"MESSENGER" — Voice of Slovenians in Australia
APRIL 1987
OB DNEVU MAMIC.... se vsak od nas, na svoj način, spominja svoje mame, še žive ali pa že pokojne. Zato tudi ne smemo obsojati onega, ki poskuša svojo
žalost utopiti v pijači._
- ■11 ~
Danijela Hliš— Thirion:
,-PIJ AN EC,-
Sedim na postelji, nemiren in pijan, a še nalivam, ves bolan,
bolan od nje,
ki se je včeraj poslovila;
MAMA, zakaj? Jaz ljubim te, pijem na tvojo smrt; rad bi ti dal na pot ljubezen mojo, pa si prehitro šla, ostala si tam daleč, v domovini mojih sanj,
MAMA, pozabil sem še hojo tvojo... Dejala si, da je življenje gnezdo čebel, in da bom jaz našel med; zakaj brez tebe, mati? Jaz raje bi umrl, kot da zdaj v tujini pijan trpim in MATI, ni medu, le ose in čebele!
Ležim ob grobu neznanem, ne grem na letalo, ne bo me na pogreb; steklenico objemam, in jo kličem "mama"; omamljen od trpljenja in vina, in v glavi sika gad :
MAMA, dvanajst let
si me čakala...in zaspala.
DARKO HRIBERNIK
'JADRAN' V 1. AMATERSKI LIGI
Sezona v prvi amaterski nogometni ligi se je že pričela. Edini slovenski nogometni klub v Melbournu in menda celi Avstraliji, "Diggers Rest", ki ga sestavljajo in vzdržujejo člani "Jadrana", je zaključil lansko sezono z zelo zadovoljivim uspehom. To, da letos tekmujejo v višji ligi, nam samo narekuje, da se bodo morali vsi veliko več truditi, kajti brez truda in discipline jim lahko uspeh kaj hitro izostane.
Novi odbor nogometne sekcije, s predsednikom Tonetom Poklarjem na čelu, se je zaobljubil, da bo tudi letos dal vse od sebe in pomagal pri organizaciji in pridobivanju denarnih sredstev. Razen denarne podpore, ki jo nudi SPS K "Jadran", je letos skočilo na pomoč tudi nekaj naših poznanih obrtnikov. Ponudili so denarna sredstva za nove majice za prvo in drugo moštvo, za nogavice in tudi nove nogometne žoge.
Akcija zbiranja denarnih sredstev pa se tukaj ne konča. Sami igrači večkrat na leto prirejajo veselice, organizirajo loterije, pa tudi izlete. Ves dobiček gre v isto 'mavho'. Veliko pridnih rok je potrebo, veliko delovnih ur podarjeno in veliko znoja preteče preden se pokaže uspeh.
In če se ne?! Nekaj kritičnih besed posameznikov lahko ves ta vloženi trud uniči v nekaj trenutkih. Zato je potrebno razumevanje, kajti tudi to je ogromna podpora, ne samo igralcem, ampak tudi vsem ostalim, ki se trudijo za kulisami nogometnega igrišča. Potrebna je podpora vas vseh, ki se zanimate za nogomet, pa naj bo to z bodrenjem igralcev na igrišču ali pa z bodri Ino besedo, kadar vidite nekoga hoditi s povešeno glavo, ker sta bili izgubljeni dve točki.
Cilj kluba letos ni "Diggers Rest" uvrstiti na najvišja mesta v ligi. Toda. če se bomo zavedali vsak "svojega", bo ogromen uspeh za nas vse, ko bomo videli naš slovenski nogomet trdno zasidran v "zlati sredini" končne lestvice.
Tekme nogometnega kluba "Diggers Rest"- Jadran se bodo v naslednjih nekaj tednih vrstile takole:
4. kolo: Diggers Rest : Diamond Valley; 5. kolo: East Altona : Diggers Rest; 6 kolo: Diggers Rest : Endeavour Hills; 7. kolo: Melbourne University : Diggers Rest in 8. kolo: Diggers Rest : Epping Thistle.
Upokojenci, vozači, kuharji pa tudi harmonika na letošnjem upokojenskem pikniku.
Slovensko Društvo Melbourne je v nedeljo 15. marca priredilo v kraju Noogee, blizu Toronga Falls piknik za slovenske upokojence. Člani S.D.M. so preskrbeli prevoz za kakih 50 oseb m razpoloženje ie bilo pri vseh tako odlično, da so bili organizatori izredno zadovoljni z uspehom. Na piknik so bili povabljeni tudi taki, ki niso člani Upokojenskega krožka S.D.M. in so zato se posebej cenili družabnost in dobro voljo, kije ljudem v starejših letih še toliko bolj potrebna kot mladim.
