schulverein-Slidmoik". Die boiden grdsi-,8n tzterreichiichen Schutzverelne der .Deutsche Schulver-*,n" Isegrundet 1880) und die .SOdmark' (gegrOndel 188*) ,cr*lnlgien s|Ch zum .Deutschen Schulvereln-SUdmark', dei **• 1. Mol dieiet Jahres selne Tdllgkell begann. Det Z*eck des Veteines ist kurz zusammengelaisl: 1. Abvrehr de' deutschfeindlfchen ElntlUii* und Vorsldsse. Fdtde-'“"S det deutschen Bevblkerung im sptachlich bediohten Oebiete. Errichtung und Unteisttitzung deutscher Schulen und Kindetgtirlen. Schutz der deutschen Mindetheilen in *,en Nachborstaalen durch geeignete Marsnahmen. — Z* Erziehung det Jugend zu volkstreuer Oesinnung. Deul* sche Bildungs- und Schulungsarbeit im ganzen Volke, kampi gegen die Vorhertschafl des ludenlums. Gelstlge 'Vchrhattmachung des Volkes. — 3. Eintielen (Oi den Anschlusi Oitetrelchi on das Deutsche Reich und tOi dos Deutsche Selbstbestimmungsrecht. — Paitelpolitische und konfessionelle Angelegenheiten slnd ausgeschlossen. — Dr. Gustav Gross. Obmann des Deutschen Schulverelnes; prot. Andreas Palerer, Obman der SOdmark. — (.Greni- ■and", w'«" 4». 1*11, t, str. 1| Celovcu pa pod okriljem »Heimatbunda" za slovenski del Koroške. Tako je to društvo v senžermenski Avstriji nadaljevalo ger-manizacijsko in kolonizatorsko delo prejšnjih dveh samostojnih društev, hkrati pa tudi svojo nacionalistično velenemško aktivnost. Germanizacijsko delo društva na potujčevanju slovenskega življa v dobi senžermenske Avstrije je bilo torej najožje povezano z nacitašističnim konceptom in samim no-cizmom, tako da po pravici trdimo, da je bilo društvo .Deutscher Schulverein-Sud-mark’ idejni predhodnik NSDAP na Koroškem in Štajerskem, v Sloveniji pa predhodnik .Kulturbunda". Germanizacijsko stremljenja društva so postala na slovenskem etničnem teritoriju Koroške in v območju slovenskega-štajerskega obmejnega ozemlja nadvse agresivna. V zvezi s svojim programom je društvo na tem ozemlju zgradilo germanizatorske šole kot izhodišča in močne postojanke nacizma. Iz poročil funkcionarjev društva »Deuf-scher Schulverein-Sudmark" na občnem zboru 12. maja 1935 na Dunaju je bila razvidna ogromna dotedanja (do decembra 1934) germanizatorična dejovnosf društva preko šot in otroških vrtcev, zgrajenih ali obnovljenih na obmejnem slovenskem ozemlju Koroške in štajerske. V dobi senžermenske Avstrije je društvo gradilo na Koroškem nove germanizatorske šole na slovenskem ozemlju. Leta 1924 je zgradilo šolo v Podrožčici (kjer je zgradilo tudi tako imenovano .plebiscitno cerkev"), nadalje šolo v Brodih (Loibltal) ter šolo Za Vrhom (Barental). Te šole so se pridružile ponemčevalni šoli, ki jo je „Deut-scher Schulverein’ že leta 1911 zgradil v Vodičji vasi (Godersdorf). Za povečanje Šolskih poslopij, za dograditve dodatnih prostorov in za gradnjo učiteljskih stanovanj je društvo .Deutscher Schulverein-Sudmark' prispevalo ogromne vsote, tako je n. pr. izdalo v ta namen samo v poslovnem letu 1930/31 za takratne razmere bajno vsoto 245.426,78 šilingov9). Za šolske stavbe je društvo v dobi senžermenske Avstrije prispevalo v naslednjih krajih južne Koroške: Šmohor, Št. Štefan v Ziljski dolini, St. Pave), Črešnje, Slovenji Plajberk, Medgorje, Vabnja vas, Spodnja vas, Božji grob in 2i-tara vas. Poleg gradbene podpore so dobile vse navedene šole, ležeče na slovenskem ozemlju, brezplačna učna sredstva in nemške učne knjige. Poleg tega je društvo ») .Orenzland* *. Wien 1*31, 71». Ut. 11*. nja na Koroškem, za katero bi delavstva kot tako moralo stremeti... * Zatorej ni nobeno čudo, da je pri taki duhovni in čustveni predpripravi nemški fašizem na Koroškem naše! zelo ugodna tla. Zajel je nenavadno močno vso deželo in ker je bilo v slovenskem delu dežele nemčurstvo zelo razpaseno, je po njegovih kanalih lahko prodrl tudi tja. Koroška je postala hitlerjevska trdnjava. To se je pokazalo že pri nacističnem puču leta 1934. Po Hitlerjevi zasedbi Avstrije je postala cela dežela pijana od nacionalsocializma. Delo Korošcev je bilo, da ponesejo mejo tretjega rajha čez Karavanke do Save in Jadrana, Korošci so bili kulturna in politična priprava te ekspanzije. Oni so dali največji in naizanesljivejši del aparata, ki ja od leta 1941 strahoval Gorenjsko, Štajersko in pozneje celo Slovenijo .. . * . . . tako je fašizem imel na Koroškem prosto pot. Na potu so mu stali le še Slovenci, ki so bili zbrani v slovenski stranki. Ta pa je, kakor smo že prej povedali, nosila pečat nazadnjaštva, razen tega pa je imela še neljubi sloves, da ni bila državotvorna, ampak vsaj revizionistična, da škili čez Karavanke na jug. Zato je mogla zbrati V svojem okrilju le izrazito patriotične, nacionalno čuteče sloje ljudstva, predvsem srednje smete. S prihodom hitlerizma je ta grupacija morala nujno izginiti. Fašisti so se z vsemi silami vrgli vanio. Hoteli so v kratkem času iztrebiti slovenski element. S pomočjo Maier-Kaibitschevega izseljevanja, s pomočjo lageriev in vislic so fašisti upali, da bodo koroške Slovence strli, ali niso jih mogli uničiti. Slovenska stranka je bila edina stranka, ki je zahtevala rešitev koroškega slovenskega vprašanja. Postavljala ga sicer ni pravilno, marveč zamotano, neodločno, predvsem pa ne na podlagi prave demokratične rešitve. Ljudstvo, ki se je zbiralo v njenih organizacijah, je posebno v prosvetnih organizacijah nadaljevalo tradicijo Drabosnjaka, Matije Majarja-Ziljskega in drugih mož, ki so se v prošlosti borili zo pravice slovenskega naroda. Ljudstvo ie gojilo in nadaljevalo kult Miklove Zale, te poosebljenosti trpljenja in žrtvovanja . . . $ Naše sile številno niso' tako velike, kakor sile reakcije, sile nasprotnikov. Vendar je naša moč ravno v tem, da se mi borimo za pravico, za napredek, za demokracijo, za dosego končnega miru v tem delu Evrope. za mir med slovenskim in nemškim narodom. V tem boju moramo zmagati, ako ne takoj, pa v bližnji bodočnosti. In končno: Drava, ta žila koroškega življenja, ne teče na zapctd ali sever, kjer se utrjuje reakcija, ampak teče proti vzhodu, kjer vladajo demokracija, bratstvo in napredek za vse narode. (Odlomki iz članka, napisanega leta 19461 poskrbelo brezplačna učna sredstva in nemške učne knjige še za nadaljnje šole na slovenskem ozemlju, in sicer v Bekštanju, Mo-loščah, št. Jakobu v Rožu, Vodičji vasi, Ro-žeku, Borovljah, Železni Kapli, Velikovcu, Pliberku in Potočah10). Germanizaforska akcija društva se je izvajala tudi potom vsakoletnega božičnega obdarovanja otrok. Tako je društvo za božič 1930 obdarovalo otroke v šolah nasleci-njih krajev: Brodi, Kotmara vas, Slovenji Plajberk, škocijan, Srednje Trušnje, Sele, št. Janž, Hodiše, Tinje, št. Primož v Podjuni, Grabštanj, Žvabek, šmarjeta pri Velikovcu, Velikovec in Žitara vas na Koroškem ter Račane, Veliki Boč, Mlake, Radvanj, Radgona in Sobota na štajerskem11). Posebno budno je »Deutscher Schulverein-Sudmark" pazil, da se je učiteljski no-raščaj vzgajal v velenemškem duhu. Učite-Ijiščnike je podpiral z izdatnimi podporami ter jih obvezal za germanizatorsko delo na šolah slovenskega in dvojezičnega ozemlja Koroške ter Štajerske. (Nadaljevanje sledi) 10) glej z*ml|evid, objavljen v .Orenzland', Wi*n 1*35. 8/7/8, tir. 84, k|er to zaznamovane vie zgoraj omenjene akcije druitva. 