"Registered by Australian Post —> Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
LETNIK XXXII Štev.4 2
PIKNIK UPOKOJENCEV
Igrači "Diggers Iiest"-Jadrana ob pričetku svoje prve letošnje tekme
TOKRAT V
Slovenci iz mnogih krajev Avstralije se bodo na week-end 6-7. junija zbrali v Adelaidi, S.A. ob slavnostni otvoritvi novega Slovenskega doma.
Rojaki v Adelaidi so bili eni od prvih v Avstraliji, ki so si postavili svoje društvene prostore. Toda razmere in čas so jih pripravili do tega, da so ta svoj prvi dom prodali in si postavili novega, ki bo nedvomno lepši in večji.
Slovenska društva po Avstraliji so bila povabljena, da prisostvujejo slavju ob otvoritvi novega doma in navzlic ogromnim razdaljam se bo večina odzvala vabilu.
ADELAIDE
Iz Melbourna, ki je razmeroma najbližji Adelaidi (saj nas loči "komaj" dobrih 700 km) bodo društva organizirala kar nekaj avtobusov udeležencev. S.D.M. bo na proslavi sodelovalo s svojo folklorno skupino in pevskim zborom, prav tako bo tudi pevski zbor "Jadrana" nastopil na proslavi. Seveda bodo močno zastopam tudi balinarji, ki bodo tekmovali na meddruštvenih tekmah.
Prijave za vožnjo z avtobusom sprejemajo posamezna društva, toda treba je pohiteti ker je število prostorov omejeno. Torej nasvidenje v Adelaidi.
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
P.O.Box 56, Rosanna, Vic., 3084, Tel.-459 8860
Lastnik — Publisher SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O. Box 185, Eltham, Vic, 3095 Tel.: 437 1226 Predsednik: P.Mandelj ; tajnik: W. Remšnik Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Sub-editor for English Section Irena Birsa-Škofic
Tel.:386 8758 Administracija in razpošiljanje:
Jana Lavrič, tel.: 459 3783 Tehnično oblikovanje:
Vasja Čuk, Tel.: 434 5768 Ljubica Postružin
Stavljenje:
Marta Strie in Vida Jančar Dopisniki - Correspondents:
Anica Marki č (for S.D.M.)
Tel.: 876 3023. Darko Hribernik (za Jadran) Tel.: 366 3669 Maria Kromar (Albury-Wodonga)
TeL:(060) 244 850 Danica Petrič ( za N.S.W.)
Tel.: (02) 688 1019 Jože Judnič ( za Queensland)
Tel.: (075) 50 2225 Alojz Rossi ( za W.A.)
Tel.: (09)459 1828
Tiska - Printed by D. & D. PRINTING
Cena - price: 1 dollar per copy
Letno - Annual: Australia $ 12.00,
Overseas $ 18.00, Air mail $ 30.00
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec
IZ UREDNIŠTVA IN UPRA VE
Vestnik bo prišel tokrat v vaše roke z nekaj zamude. Eden vzrokov za to je, da smo zamenjali tiskarja, drugi pa, da se je urednik potepal po Queenslandu, kjer si je tudi ogledal kako živijo tamošnji naši rojaki. No, o tem bo več v prihodnji številki
Tiskarja nismo zamenjali, ker z dosedanjim ne bi bili zadovoljni pač pa radi reorganizacije njegovega delovanja. Upajmo, da bo tiskarsko podjetje D. and D. Printing, čigpr lastništvo je v slovenskih rokah v mnogočem bolj razumelo naše probleme.
Odgovor na naša pisma glede naročnine je kar zadovoljiv. Je seveda pa par izjem, ki pričakujejo, da bodo še naprej dobivali Vestnik brezplačno. Vsakdo pa mora razumeti, da obseg Vestnika zavisi od naročnine, oglasov in sredstev, kijih dajejo naša društva.
SLOVENSKI FILM NA SBS
Po zadnjih vesteh je življenje SBS podaljšano najman za 5 let. To nam daje upanje, da bodo tudi programi, ki so bili v zadnjem času na tem kanalu kar preveč mrtvi, zopet nekoliko oživeli in, da bomo mogli gledati zopet nove, na pa ponovljene filme z raznih strani sveta.
V soboto, 16. maja ob 3.30 popoldne bomo imeli zopet priliko videti slovenski film "Rdeči Boogie" (Red Boogie). Ta film, ki so ga predvajali že oktobra 1985 obravnava politizacijo glasbe v prvih letih po drugi svetovni vojni. Vanj so vključeni tudi prizori z originalnih propagandnih filmov tistega časa.
Režiral je film Ivan Mazgon, v glavnih vlogah pa nastopata Ivo Ban in Boris Cavazza.
Na 11. maja ob 8.30 zvečer pa bomo na istem kanalu videli že zelo popularni letni Eurovision Song Contest 1987.
Prenos bo direkten preko satelita in pričakujejo, da bo pritegnil kakih 50 milijonov gledalcev.
TUDI MODRI MOŽJE VČASIH GRESE
Tako pravi slovenski pregovor. V času ko je Avstralija v velikih finančnih težavah in ko je zadolžena za 101 bilijonov se včasih upravičeno lahko vprašamo ali so različne podpore, ki jih federalna vlada podeljuje res upravičene.
Tako tarna "The Heidelberger" ko navaja podpore, ki so bile podeljene v okviru The Australian Research Grants Scheme:
Za raziskavo zgodovine Avstralske laburistične stranke (ALP) 41.410 dolarjev; za prevod biografije Bob-a Hawk-a na japonski jezik 12. 000 dolarjev; za bi-ografični slovar prebivalcev Aten v času antike 22.513 dolarjev; za raziskavo stila predrimljanske keltske umetnosti 23.500 dolarjev; za raziskavanje ladjedelništva iz 17. stoletja 45.000 dolarjev; za raziskavo uporabljanja prazgodovinskega kamnitega orodja v južno-vzhodni Aziji 40.983 dolarje, za raziskavo materinstva v starodavnem Rimu 3.250 dolarjev.
"Vlada bi morala biti bolj pazljiva in pokazati več vzdržnosti pri razdeljevanju denaija davkoplačevalcev..." zaključuje svoj uvodnik "The Heidelberger" v sredo 1. aprila 1987.
Mi pa dodajmo še en star slovenski pregovor:
Kdor ne hrani krajcarjev, ne šteje cekinov!
LETNI PLES SDM in NATEČAJ ZA DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI
Zopet je prišel čas v letu ko vabimo mladenke primerne starosti, da se udeleže našega delovanja na tem področju. Ni najvažnejše zmagati, kot je to rekel o maratonu Dušan Mravlje, mnogo bolj važno je sodelovati. Isto velja tudi na tem polju: na natečaju za naslov DEKLE SLOVENSKE SKUPNOSTI.
Starši, posebno mamice, dajte poguma svojim hčerkam in pokličite Anico Markič na telefonsko številko 876 3036.
Letni ples se bo vršil v soboto dne 13. junija.
DRUŠTVENE PRIREDITVE
'JUGOSLOVENI'
"Ko to voli da popije, ko ne može bez rakije — Jugosloveni!
Ko ne može bez kafane, ko je u njoj čim osvane — Jugosloveni!
Ko u krvi puno psuje, švalera se i lumpuje, ko je živac kad se dira, ko se brzo iznervira - Jugosloveni!
Ko ne može bez pasulja i bez ljute šljivovice, bez kupusa kiselog, belog luka, slaninica - Jugosloveni!
Ko to ženu svoju ne da, a tuđe bi sve od reda, ko u radno vreme stane, skoči malo do kafane — Jugosloveni!
Ko je krvlju steko sve, četrstosme reko ne, politiku svoju tera bez rusa i amera -Jugosloveni!"
Razlika gledišč v zvezi s proslavo dneva Mladine v Jugoslaviji se nadaljuje. Po vseh peripetijah, ki so jih imeli do sedaj - predlog slovenske mladine za novo obliko štafete, osnutek plakata, ki je bil prvotno sprejet pa potem zavrnjen kot povzetek po nekdanji nacistični ilustraciji, izjava predsednika ZSMJ naj se na proslavi v Bohinju govori v "jugoslovanščini" in prigovori iz Beograda glede Prešernove "Zdravice", češ, da je preveč slovensko umerjena — je ogorčena kritika slovenske mladine in tudi celotne slovenske javnosti usmerjena na scenarij zaključne proslave, ki naj bi bila 25. maja na stadionu JA v Beogradu.
Štvevilna pisma čitalcev v "Delu" in drugih slovenskih publikacijah dokazujejo nevoljo in gnus slovenskih ljudi nad vulgarnostjo programa. Člani republiške konference ZSMS pa so sprejeli sklep, da je scenarij dneva nesprejemljiv, umetniško na skromni ravni, da na ciničen in posmehljiv način obravnava vprašanje narodov, narodnosti in njihovega ustavnega položaja ter, da mora zvezni odbor upoštevati njih pripombe.