11) »Gremland*, 1911, 1, stt. 21. Št. Jakob v Rožu Smrt ne izbira, samo pobira. Ta stara resnica se je prejšnji teden tudi pri nas uveljavila v vsej svoji neizp osni doslednosti: smrt je za Janezom Štornikom, ki je umrl v 83. letu starosti, pobrala še mladega Jozi-ja Gabriela, pd. Strdenovega iz Leš, ki bi šele meseca marca dopolnil svoje 30.leto. Pokornemu Janezu Štorniku je tekla zibelka na Štornikovi domači'i v Lešah. Tukaj je od mladih dni poznal le delo in vse njegovo življenie je v pravem pomenu besede ostalo delovni dan. Koliko truda in skrbi je bilo treba, da si je iz skromne bajtice pozidal lep dom, na katerem mu je žena v dolgih letih harmonične zakonske zveze rodila 13 obok. In silnih naporov je bilo treba, da je bila številna družina sita (otroških doklad takrat še niso poznali), da so otroci imeli možnost za šolanie ter postali brez iz:eme značajni in koristni člani človeške družbe. Pa še eno je našel pokorni v rojstni hiši: ljubezen in zvestoba do slovenskega naroda in slovenske govorice. Tem idealom je ostal zvest vse življenje, zvest tudi takrat, ko je moral ravno zaradi svoje neuklonlji-vosti pretrpeti krivico. Samo zato, ker se ni prodal tujcem, je po plebiscitu zgubil službo pri železnici. Toda tudi to ga ni uklonilo; raje se je s kmetovanjem in napornim delom v gozdu prebi:al skozi življen:e, pri tem pa ostal zvest narodu, katerega boj za obstanek je vedno spremljal z velikim zanimanjem. Kot takega smo ga srečali na vseh naših prireditvah in z možato besedo Slovensko šolsko društvo v Celovcu Hekaj mest za drugi goamulc\pi? 70 I Anton In8olii _ . "*"** - L - - Marta," sem dejal, »samo na mir. No, Qi je?" »Povedala ti bom zvečer." Res, [Pedala mi je, ko svo legla. Stisnila se je K tneni in čez dolgo zašepetala: »Marko, 5Pet boš oče!" Oče? Oče v teh časih?!* *^o, oče," je dejala vdano. Potem sva bi-0 *'ho. Priznam, zbegan sem bil. Kako tudi Vojna sreča se še vedno ni nagnila na j\r°n zaveznikov; Moskve in Leningrada yjernci sicer niso zavzeli, toda drli so proti , °'S> in petrolejskim vrelcem Bakuja; Angle-*' ,n Amerikanci so se še vedno samo prijavljali, general de Gaulle je s svojo ma-f1 vojsko dosegel neznatne uspehe zunaj rancije in tu in tam v Franciji so tajne 0r9anizacije začele s sabotažami, toda kaj bilo vse to proti strahotni Hitlerjevi vojski? V tem času torej, ko se odločilna bitka ® niti začela ni, je Marta zanosila in rodila bo, ko bo morda ves svet v ognju in . vi* »Koj misliš, Marko?* me je zaradi mojega molka plaho vprašala. »Mislim,* sem odgovoril počasi, skoraj zlogovaje, »mislim, ° oboka ne boš mogla imeti." »Zakaj ga ne bi mogla imeti?* se je ustrašila. Pove- dal sem ji zakaj, pa me ni razumela. »Če bomo živeli štirje, bo živel še peti. Kaj ve Jurček o tem, kar se dogaja okoli njega? Se Madelon ne dosti; ta, ki bo prišel, ne bo vedel prav nič. Morda pa bo tedaj, ko se bo rodil, že konec vojne. Spočet je bil v vojni, rojen pa bo v miru." Namesto da bi se bila pogovarjala o tem, kako bi odpravila, ko je še čas, sva se menila o tem, kakšno ime mu bova dala. Če bo sin, bo Vojnimir, če hčerka, Miroslava. Tovariši, ali veste »o? Hitite tedaj, hitite! Tok, tok, tok! Tok, tok, toook! sem potrkal na kuhinjska vrata, kakor je bilo dogovorjeno med nama. »Nikogar ni bilo. Marko, kako sem se bala!" Oklepala me je s svojimi toplimi rokami, kot da sem se vrnil z zadnjega in hudo nevarnega potovanja. »Zame ne vedo. Če bi vedeli, bi bili prišli. Izdajalec ne pozna mojega imena. Torej je eden tistih, ki so pristopili zadnji čas. Eden izmed petih, ki nas niso zaprli. Odkril ga bom.* »Marko, misli tudi na nas, na nas, ki smo tu, in na, saj veš, na koga.* »Mislim, seveda mislim. Imaš pripravljeno južino?* »Vse je pripravljeno." Preden sem odšel, sem stopil k Jurčku. Spal je, toda ko sem se sklonil nadenj in ga poljubil, je odprl oči. Zasmejal se je. Celo z ročicami mi je pomahal, kot bi hotel reči: »Srečno, rudar Marko!* Se k Madelon sem stopil. Tega nisem storil vsako jutro. Kakšna lepa deklica! Marta mi je še vedno hvaležna, da je ni- sem izročil Lebonu. Poizkušal je tudi s sodiščem, a mu ni uspelo, ponujal je denar, pa sem ga ogorčeno zavrnil. Madelon že dobro govori slovenski, nima na sebi sicer nič slovenskega, nekam gosposka je, v obraz in postavo, vendar je naša in vsi jo imamo radi. Pobožal sem jo po črnih laseh. Tudi Madelon je odprla oči. ».Strici* »Le spi!" »Ponoči te ni bilo." »Bil sem, spala si in me nisi čula, ko sem prišel." »Seveda si prišel." Kakšen nasmeh! »Srečno, Madelon!" »Srečno, veliki stric!* Nazadnje sem se poslovil še od Marte. »Če bo kaj, ti bom sporočila v jamo. Ne pridi ven, ostani spodaj, skrij se! Ali se lahko skriješ v jami?* Prav lahko." »Pošiljala ti bom hrano, ven pridi na skrivaj in odidi, kamorkoli, samo da boš na varnem!" »Bom, seveda bom. Sicer pa je nevarnost mimo. Nemci so nagli. Če bi kaj vedeli, bi me pobrali že včeraj, najpozneje to noč. Ti, ki so jih prijeli, ne bodo izdajali. Poznam jih." »Res ne bodo?" »Ne bodo! Pomiri se, Marta, veš, kako ti je potreben mir." »Mirna sem. Vendar se bojim ..." Naravnost pobegnil sem. A prihitela je za menoj na stopnice. »Marko, Marko!* »Kaj je, Maria?* »Nič, nič ni." Objela me je in poljubila. »Rada te imam, zelo rada." Pobožal sem jo po licih, nasmehnil se njenim očem, ki so jih zalivale solze, šel z roko prek njenih prsi, pobožal še njen napeti trebuh in se odtrgal od nje. Bil je res zadnji čas. Tok, tok, tok! Tudi zdaj je zadnji čas, tovariši! Me vendar ne boste pustili tu v grobu? Mar mislite, do nisem živ, da je vse mrtvo pod ruševinami. Nenadoma me je obšla grozo. Cev je torej zlomljena, podporje se je zrušilo na dolgi fronti, morda prav do glavnega rova. Torej sem živ pokopan! Ne, nemogoče je, da bi me pustili umreti v tem grobu! Rudar ne zapusti rudarja. Tudi med vojno ne, tudi pod najvišjo nemško upravo ne. Res, Nemcem je malo mar za človeka, toda mar jim je za premog. Spet sem pograbil kramp. V smrtni grozi sem začel razbijati po cevi. Tok, tok, tok, tok ... Slednjič je le odgovorilo nekje daleč, komaj slišno, toda ohrabrujoče, odrešilno, tovariško. Tok, tok, tok! Odgovoril sem jim: Tok, tok, tok! Srečno, tovariši! Kopljite, le kopljite! Potrpel bom, počakal! Zadušljivo je in tesno, a nisem sam, z menoj je luč, z menoj je vse, kar imam, Marta, Jurček, Madelon, tisti, ki še ni prišel na svet, vsi domači, pa vi, tovariši! In čez čas z druge strani: Tok, tok, tok! Ni bilo še nič bliže, nič glasneje. Tudi ni moglo biti. Komaj da so z delom začeli. Bom potrpel, bom zdržol, čeprav sem že ves moker od potu in so mi usta suha od žeje. Kaj bi storila Veronika, če bi Peter ostat pod zemljo? Ni še minilo tri tedne, kar sta NAPREDNIH GOSPODARJEV Perutninarsko leto se je pričelo Perutninarstvo ali reja kokoši za proizvodnjo jajc in mesa v zadnjih letih nikakor ni več nepomemben delček kmečkega’ gospodinjstva, kakor je to bilo skozi desetletja na naših kmetijah. Danes perutninarstvo posebno na malih kmetijah in kajžah lahko postane najmanj enako pridobitna gospodarska panoga, kakor sto to prodaja mleka in pitanje prašičev in goved. Dobre pogoje za uspešno perutninarstvo imajo še posebej naši mali kmetje v območju naših jezer, kjer se iz leta v leto veča obisk letoviščarjev. Tl kmetje s proizvodnjo jajc, še bolj pa s pitanjem piščancev za cvrtje ali brojlerjev in pulardov lahko močno pove- Zadnji čas za naročilo gozdnih sadik V ponedeljek, dne 29. februarja poteče rok za naročilo gozdnih sadik. Do tega dne okrajne gozdne Inšpekcije in krajevne postaje za nadzorovanje gozdov še sprejemajo naročila za pocenjene gozdne sadike. Po 29. februarju je nakup gozdnih sadik mogoč le še v privatnih gozdnih drevesnicah. Tam pa so sadike dražje. čajo donos svojih kmetij In svojega dela. To pa še posebej zaradi tega, ker se v perutninarstvu denar hitro obrača. Tako imamo n. pr. pri pitanju brojlerjev izdani denar povrnjen, delo poplačano in nastale stroške obrestovane že v teku 10 tednov. Tako naglega obračanja denarja ne nudi nobena druga kmetijska panoga, izvzemši poletno proizvodnjo mleka, kjer krava že naslednji dan povrne z mlekom, kar je na krmi požrla. Eno izmed bistvenih vprašanj uspešne re- V krajih poletnega turizma mislimo na predkalenje krompirja Potom predkalenja semenskega krompirja skrajšamo vegetacijsko dobo krompirja od saditve do zrelosti za 2 do 4 tedne. Poleg tega predkalenje pridelek lahko poveča za 10 do 15 %. Predkalenje se izplačo samo pri zgodnjih sortah, s katerimi pridemo na trg že lahko zočetkom julija, namesto šele ob njegovem koncu. Načinov predkalenja je več, vendar se je doslej v praksi najbolj obneslo predkale-eje na svetlem prostoru, ki pri krompirju sproži kratke in trdne kaliče, ki se pri sajenju ne poškodujejo ali polomijo. Če manjka potrebni svetli in topli prostor, dosežemo take kaliče lahko tudi s predkalenjem z umetno svetlobo s pomočjo neonskih cevi. Ena cev zadostuje za 80 do 100 predkalil-nih zabojev ali za 1000 kg semenskega krompirja. je kokoši in piščancev je njihov pravočasni nakup in izbira prave pasme. Kakor vemo, imajo jajca najboljšo ceno v pozni in v prvih zimskih mesecih. To pa se pravi, da moramo na nakup piščancev, preko katerih hočemo še letos priti do nesnlc. misliti že sedaj. Isto velja za piščance, ki jih mislimo opitati in prodati v maju in juniju. V obeh primerih morajo biti piščanci kupljeni v marcu, najpozneje po začetkom aprila. Jarčke drugače ne bodo pričele nesti pred zimo. S S S s Cene za enodnevne piščance V valilnicah prodajajo enodnevne piščance po naslednjih cenah: piščance, nesortirane piške za 90 % garancije — lahke in srednje težke pasme petelinčke lahkih pasem petelinčke srednjefežkih pasem Jorčke, 8 tednov stare „ 10 tednov stare „ 12 tednov stare Za piščance iz rodovniških rej se na te cene nabije še poseben prispevek. če je že izbira časa nakupa piščancev horn, jerebičaste Italijanke, New Hapshiere, enaka za nesnice in za piščance za cvrtje, Rhodelander ali Barred Rocks. Zadnje tri obstojajo vendar v izbiri pasem precejšnje pasme spadajo med pasme težjih kokoši, ki razlike. Za nesnice bomo vzeli pasme Leg- so tudi zelo pripravne za pitanje piščancev 5.50 10.50 2.— 3,— S 30.— S 35.— S 40.— za cvrtje, za kar pasmi Leghorn in jerebičaste Italijanke nista tako pripravne. Za pitanje se najbolj izplača kupiti izsortirane petelinčke, ker so cenejši od nesortiranih piščancev. Na vprašanje, koliko piščancev naj naročimo, bi odgovorili tako-le: Gospodarsko je perutninarstvo najbolj ugodno, če imamo med nesnicami dve tretjini mladih jarčk, eno tretjino pa leto starih nesnic. Pri tem upoštevajmo, da bomo od lanskih jarčk držali le tiste, ki so dobre nesnice. Slabe nesnice med njimi pa bomo pravočasno zaznamovali In jih — čim bodo prenehale nesti — opifall in prodali kol brojlerje. Ne pozabimo pa tudi, da nam prav v prvih tednih precej piščancev lahko pogine in da se tudi pri najboljšem sortiranju lahko zgodi, da bo med jarčkami še nekaj petelinov. Zato naročimo temu primerno večje število enodnevnih piščancev. Kar jih pozneje ne bomo potrebovali kot nesnice, jih bomo še vedno lahko prodali kot brojlerje ali pularde. Kaj obeta trg s klavno živino in prašiči? Če primerjamo ponudbo in cene klavne živine in prašičev v zadnjih dveh letih, potem po primeriavi na zadnjem januarskem in prvem februarskem sejmu v St. Marxu na Dunaju lahko ugotovimo, do so od leta 1958 naprej cene za klavno živino in prašiče sicer v rahlem, a stalnem naraščanju. Kar pa tiče ponudbe, vidimo, da je domača ponudba tako klavne živine kakor tudi prašičev v tem času padala. Dočim je na obeh v primerjavo vzetih sejmih leta 1958 domača ponudba klavne živine znašala 2.615 goved, je na istih sejmih 1960 padla na 2.287 goved. V zadnjih tednih in mesecih na Dunaj spet uvažajo klavno živino iz vzhodnih držav. Na prej omenienih letošnjih sejmih n. pr. je bilo 487 uvoženih klavnih goved. Cene, k: so se koncem januarja in začetkom februarja 1958 vrtele pri volih med 9 in 12,70, pri bikih med 10,20 in 12,60, pri telicah med 10 in 12,20 pri kravah pa med 7,50 in 10,60 šil., so medtem naraščale in znašale na istih sejmih 1960 za vole, bike in telice od 9,50 do 13,50, za krave pa od 7,— do 11,50 šil. Podoben razvoj v preteklosti zadnjih dveh let opažamo v St. Marxu tudi pri praši-č i h. Domača ponudba, ki je konec januarja in začetek februarja 1958 zašala še 15.051 pitancev, je na istih sejmih 1960 padla na 10.508. Uvoz v St. Marx, ki je lani v istem času znašal 1.605 pitancev, je letos narasel na 5.863. V cenah z ozirom na to, da so najvišje cene za pitance uradno določene, v zadnjih dveh letih ni videti tako očitne razlike kot pri ponudbi. Dočim so se najvišje dosežene cene 1958 vrtele med 13,50 in 14 šil., se le-fe od januarja 1959 naprej trdno držijo na 14 šil. Pač pa so v tem razdobju najnižje dosežene cene za mlade pitance tretjega razreda od 11,30 narasle na 12 šil. Vsekakor postaja v zadnjem času očitno, da ponudba klavne živine in pitancev povpraševanja na domačem trgu ne krije. Povpraševanje za mesom oz. njegova potrošnja sta še naprej v naraščanju. V prvem polletju 1959 je bila potrošnja mesa v državi za 9 °/o višja kakor v letu 1958. Pozneje potrošnja ni več tako naraščala in je n. pr. v tretjem četrtletju bila le še za 5 '/o višja od one v istem razdobju 1958. Vzrok temu je nedvomno neprenehno podraževanie mesa. Z ozirom na ta razvoj lahko rečemo, da so izgledi za vnovčenje klavne živine in za stabilnost njenih cen tudi v bodoče še zelo ugodni. Nekoliko bolj problematično je vprašanje razvoja na trgu s pitan-c i, katerih meso je v konzumu znatno draž- je od govejega. Po zadnjem štetju prašičev dne 3. 12. 1959 se je namreč število brejih svinj povečalo za 6.000, kar znači, da bo v poletnih mesecih prišlo do višje ponudbe domačih pitancev. Kljub temu zaenkrat še ni treba imeti strahu pred prekomerno ponudbo in pred padcem cen kajti večja domača ponudba, ki se obeta v poletju, ne bo niti nadomestila sedaj potrebnega uvoza pitancev, ki je n. pr. lani znašal 200.000 pitancev. Vsekakor pa je v bodočem pripuščanju svinj in postavljanju pujskov na pitanje treba več previdnosti. Prav lahko se namreč zgodi, da pride v poznih jesenskih in zimskih mesecih na trgu do prekomerne ponudbe, s čemer pa bo rentabilnost pitanja, ki je ponekod že sedaj precej na meji, postala več ali manj dvomljiva. (BI. Singer) Oskrba molznic s fosforjem potom gnojenja Desetletne izkušnje so pokazale, da je pomanjkljiva oskrba molznic z mineralnimi snovmi, predvsem s fosforjem, lahko vzrok raznih obolenj v hlevu, padanja molz-nosti krav in njihove nerodovitnosti. Preiskava sena je v takih primerih pokazala, da so obolenja in druge nevšečnosti nastopile vedno tam, kjer je bilo v senu premalo fosforja. Žival potrebuje za zdrav razvoj seno, ki ima najmanj 0,6 % fosforja. To pa je le v redko katerem senu primer. Na podlagi tisočih preiskav v Nemčiji so ugotovili, da ima seno povprečno komaj 0,4 %> fosforja. Seno obogatimo s fosforjem potom fosfatnega gnojenja. Več tisoč gnojilnih poskusov in s tem povečane preiskave sena je pokazalo, da z izdatnim fosfornim gnojenjem travnikov in pašnikov brez nadaljnjega lahko spravimo odstotek fosforja v senu na V« %. Moramo pa stalno in izdatno gnojiti. Da bomo imeli zdravo in rodovitno govejo čredo, je želja nas vseh. To pa bomo dosegli le, če bomo travnati svet vsako pomlad gnojili s Thomasovo moko ali pa S hiperfosfafom. Na nakup fosfornih gnojil za travnike mislimo že sedaj. Takoj naročimo potrebne količine. S se vzela. Dolgo sta odlagala, pravzaprav je odlagal Peter, pravzaprav ni odlagal, boječ je tako, da si ni upal z besedo na dan. Najprej ga je bilo sram, da bi povedal, kar je Veronika že davno vedela, ne samo Veronika, vsa hiša, potem si ni upal spregovoriti s Kresnikovima. Z Marto sva mu morala priskočiti na pomoč. Nista se takoj vdala; vojska je, sta odbijala, ni čas za take reči in Veronika je še mlada. Pa sva ju le pridobila. Kako