Točke, ki so najbolj razburile so simulirana nogometna tekma med "plavimi" in"idečimi" ki se konča z rezultatom 8 : 1 (8 republik s pokrajinama : federacija), prizor z reklamo za žensko perilo in seveda pesem "Jugosloveni".
Ta pesem, ,. ki so jo menda sedaj na pritiske iz Slovenije, vzeli iz programa, nazorno pokazuje na moralni in kulturni nivo onih, ki so jo vključili v program in ki se nekako smatrajo za bodoče nosilce ter odločujoče faktorje javnega življenja v Jugoslaviji.
Ž naše strani lahko še dodamo, da slika jugoslovanske mentalitete, kot jo podaja ta sramotna pesem, ki je sprejemljiva lahko samo kot popevka v bez-nicah, nikakor ni slika lastnosti slovenskega naroda. Prevzema nas resnična žalost pri pomisli, da bi se karakteristike večine Slovencev, ki so brez dvoma pridnost, poštenost, delavnost, skromnost in vljudnost, morale vtopiti v unitarizmu rakije, lumpovanja, pasulja, poltenosti,, belega luka in "kafane u radno vreme".
Kaj so se za tako jugoslovanstvo potegovali in žrtvovali tisoči in tisoči poštenih Slovencev v zadnjih dveh stoletjih. Ni se čuditi ako Slovenci v inozemstvu često zardimo od sramu, ko nas tujci vprašajo iz katere države prihajamo.
ATLAS SLOVENIJE
IZREDNA VREDNOST - ZA VSAKEGA SLOVENCA
Mladinska knjiga in Geodetski zavod SRS sta izdala Atlas Slovenije, knjigo, ki vsebuje 109 podrobno preglednih kart cele Slovenije v razmerju 1 : 50000. Vsaka pot, vsak pomembnejši objekt, vsak potoček in vsak hribček so prikazani v podrobnosti. Poleg teh kart knjiga vsebuje 180 barvnih slih z opisom in 50000 imen v kazalu.
Za popoln prikaz Slovenije na kartah v sliki in besedi ATLAS SLOVENIJE
Cena 20 angleških funtov, poštnina dodatno Naročila sprejemamo pri Vestniku, skupno z 20 dolarjev deposita . . . Dokončno plačilo ob prejemu knjige.
ZA KONČNO LIKOVNO IN GRAFIČNO OPREMO
-	poslovne in trgovinske tiskovine ali obrazci — vizitke —
-	poslovni simboli (logo) — oprema knjig in publikacij — izdelovanje letakov in plakatov — reklamne in druge raznovrstne ilustracije
se vam priporoča likovni oblikovalec
VASJA CUK
2A Church Street, Hawthorn, 3122
TEL.: 861 5772 861 5135 A.H. 434 5768
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE		
13. junija.....Letni ples S.D.M. 11. julija.....Večer slovenske šole s plesom 8. avgusta . .. .Balinarski ples		SLOVENSKI PRIMORSKI SOCIALNI KLUB "JADRAN"
S.P.S.C. JADRAN		vas vljudno vabi na večerno zabavo, ki bo na
9. maja......Materinski dan 25. julija.....Poskušanje domačih vin 15. avgusta .. .Domače koline "SNEŽNIK" ALBURY-WODONGA		MATERINSKI DAN v soboto, 9. maja 1987 v klubskih prostorih s pričetkom ob 19. uri zvečer
10. maja.....Materinski dan 22. avgusta . . .Osmi letni ples		Zabaval nas bo "Slovenski kvintet" Rezervacije: Jean Iskra, tel. 337 9249
društveno življenje
Draga Gelt
FOLKLORA NA POROKI
Anica Markič
DRUŽABNO SREČANJE Z DUŠANOM MRAVLJE V ELTHAMU
V soboto 4. aprila smo imeli možnost srečati se in pozdraviti v svoji sredini v Elthamu lanskoletnega zmagovalca, maratonca linije Sydney-Melbourne, našega rojaka, Dušana Mravlje. Tudi letos .je bil
Dušan zelo navdušen in pripravljen na "borbo", a mu sreča ni bila naklonjena, saj je zaradi zagnojitve in infekcije na desnem palcu noge moral kaj kmalu odstopiti. Pretekel je komaj 462 km (tudi ta razdalja ni kar tako). Ta nezgoda je bila veliko razočaranje za Dušana, kot za nas, ki smo tekmovanju z zanimanjem sledili. Pa več sreče v letu 1988!