se mi je Peter zahvaljeval po poroki! .Marko, tega ti ne bom pozabil. Naučil si me kopati premog, zdaj..." »Naj te naučim še, kako je treba ljubiti ženo?" Zardel je. Zares še ni spal z dekletom, tudi z Veroniko ne, čeprav sta zadnji čas mnogo hodila skupoj in se je Kresnička večkrat znašalo nad Veroniko ker je prihaiala pozno domov. »Počasen sem, morda tudi boječ, ampak kadar držim kako reč, je ne spustim več. Veronike ne bom izpustil." Potem je prišla še Veronika, ko se je že prej zahvalila Marti. »Marko, hvala ti!" »čemu hvala?" sem se delal nevednega. »Tih je, ampak dober fant, vem, do je dober. Kolikor sem jaz preglasna, je Peter pretih, no, pa bom jaz njega naučila govoriti, on pa mene molčati." Najprej mi je stisnila roko, potem mi je padla okoli vratu. »Oho, kaj pa je to?" je zaklicala Marto. A ni bila ljubosumna. »Enkrat je no-benkrat," je dejal Peter smeje, čeprav sem videl, do mu ni bilo prav. Tudi glede stanovanja smo uredili, Kresnikovo sta zame- njala s sosedom, s Poljakom, ki je imel dvosobno stanovanje, tako da sta dobila mladoporočenca svojo sobo. Kako bi bilo Veroniki, če bi jaz prišel domov, Peter pa ostal pod zemljo? Bi ne bilo tudi meni nerodno? Prvi kopač se je rešil, drugi tudi, tretjega pa je zasulo. Ali ni to, kot da bi se rešil kapitan na ladji, mornarji pa utonili? Tok, tok, tok! In takoj odgovor: Tok, tok, tok! Kdo je izdajalec? Najbrž listi dolgin, ki smo ga sprejeli zadnjega. Domačin je, kot sem presodil po govorici. Za prvič je bil prezgovoren. Kaj vse je predlagal! Napad na orožniško postajo v Trielu in miniranje osmega šahfa. Charles ga je odločno zavrnil, češ da za take akcije še nimamo dovolj orožja in tudi ne dovolj ljudi. Morda je res, vendar bi bilo treba pošteno prijeti. Charles je prepočasen, kot Pierre v Merle-waldu. Ne moremo več samo raznašati ilegalne časopise, trositi letake, poslušati prepovedane radijske postaje, tu in tam zlomiti kak sveder, pokvariti motor, razrezati jermenje in zalučati kramp v kako luknjo, tudi ni dovolj, da produkcija pada iz tedna v teden, odločno bo treba zavreti delo, preprečiti odvoz premoga, skratka: začeti z večjimi okcijami, Na vzhodu se je končno le ustavila. Hitler je že napovedal padec Stalingroda, a še vedno se tolčejo zanj. Na ruski in nemški strani so strahovite izgube, Nemci pošiljajo v bitko nove in nove čete, a Rdeča armada je rekla: do sem in nič dalje! Anglo-Amerikanci so tvegali drugi poizkus izkrcavanja pri Dieppu, zares so se pa izkrcali v Severni Afriki. Nič zato, če so Nemci zasedli še južno Francijo, francoskega brodovja niso dobili, pri Toulonu leži na morskem dnu. Največje preglavice pa imajo Nemci z ruskimi partizani. Za njihovo vzhodno fronto je vse živo. Tudi pri nas v Jugoslaviji so partizani, čedalje več jih je in čedalje huje poka po naših gozdovih. Gotovo tudi po slovenskih. So partizani tudi v Strmških in motniških gozdovih? Tok, tok, tok! Zakaj ne odgovarjate več? Pritisnil sem uho k cevi, a odgovora ni bilo. Toda čulo se je kopanje. Kopljite, le kopljite, tovariši! V sencih mi je razbijalo. Plin? sem se prestrašil. Če je plin, sem izgubljen. Ne, ne, plin ni, samo zraka ni. Nastavil sem usta k cevi. V njej je bil nekoliko boljši zrak. Hlastno sem ga srkat. Domislil sem se južine Naglo sem razsvetlil svojo grobnico. Nič ni bilo razen mojega svedra in Petrovega krampa. Torbe z južinami so bile pod ruševinami. Marta mi je gotovo pripravila kaj posebnega. Nisem pogledal v torbo, po teži sem sodil, da je več kot navadno. Tok, tok, toki Glava mi je bila težka kot svinec. Trudil sem se, da bi jo obdržal pokonci, pa nisem imel več dovolj moči. Krčevito sem se oprijel cevi. Zdelo se mi je, da drvim nekam v prepad, ki je poln premogovega prahu- Ko sem se jel spet zavedati, nisem takoj vedel, kje sem. V rokah sem začutil nekaj trdnega, pred seboj pa videl bledo, zelo bledo liso na črni premogovi steni. Sem se po južini stegnil in zaspal? Zakaj me nisto Peter in Nikola zbudila? Toda ne . . . Nismo še južinali . .. Zgodilo se je nekaj drugega ... nekaj strašneqa . . . Dvignil sem se. Tedaj sem z glavo treščil v strop in se do kraja zavedel. Luč je ugašala. Torej sem zatrpan že šest ur. Če je baterija dobra, še dalje. Vsak čas bo zmanjkalo toka. Pograbil sem kramp. Tok, tok, tok! Takoj je odgovorilo: Tok, tok, tok! Se enkrat. Tok, tok, tok! Spet odgovor: Tok, tok, tok! Od kod prihaja svež, hladen zrak? Iz cevi? Nastavil sem usta k odprtini. Hvala vam, tovariši, hvala! Morda je zunaj že noč. Ali Marta še vedno stoji na mrazu onstran ograje in čaka name? Marta, pojdi domov! Veš, kako j« s teboj! Ne ugasni še, dobra luč! Kaj je v jami rudar bre zluči? če ugasneš, bom zares v grobu. 1933—1939 EVROPA PRED VIHARJEM Razmajani mejniki Takoj za njim so se oglasili še Madžari. Ker niso v neposrednih pogajanjih s češkoslovaško vlado mogli ničesar doseči, se je madžarska vlada obrnila na Nemčijo in Italijo in zahtevala, naj skličejo štiri velesile, ki so se udeležile miinchenske konference. Hitler Pa je ta predlog spremenil tako, da je brez vednosti Anglije in Francije sklical nemško-italijansko razsodišče. To razsodišče se je sestalo 2. novembra na Dunaju in jasno povedalo vsemu svetu, čigavo interesno področje je jugovzhodna Evropa. Vlogo vrhovnega razsodnika sta prevzela zunanja ministra Ribbentrop in Ciano. »Razsodba, ki jo bomo tukaj sprejeli," je izjavil Ribbentrop v svojem slavnostnem govoru, „je dokončna in jo vladi češkoslovaške in Madžarske vnaprej priznavata." Na veliki mizi je ležal zemljevid spornega ozemlja. Oba zunanja ministra sta imela v rokah svinčnike in čečkala sta sem in tja po zemljevidu okoli razmejitvene črte, ki so jo Predlagali izvedenci. V nekem trenutku je pograbil Ciano svoj svinčnik in spremenil mejno črto v korist Madžarske. „To gre odločno predaleč," je protestiral Ribbentrop, ki mu je njegov izvedenec nekaj prišepnil, in je vrisal v zemljevid novo, svojo mejo. Tako je potekala ta konferenca, radirali so in na novo risali mejne črte, svinčniki so postajali vedno bolj topi, mejna črta pa vedno debelejša. Končno so bile te črte v resnici debele kilometre in so potekale skozi mirno pokrajino in človeške usode. Z dunajsko razsodbo so bili zadovoljni samo razsodniki. V češkoslovaški sta zavladala razočaranje in potrtost. Novi zunanji minister Chvalkovsky je izgubil na ugledu, ker ni dosegel ničesar, kljub temu da ie svojo zunanjo politiko usmeril čisto v Hitlerjeve vode. Tudi Madžarska je bila nezadovoljna. Računala je, da bi vkorakala v to deželo, toda to akcijo sta preprečila Hitler in Mussolini, ki sta odločno svarila Madžarsko pred nepremišljenimi koraki. Kar je dovoljeno velikim, ni dovoljeno malim ... Slovaška in podkarpatska Ukrajina Medtem so se dogajale na Slovaškem čudne zcči. JHlinkova Slovaška ljudska stranka se je združila z nacionalisti in kmečko stranko v enotno stranko, ki je bila v svoji zunanji in notranji politiki takšna, kakršno si je Hitler lahko želel: zahtevala je neodvisnost od Prage, stremela je po avtoritativnem vodstvu države in povsod po deželi ustanavljala svoje oborožene enote, tako imenovano „Hlinkovo gardo". Napetost med Slovaki in Čehi je Hitler seveda z vsemi sredstvi podžigal. Končno je ^ slovaške propagande 22. februarja 1939 -~ vladnem listu „Slovaku“ zahteval »samo-stojno slovaško državo". Zahteve Slovakov ° I tage so se stopnjevale v dveh nasprotnih 'tnereh: na eni strani so zahtevali denar za ureditev svojega proračuna, na drugi strani P-; s° zahtevali popolno ločitev češke in slovaške vojske. Ker pogajanja niso dala nobenega rezultata, so češke čete 10. marca zasedle garnizijska mesta na Slovaškem. Hlin-hovi gardisti so bili razoroženi, voditelji ekstremistov pa so bili aretirani. Minister slovaške vlade Durčanski je pobegnil na Dunaj, kjer je skupno s poveljnikom Hlinkove garde pozval slovaško ljudstvo k državljanski vojni. Njegov poziv pa je ostal brez odmeva. To je bil za Hitlerja zopet razlog, da je pričel po tisku z ogorčeno kampanjo proti „barbarskim Čehom". 12. marca je prejel nemški tisk naslednje navodilo; „Jutri morajo iziti na prvih straneh samo poročila iz Češke. Največje črke, naslovi preko cele prve strani, najostrejši ton, toda nobenih komentarjev." Naslednjega dne: „Na prvo stran sodijo samo uvodniki in poročila o češkem vprašanju." Zopet je preplavil hudournik krvavih vesti nemškega bralca, čeprav se v resnici ni zgodilo nič omembe vrednega. Praška policija je prejela navodilo, naj ne nastopa proti Nemcem niti tedaj, če bi izzivali. Strokovnjaki za povzročanje nemirov, ki jih je poslala nemška vlada naskrivaj v Češkoslovaško, niso opravili ničesar. „Zelo velike težave imamo, Čehov nikakor ne moremo izzvati..." piše neki Hitlerjev terorist v svojem poročilu, ki so ga po vojni odkrili v arhivu nemškega zunanjega ministrstva. »Potrebne so večje nasilne akcije, če hočemo izzvati incidente." Razen Slovaške je bila Podkarpatska Ukrajina drugo žarišče nevarnosti za okrnjeno češkoslovaško državo. Madžarska je neprestano silila v Berlinu, da je treba „ta problem likvidirati". Hitler, ki je Horthyja doslej zadrževal, je končno spomaldi obljubil Madžarom, da dobiio ta košček zemlje, ki je pomenil za Madžarsko “življenjsko vprašanje", kakor se je izrazil sam Horthy. Plaz se je sprožil Jako je bilo pripravljeno vse za razbitje Češkoslovaške, manjkal je samo še povod. Na Slovaškem pa je vladal za Hitlerja neljub n\,r *n red. Končno je Hitler uganil pravo: °d‘,taljenega slovaškega ministrskega predsed-n’ka Tisa je brzojavno poklical v Berlin. Tam zahtevali Hitler, Goring in Ribbentrop °d njega, naj izda proklamacijo o neodvisno-Slovaške. Sc isti večer je zahteval Tiso, ki je dobil 0cl Ribbentropa natančna navodila iz Berli-na' sklicanje slovaškega deželnega zbora. Ker Nacistični politiki niso bili dovolj inteligentni, a bi si kaj pametnejšega izmislili, so pono-V . stari trik z brzojavko, ki ga poznamo 2c *z Avstrije. Tako so v Berlinu sestavili Ti-b°V° brzojavko Hitlerju, ki se je pričela z e-edami: „V imenu slovaške vlade si štejem sast sporočiti vaši ekscelenci, da je danes 7 Vercno ljudstvo streslo s svojih ramen ne-UK'sni češki jarem ...“ Na koncu brzojavke , ? seveda »avtonomna" Slovaška prosi veli-nemški rajh za »varstvo" — a ni Tiso slovaškemu Odložil, razum. Toda Berlin je molčal, London in Pariz pa sta bila predaleč. Naslednjega dne je vprašala Podkarpatska Ukrajina še enkrat Berlin, ali hoče prevzeti protektorat nad deželo. Ker zopet ni bilo odgovora, je zvečer ponudil Vološin madžarski vladi »večno prijateljstvo in tesno sodelovanje", če pusti deželo samostojno — toda madžarski odgovor je bil ultimat, naj do 20. ure izročijo vso oblast v Podkarpatski Ukrajini madžarski vojski. S tem je bila usoda Podkarpatske Ukrajine zapečatena. Zadnje dejanje Te brzojavke deželnemu zboru niti ker se je bal, da bi ne bila stood-D ot.n° sprejeta, temveč jo je 16. marca sam poslal Hitlerju. Toda ne samo brzojavko, J besedilo proklamacije o samostojni slo-aski. državi so od prve do zadnje besede ^stavili v Berlinu in jo dali Tisu na pot. To reklamacijo je naslednjega dne slovaški par-3ment sprejel z nekaterimi nebistvenimi spre-„ crr*bami. Le nekaj poslancev je imelo po-,-Jtm, da so protestirali proti njej. i marca 1939 zjutraj je poslal tudi pod-^arpatski ministrski predsednik Vološin Rib-etropu brzojavko, \ kateri je sporočil nem-\ z01]11 zunanjemu ministrstvu, da sc proglaša eze a za samostojno in prosi nemški rajh a »varstvo". Toda ob istem času so madžar-e čete že prekoračile mejo dežele. Opoldne v«JP°i >1°*« klice na pomoč Hitlerju in m vladam, ki so sklenile munchenski spo- Medtem je v Pragi 14. marca zaprosil zunanji minister Chvalkovsky nemškega odpravnika poslov, naj posreduje pri Hitlerju, da bi ta nujno sprejel na osebni razgovor predsednika republike Hacho. Ker ni bilo nobenega dvoma več o tem, da Češkoslovaška razpada, je Hitler privolil. Še istega dne popoldne je zapustil 66-letni na srcu bolni Ha-cha skupno s svojim zunanjim ministrom v posebnem vlaku Prago. Medtem ko se je peljal vlak proti Berlinu, so nemške čete zasedle važno industrijsko središče Moravsko Ostravo. Ob pol enajstih ponoči je prispel Hacha v Berlin in šele tu izvedel od sojega poslanika, da so Nemci zasedli Moravsko Ostravo. Do pol dveh ponoči sta morala Hacha in Chvalkov-sky čakati, preden ju je Hitler sprejel. Med tem časom je nemška vojska že prejela ukaz, naj napreduje proti Pragi. Hacha je v začetku razgovora dejal, da trdno veruje, da je usoda Češkoslovaške pri Hitlerju v dobrih rokah. Nadalje mu je zatrdil, da ne bo imel Hitler s Slovaki nobenih dobrih izkušenj. Hitler pa ga je kmalu prekinil. Na starega predsednika se je vsula toča obtožb. Hitler je očital Češkoslovaški hudodelstva, ki naj bi jih zagrešila ta država v dvajsetih letih svojega obstoja. »Pri meni so padle kocke. Poklical sem k sebi madžarskega poslanika in mu sporočil, da dvigam roke od te dežele... Svoji vojski sem izdal zapoved, naj ob šestih zjutraj vkorakajo nemške čete v Češkoslovaško in jo vključijo v nemški rajh." Hitler je postavil Hacho, ki je sedel pred njim kot okamenel, pred izbiro: ali bo Češkoslovaška »krvavo" potolčena ali pa bo Hacha podpisal že pripravljeni dokument, s katerim polaga Češkoslovaška svojo usodo »z zaupanjem v roke firerja in nemškega rajha". Ta pritisk na Hacho je trajal nekaj ur. »Skoraj sram me je povedati, da pride na vsak češki bataljon cela nemška divizija," je triumfiral Hitler, Goring pa je izrazil svoje obžalovanje, če bo moralo nemško letalstvo lepo mesto Prago popolnoma porušiti, »kar bo obenem služilo tudi Angliji in Franciji kot svarilen zgled, kaj se jima lahko zgodi, če bi se spustili v vojno". Nacistični voditelji pa so skušali pridobiti Hacho tudi z laskanjem in bolestnimi prerokbami. Trdili so, da bo »zgodovina blagoslavljala ta njegov korak"; »Nemčija zna biti tudi zelo velikopotezna"; „s tem bo odločena lepša bodočnost teh pokrajin za stoletja naprej..." V zgodovini diplomacije je gotovo malo prizorov, ki bi bili tako tragični in hkrati groteskni kot ta, ki se je odigraval to noč v Berlinu. Obema upirajočima se češkoslovaškima državnikoma so potiskali v roke peresnik in ju dobesedno lovili okoli mize, na kateri je ležal dokument. Ob treh zjutraj je dobil Hacha srčni napad. Naglo so poklicali Hitlerjevega osebnega zdravnika, ki je dal predsedniku kljub njegovim protestom injekcijo. Kmalu so nacistični politiki napravili svojo žrtev zopet sposobno za razgovore. Ob štirih zjutraj je bila ta mučna tragikomedija končana. Hacha in Chvalkovsky sta dokument podpisala. Češkoslovaška republika je prenehala obstajati... V primeru Češkoslovaške je slavil Hitler svojo zadnjo nekrvavo zmago. Z razbitjem te dežele je lepo zaokrožil svoj veliki rajh. Toda to je bila Pirova zmaga, zakaj potrpljenje tujine je bilo izčrpano. Po Hitlerjevem vkorakanju v Prago so se svetu odprle oči. Jasno je videl, kakšnih sredstev se poslužuje ta veliki berlinski diktator — izsiljevanja, sile, laži in izdaje. Sto tisoči Nemcev v češkoslovaški, ki jih je Hitler »osvobodil izpod češkoslovaške tiranije", tedaj še niso mogli spoznati te strašne resnice. Šele na niimber-škem procesu je bilo na podlagi dokumentov dokazano, čemu so Hitlerju služile nemške manjšine v tujini: za zadovoljitev njegove želje po oblasti in pridobitev izhodnih položajev za svojo vojno. Na pragu vojne Prijateljska pogodba 26. januarja 1934 je bila sklenjena prijateljska pogodba med Nemčijo in Poljsko. Določala je, da bosta obe državi odpravili vsa morebitna nesoglasja »po neposredni poti" s pogajanji in da v nobenem primeru ne smeta seči po sili. Ta pogodba je bila sklenjena na deset let. Čeprav se je Hitler te pogodbe dalje držal kot vseh ostalih, je minilo samo pičlih šest let, preden je pregazil svojega vzhodnega soseda. Sklenitev nemško-poljske prijateljske pogodbe je slavil poljski zunanji minister Beck z besedami: »Kjer so mednarodne konference in pogodbe odpovedale, tam čutimo pogumno politiko nemškega firerja, ki upošteva željo po miru." Čeprav so vladala med obema državama nasprotja že od leta 1918 zaradi nemške manjšine na Poljskem, je Hitler sklenil svojo prvo prijateljsko pogodbo prav s svojim »Trpljenj razlog za razburjanje. vzhodnim sosedom. »Trpljenje nemške manj- poljskega jo, da bi šine" ni bilo tedaj še 2. maja 1933 je sprejel Hitler poslanika in mu zagotovil svojo željo, obe državi zboljšali medsebojne odnose. Izrazil je svojo pripravljenost, da stori vse, kar je v njegovi moči, če Poljska prizna edino oblast nacionalsocialistične stranke v Gdansku. Ker je Hitler tedaj še usmeril svojo pozornost na druge cilje, je sledilo obdobje lepih in miroljubnih besed. 13. junija 1934 je obiskal Goebbels Varšavo, kjer je imel govor o nemški mirovni politiki. Na banketu za tuje diplomate 22. januarja 1935 v Berlinu se je Hitler prisrčno zabaval s poljskim poslanikom Lipskim. Pri tem je izgovoril tudi tele »zgodovinske" besede: »Teorija o prastarem poljsko-nemškem sovraštvu je nesmisel." V svojem govoru pred rajhstagom 21. maja 1935 je zatrdil Hitler, da se bo nenapadalnega pakta s Poljsko »slepo držal, naj pride kar hoče". V nekem drugem govoru pred rajhstagom — 7. marca 1936 — je opisal isti Hitler svoje prijateljstvo s Poljsko z nežnimi besedami: »Za nacionalsocialistično politiko je boleče, če pomislimo, da leži dohod k morju 35-milijonskega naroda na področju, ki je nekoč pripadalo rajhu, toda priznavamo, da je nemogoče odreči tako veliki državi dostop k morju." S tem je mislil Hitler na Gdansk (Danzig), ki je bil leta 1920 proglašen za samostojno državo in je bil pod nadzorstvom Društva narodov. „Svojo besedo vedno držim“ pod- nbeck 12. avgusta 1935 je poljski državni tajnik v zunanjem ministrstvu grof Szeml obiskal Hitlerja, ki mu je ponosno zatrdil, da ni vprašanje Gdanska v primerjavi z drugimi resnimi problemi prav nič važno. Dejal je, da Nemčija priznava pravice Poljske do svobodnega pristanišča Gdanska, in pristavil: »Od trenutka, ko sem prevzel kakšno dolž- nost, me nobena sila na svetu ne more pripraviti do tega, da bi dano besedo prelomil." Na novoletnem sprejemu 2. januarja 1937 je Hitler ponovno zatrdil Lipskemu, da pomeni »naraščanje nacionalsocializma v Gdansku garancijo miru in dobrih odnosov s Poljsko". Februarja 1937 je Goring ponovno obiskal Poljsko. To je bil njegov drugi prijateljski obisk v Varšavi. Na sprejemu pri maršalu Rydz-Smiglyju je zatrdil, da se je Nemčija „že davno" spoprijaznila z nemško-poljskimi mejami in da sploh ne misli na to, da bi zasedla tako imenovani »koridor". Danes se slišijo kot peklenska ironija Goringove besede: »Dokazati tega seveda ne morem, toda mojim besedam vendar lahko verjamete." In Poljaki so verjeli. 5. novembra istega leta sta podpisali obe državi pogodbo o medsebojni zaščiti manjšin. To priložnost je izkoristil Hitler, da je kronal vsa svoja prejšnja zatrdila s stavkom: »Svojo besedo vedno držim. Vsako presenečenje v tem oziru je popolnoma izključeno — Gdansk je tesno povezan s Poljsko." ' To je izjavil poljskemu poslaniku v Berlinu Josefu Lipskemu. Še istega dne pa je dejal svojim generalom, da potrebuje Nemčija »več prostora v Evropi", in obenem omenil možnost evropske vojne. V katero bi bila vključena tudi Poljska. Sadovi te prijateljske politike do Poljske so dozoreli leta 1938. Ne da bi se bala kakšnega presenečenja na vzhodni meji, je lahko Hitlerjeva Nemčija mirno vkorakala v Avstrijo in Sudete. Poljski so tedaj Hitlerjeve metode tako ugajale, da jih je pričela celo v malem posnemati. Marca 1938 je ultimativno zahtevala od Litve, naj naveže s Poljsko zopet diplomatske stike, ki so bili leta. 1920 po poljskem vkorakanju v Vilno prekinjeni. Stisko češkoslovaške republike je Poljska izkoristila s tem, da je vkorakala v tešinsko področje. Pri tem se je tedaj čutila dovolj močno, da je energično zavrnila proteste francoskega in angleškega poslanika. Preobrat Komaj pa so nemške čete zasedle Sudete, je Nemčija spremenila svojo politiko do Poljske. Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop je izročil poslaniku Lipskemu Hitlerjeve »prijateljske predloge za dokončno ureditev nem-ško-poljskih odnosov". V teh »prijateljskih predlogih" je zahteval Hitler nenadoma nič več in nič manj kot vključitev Gdanske v nemški rajh, eksteritorialno cesto in železnico skozi poljski »koridor", podaljšanje prijateljske pogodbe na petindvajset let, izselitev vseh Židov iz Poljske in skupno politiko do Sovjetske zveze na podlagi tako imenovanega »pakta proti Kominterni". Sledilo je še nekaj »prijateljskih razgovorov" Hitlerja, z Lipskim in Beckom, toda Poljaki so vztrajali pri svojem: priznali so, da je Gdansk nemško mesto, toda o vključitvi tega mesta v Hitlerjev rajh ne more biti govora. . Stran 8 Celovec, petek, 19. februar 1960 Štev. 8 (927) Die Karntner Slovvenen und das Jahr 1960 (Aus dem Kolertder des Slowenischen Kulturverbandes. — Von Dr. Frani Zwltter) (Fortsetzung aus der letzten Nummer) Unser Volk ervvarfete, dass die furchtba-ren bluligen Ereignisse des zvveifen Welt-krieges die Enfwicklung der Beziehungen zwischen beiden Landesvolkern irgendwie positiv beeinflussen werden. Tafsachlich hat dann auch manches auf eine Anderung der Einsfellung deufen lassen: • die Verordnung uber das zvveisprachige Schulwesen enfsfand aus der Idee der notvvendigen Volkerverbindung und des Versfehens zvvischen den Volkern; • zahlreiche Erklarungen verantvvortlicher Polifiker waren versohnlich und konsfruk-tiv; • die Abschaffung des 10. Okfober als Lan-desfeierlag wurde dami! begrundet, dass ein alljahrliches Aufleben des Nationa-lismus und regionalen Pafriotismus verhin-dert werden und die Volker im Lande und uber die Grenze hinaus sich nahe1' kommen sollen ... Heufe |edoch mOssen wir fe-fstellen, dass wlr 15 Jahre nach dem zwelten Weltkrleg wleder dort angelanat slnd, wo wlr 15 Jahre nach dem ersfen Wellkr!eg waren. Wleder sammeln sleh die glelchen nationallsllschen Kreise In verschledenen Verelnen mit den-selben nationallsllschen Bestrebungen ge-gen die Karntner Slowenen. Wiederum wird mit Lugenparolen von der Heimaftreue und .Karnten in Gefahr" die Atmosohare der gegenseifiaen Beziehungen vergiffet und qe-gen die Karnfner Slovvenen qehefzt. Staff unserem Volke die ihm garantierfen Rechle zuzuerkennen, wird jeder Slovvene, der sich nichf beugen will und sich fur seine Rechte zur Wehr sefzt, als Chauvinlst und Irreden-tist qestempelt. Stalt die Schulfrage aerechf zu losen, ha! man mi! dem neuen Schulqe-setz das einzige Anzeichen einer verander-ten Beziehung zu unserem Volke — die Verordnung uber das zvveisprachige Schulvve-sen vom Jahre 1945 beseitigt und ist zu den Melhoden der einsfigen u!raquistischen Schule zuruckgekehrf! Auch das neue Ge-richfssorachengesetz vermindert die Rechle. die vvir Karnfner Slovvenen schon auf Grund des Verfraqes von St. Germain gehabt ha-benl Das Orqan der soqenannten Karnfner Heimatverbande »Karntner Landsmann-schaff' unferscheidet sich, vvas die Karntner Slowenen anbelanqf, in nichfs vom Orqan des ehemaliqen Heimafbundes „Heimatkreis’ und vvie nach dem ersfen Welfkrieq sind auch heufe nach dem zvveifen Welfkrieg vviederum die deufsch-nafionalisfischen Kreise in der Volksfumspolitik massaebend, vvie dies besonders aus dem Schulerlass vom 22. 9. 1958, der nichfs anderes als eine Ka-pifulation vor den nationalisfisch-nazistischen Schreiern und ihren Helfershelfern darstellf, ersichtlich ist. Die Entvrlcklung In Karnten vollzlehf sich nach dem zweiten Weltkrleg f0rwahr voli-kommen In qlelcher Rlchtung vvie nach dem ersten Weltkrleg. Zumlndest gilt dles Im Hln-bllck auf das Verhaitnls zu unserem Volke. Da es sich dabei im Grunde um dieselben Leute handelt vvie nach dem ersfen Welt-krieg, isf dies zvvar nichf vervvunderlich, ist aber umso tragischer, vveil diese Entvvick-lung zeigt, dass einerseifs diese Leufe aus den Schrecken der Herrschaft des wahnsin-nig gevvordenen deutschen Nationalismus nichfs gelernt haben, andererseits die ver-anfwortlichen Fakforen aber sich scheinbar der Gefahr nichf genug bevvusst sind, die die Ruckkehr dieser Leute und das Wieder-aufleben ihrer Ideologie nichf nur fur das Iriedliche Zusammenleben zvvischen den Nachbarvolkern, sondern auch fur den Frie-den in diesem Teile der Welt uberhaupf darstellf! Wir konnen mit ruhigem Gevvissen be-t haupten, dass uns Karnfner Slovvenen fr K an dieser Enfwlcklung keine Schuld K trifft. Im Gegenteil haben vvir Karntner Slovvenen immer vvieder aufrichtig unse-re Hand zur Versohnung geboten und K unsere Bereifschaft fur eine einver- m ■ nehmliche Losung ailer offenen Fragen ■ zum Nutzen der notvvendigen endgiilfl-gen Befriedung im Lande, zvveimal notvvendigen in der Zeit der BemUhungen ■ um die Vereinigung Europas, kundge-tan und bewiesen. Wir hoffen auch noch immer, dass die verantvvortlichen Faktoren diese unsere Bereifschaft ver-stehen und Uber die unveranderlichen und unverbesserlichen Nafionalisten hin-weg zur Vervvirklichung unserer natio-nalen Rechte im Sinne einer aufge-schlosseneren demokratischeren und menschlicheren Auffassung und nichf nur aus der engherzigen Karntnerper- ■ spektive heraus schreiten vverden. Die Welt mit den modernen Verkehrs-mitfeln, mit dem Rundfunk und dem Fern-sehen ist heufe klein gevvorden und forderf eine alles umfassende Verbindung; desvve-gen gibt es heufe auch keine losgelosfe Karntnerfrage mehr, 'sondern ist diese mit dem gesamfen ubrigen Geschehen eng ver-bunden und forderf auch deren Losung eine Vervvirklichung aus einem weiteren Blick-feld. Deshalb kann und darf die Feier der 40. Wiederkehr des Plebiszites nicht nur eine Feier dieses Faktums alleln sein, sondern muss in das allgemeine geschichtliche Geschehen und In die heufige Wlrklichkelf ge-stelit vverden. Unter diesen Gesichtspunkfen treien vvir Karntner Slovvenen mit gemischfen Gefuhlen in das dreifache Jubilaumsjahr 1960 ein. Uns geht es zunachst um die Frage, ob es in diesem Jahre endlich zu einer Anderung in den Beziehungen zu unserem Volke und damif zur Zuerkennung der uns zusfehen-den Rechte kommen vvird, oder ob auch im Jahre 1960 und weiterhin die traditionelle Politik der gevvaltsammen Assimilierung durch die Schule und das Vorenfhalfen der primi-tivsten Menschenrechfe ihre Forfsetzung fin-den vvird. Im ersten Falle vvird es notwendig sein, den gesamfen furchfbaren Schaden, der unserem Volke im Laufe der 40 Jahre zugefugt vvurde, gutzumachen und unserem Volke die ihm nach der Verfassung und den infernationalen Verfragen zustehenden Rechle zuzuerkennen, vvas alles zum fried-lichen Zusammenleben und zur Fesfigung des Friedens an der Sudgrenze Karntens fiihren wird, im anderen Fali aber vvird der berechtigten Unzufriedenheit notgedrungen ein Widerstond gegen das Unrecht folgeni Wenn jemand heufe die Karntner SUd-grenze gefahrdet, so gefahrden sle die deutschen Nafionalisten dadurch, dass sie dem slovvenlschen Volke Kdrnfens ■ seine Rechte versagen. Wenn sle heute noch immer von der Gefahr fUr Karnten schreien, so ist das nur ein Zeichen, ■ dass sie in 40 Jahren die Frage der Grenze nicht zu Ibsen verstanden. Die Geschichte hat ndmlich bevviesen, dass ein zufrledenes Volk an der Grenze noch immer der beste Garant fOr die Festigkeit der Grenze ist. Daran sollen alle jene denken, denen unsere schdne gemeinsame Karntner Helmat vrahrhaftlg im Herzen llegt, gani besonders im S Jahre 19601 iIE0HDSI[]O2EQniI]BE RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, a.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. pro--ram: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski Koncert. Slovenske oddaje Radia Celovec Sobota, 20. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Žalost in veselje. Nedelja, 21. 2.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščmo. Ponedeljek, 22. 2.: 14.00 Vozačem v beležnico — Vaški muzikanti — 17.55 Pomenek z ženami. Torek, 23. 2.: 14.00 15 minut naravoslovja: Razvoj vesoljstva. Sreda, 24. 2.: 14.00 Domači vrt. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 25. 2.: 14.00 Solistične skladbe. Petek, 26. 2.: 14.00 Balada o cigareti. Sobota, 20. februar: I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 14.00 Pozdrav nate — 15 00 Z napačnim denarjem — 15.30 Poslušajte, otroci — 16.00 Posneto za Vas ___ 16.45 Iz parlamenta — 17.10 Glasbeni večerni sprehod — 18.55 Športna poročila — 19.50 Pestro mešano — 20.15 .Bajazzo", drama. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 6.45 Mala melodija — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Majhen dopoldanski koncert — 10.10 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.15 Sestanek pri televiziji — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Dunajske viže — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za prijeten konec tedna — 18.30 Priljubljeno in znano — 20.00 Dobro zabavo. Nedelja, 21. februar: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Glasbena nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Zapiski iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba ob peiih — 17.45 Zveneči globus __ 18.25 30 minut s plesnim orkestrom Herbert Seiter — 18.55 Šport — 19.45 Za dobro voljo — 20.10 .Hiša spominov', slušna igra — 21.10 Sodobna zabavna glasba. ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Prosti čas J® dragocen, — 18.55 Spor na poročila — 19.15 Pestro m®" šano — 20.15 Halo! Tenagerjil — 21.00 Olimpijske zimske igre 1960 v Squaw Valley. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 1100 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Popoldanski sestanek — 16.00 Otroška ura — 16.30 Godba na pihala — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Glasba razveseljuje — 19.25 Modo in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Cas v sliki. Oddaja Čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 21. 2.: 17.00 Za otroke — 17.30 Za mladino Mladinski svet — 18 00 Za družino — 18.10 Vlil. Olimpijske igre 1960 —• 19.30 Družina Leitner — 20.05 »Vsako sekunda šiling” — 21.35 Prenos iz nemške televizije: Svetovno prvenstvo 1960 v amaterskem plesnem športu — 22.15 Vlil. Olimpijske igre 1960. Ponedeljek, 22. 2.: 19.00 Vlil. Olimpijske igre 1960 — —19.30 Vaš nastop prosimo — 20.20 Aktualni šport — 20.40 To naj bi Vi videli — 21.05 »Stekleno oko' — 21 35 Vlil. Olimpijske igre 1960. Torek, 23. 2.: 19.00 Vlil. Olimpijske igre 1960 — 19.30 Texas Rangers — 20.00 Zlati zvok — 20.55 Samo moji ženi na ljubo, veseloigra — 22.25 Vlil. Olimpijske igre 1960. Sreda, 24. 2.: 17.00 Za otroke — 17.30 »Fury', zgodbo tfonja — 17.45 Za družino — 18.15 Vlil. Olimpijske zimske igre 1960 — 20.30 Prenos iz nemške televizije: »Maini — kako se smeje in poje' — 22.30 Vlil. Olimpijske zimske igre. četrtek, 25. 2.: 19.00 Vlil. Olimpijske zimske igre — 20.25 Prenos iz nemške televizije: »Lokalna železnica' komedija — 22.05 Vlil. Olimpijske zimske igre — 22.20 »Operni ples 1960', prenos iz Državne opere. Petek, 26. 2.: 19.00 Vlil. Olimpijske zimske igre — 19.30 Za gospodinjo — 20.15 Prenos z Lowingerjevega odror .Romanje", P. Rossegger — 22.15 Vlil. Olimpijske zimske igre. Sobota, 27. 2.: 19.00 Vili. Olimpijske zimsko igre — 19.30 Mesečna bilanca — 20.25 Prenos iz nemške televizije: Ouiz — 22.20 Vlil. Olimpijske zimske igre. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6 00. 7.00. 13.00, 15 00, 17.00. 22.00. Sobota, 20. februar: II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Klavirske skladbe — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Orkestralni koncert — 13.15 Za avto-mob lisle — 15.00 Operelni koncert — 16.00 Plesna glasba — 18.00 Hitri prsti — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja ____ 19.30 Zlata plošča, vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 »Poroka v Samarkand", opereta. Ponedeljek, 22. februar: I. program: 8.00 Operni koncert — 14.45 Prav za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 Dobro razpoloženi — 16.30 Komorni koncert — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladina in gledališče — 18.55 5por!na poročila — 19.50 Nebeška postelja — 20.15 In kaj menite Vi?, Vsakodnevni problemi — 20.30 15 minut zabavne glasbe ’— 20.45 Športna poročila 21.00 Majhen operetni koncert. II. program; 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 10.40 Šolska oddaja ___ 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 V operni loži ___ 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Poljubljam roko, pravi Dunajčan — 16.00 Pojemo zo Vas — '6.30 Veseli godci — 17.10 Kulturne vesli — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli srednji valovi _ 19.25 Made in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Frederic Chopin, k 150. rojstnemu dnevu. Torek, 23. februar: I. program: 8.00 Ljudstvo igra — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Godba na pihala — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Fifty — fifty —- 18.30 Radijska prijateljica — 18.55 Šport — 20.15 »Srečni", slušna igra. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Znani orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Trideset minut zabavne glasbe — 16.30 Za veselo popoldne — 17.10 Kulturne vesti — 19.25 Made in Austria — 19.30 Najraje doma — 20.10 Vsaka stvar ima dve strani — 21.55 Šport. Sreda, 24. februar: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 13.00 Opoldanski koncert — 14.55 Glasba za mladino 16.00 Majhen koncert — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Pisano nakockano — 18.55 Šport 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Orkestralni koncert — 21.00 Športna poročila. II. program: 8.20 Glasba na tekočem traku 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Majhen dopoldanski koncert 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Spet enkrat dunajske pesmi — 17.10 Kulturne vesti — 19.15 Za prijatelja planin — 19.25 Made in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Štirje proti štirim — 20.30 Ljudstvo in domovina. četrtek, 25. februar: I. program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas 16.00 Igra vam radio Dunaj — 17.10 Pisan šopek melodij — 18.00 Kmečka oddaja — 18.30 Mladina v poklicu — 20.15 Pisana večerna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 10.40 Šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelje težke glasbe — 12.03 Za avtomobiliste —- 14.15 Znani orkestri — 15.30 Igra Vam orkester Franz Deuber — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Glasba na tekočem traku — 17.10 Kulturne vesti —• 17.55 Glasba za delopust — 19.25 Made in Austria — 19.30 Dama s sivimi kodrčki — 20.30 Priljubljene melodije — 21.00 Pesem prerije. Petek, 26. februar: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Zabavna glasba — 16.30 Koncertna 5.00 Dobro jutro — 8.05 Orkestralne partiture — 8.5S Radijska šola — 9.40 Majhni zabavni ansambli — 10.10 Operne arije — 11.00 Popevke na tekočem traku — 11.50 Belokranjske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.2^ Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Hammond orgle za ples — 13.30 Pesmi in plesi raznih narodov — 14.35 Voščila — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 17.10 Glasbeno križanka — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Od tu in tam — 20.00 Pokaži kaj znaš — 21.30 Melodije za prijeten konec tedna. Nedelja, 21. februar: 6.00 Jutranji pozdrav — 6.30 Popevke za nedeljo 7.35 Godba na pihala — 8.50 Ljubiteljem narodnih motivov — 9.05 Z melodijo v novi teden — 10.30 Mladinska glasbena matineja — 12.00 Voščila — 13.30 Za ncio vas — 13.45 Majhen koncert lahke glasbe — 14.15 Voščila — 15.30 Kmečka godba — 16.20 Vrtimo Vam plošče za zabavo — 17.00 Veliki orkestri —- znane melodije — 20.05 Izberite melodijo tedna — 21.00 Tam je moja domovina, kjer je moje srce . . . Ponedeljek, 22. februar: 5 00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Iz davnine — 9.20 Vrtiljak zabavnih zvokov — 10.10 Arije iz oper G. Puccinija — 10.35 Iz filmov in glasbenih revij — 12.00 Vašk-kvintet z Reziko in Sonjo — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Pet popevk za pet pevcev — 14.00 Robert Schumann: Gozdne slike — 14.35 Voščila — 15.40 Listi iz domačo knjižovnosti — 16.00 V svetu operntb- melodij — 17.10 Srečno vožnjo — 20.00 Portreti iz Brood-waya. Torek, 23. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored zabavne glasbe — 8.05 Ju- tranji spored solistične glasbe — 8.30 S popevkami naokrog — 10.10 Izberite melodijo tedna — 12.00 Alpski zvoki ____ 12.15 Kmetijski navveli — 12.45 Poje kvintet Nikp- Stritof — 13.50 Narodne v priredbi Cirila Preglja — 14.35 Pesmi raznih narodov — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00 Iz zbornika spomina* — 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih — 20 00 Nastop vokalnega seksteta Luca Marenzino. Sreda, 24. februar: 8.05 Mladi talenti — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.ti Zvočni špeltrum — 10.10 Kratko scene iz slovenskih oper — 11.30 Oddaja za cicibane — 12.00 Trio Avgusta Stanka — 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja — 13.30 Partizanske pesmi — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Koncert po željah — 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Od tu I** tam — 18.45 Domače aktualnosti — 20.00 Ples ob osmih — 20.45 Ciklus: "Velike ure opere" — 22.15 Ljubljanska jazz ansambol. Četrtek, 25. februar: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Iz opornega sveta — 9.25 Ka-leidoskop za zabavo — 10.10 Glasba rdeče zemlje — j \ ,00 Pol ure z evropskimi plesnimi orkestri — 12.00 Kvintet bratov Avsenik — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Popularni operni dvospevi — 13.30 Godba na pihalo —- 13.55 Zabavna ruleta — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega |rga — 16.30 Popevke se vrstijo — 17.10 »Ena ptičko priletela” — 20.00 Četrtkov veČor domačih pesmi in napevov — 20.45 Zabavni orkester RTV. Petek, 26. februar: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Glasbeno popotovanje — 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 10.40 Godala v ritmu — 11.30 Družina in dom — 11.45 Poj® Ljubljanski ženski kvartet — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Drobne skladbe — 13.30 Panorama popevk — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Iz svetovne književnost — 16.00 Pelkov koncert ob štirih — 17.20 Zabavni pot-pouri — 18.00 človek in zdravje — 18.10 Vedri zvoki ~~ 20.00 Napolitanske popevke — 20.15 Tedenski zunan)®' politični pregled — 20.30 Mozartovi koncerti — 21-15 Oddaja o morju in pomorščakih.