Kot nam je vsem znano, je letos prvak bil ponovno Yiannis Kouros, po narodnosti Grk, s katerim pa sta z Dušanom velika prijatelja. Za Kourosa pravi Dušan, da je od daleč najboljši maratonec na svetu, ter, da se drugi lahko borijo le za drugo, tretje mesto itd.. Kar se pa Dušana tiče je pa udeležna v tekmovanju važnejša od zmage. Besede pravega športnika!
V bodoče se Dušan namerava še veliko ukvarjati s tem zahtevnim "hobijem'W tem letu ima v načrtu še nastope v Belgiji in Italiji. Ob prelomu leta pa bo morda tekmoval zopet v Colacu. Ni pa dvoma, da se bo Dušan v Avstralijo še vrnil.
Za vas, ki bi morda želeli slediti Dušanovim stopinjam, pravi naš rojak, da preteče vsak teden 150 do 200 km, a spi le po pet ur na dan. Ste še vedno navdušeni?
Dušan je doma iz Kranja, po poklicu je diplomiran inženir strojništva ter je zaposlen pri Donit v Medvodah. Na potovanju ga je spremljala žena Zdravka in prijatelj Lojze Podgoršek, dočim sta doma nestrpno pričakovali njegovega povratka obe hčerki, stari 8 in 13 let. Tukaj v Melbournu ima Dušan nekaj sorodnikov. Na "hrib" sta ga pripeljala Francka in Maijan Potočnik. Razkazali smo gostu naše prostore, nad katerimi, kakor tudi nad našim delovanjem je pokazal veliko zanimanje.
V svojem zahvalnem govoru za sprejem se je Dušan opravičeval,, češ, da mu lani ni bila dana možnost srečati se z rojaki. Kot prvaka so ga organizatorji maratona porivali sem in tja; ni imel stika s pravimi ljudmi, ki bi se s Slovenci tukaj veliko družili; sam pa osebno ni bil dovolj informiran kako in kaj rojaki tukaj. Je pa zelo zaveden Slovenec in želi tak tudi ostati.
VELIKONOČNI
Že leta sem se rojaki v Melbournu zbi rajo na Velikonočni ponedeljek na raznih slovenskih piknikih. Letos smo pri SDM za ta dan organizirali tekmovanja v tenisu, odbojki in biljardu. Tisti, ki že nekaj časa niso bili na "hribu" so bili presenečeni nad lepo urejenim novim športnim igriščem.
Tekmovanja v tenisu so se pričela že ob 10h zjutraj in sodelovalo je kar lepo število mladine. Popoldne pa so zamenjali mrežo in sledila je odbojka. V jedilnici pa je istočasno vladala napetost, kdo bo koga premagal v spretno
PIKNIK PRI S.D.M.
sti igranja biljarda. Na balinišču so padale kugle, v lovski koči pa pokale puške. Nekateri pa so se vrteli ob prijetnih zvokih v dvorani.
Pri tekmah v tenisu, v kategoriji izpod 15 let starosti so dosegli prva mesta: Damjan Pišotek (1), Martin Kristan (2) in I. Bogdanovič (3). Iznad 15 let starosti pa so se uvrstili: 1. Nataša Kristan, Paul Bogdanovič in 3. Robert Kristan.
V biljardu je zasedel prvo mesto Alek Kodila, drugo mesto Andrew Fistrič in tretje mesto Viktor Lampe.
Lovci S.D.M. po uspešnem "boju" proti racam.
Franc Fekonja, starešina Lovske in Ribiške družine, meje vprašal če mislim kaj napisati od lovcev, da ne bodo bralci Vestnika mislili kaj neki se je zgodilo z lovci, ker se nič ne oglasijo. Zagotavljam vam, da je Lovska in ribiška družina se pri življenju. V dokaz vam bom malo opisal kako smo se imeli ko smo se odpravili na divje race v Donald.
Nekaj se nas je zbralo že v petek zjutraj in se odpravilo proti Donaldu, čeravno vreme v Melbournu ni bilo kaj prida.
V Donald smo prispeli okrog 1. ure popoldne ter se podali naravnost proti jezeru Booloke. Komai smo zavili z glavne ceste proti jezeru, se je na zadnjem sedežu našega vozila predramil Lojzek, ki je
vse doslej mirno dremal in zavpil:
"Glejte koliko vode je - to bo rac! " Valter mu je pa lepo počasi in resno
odgovoril:
"Saj sem tudi jaz tako mislil lansko leto ko sem prišel sem pogledat če je
Pred nekaj tedni me je poklicalo mlado avstralsko dekle. Pater Bazilij ji je povedal, da pri SDM vodim folklorno skupino. Prosila me je, če je mogoče, da bi na njen poročni dan folklorna skupina lahko presentila ženina - sedaj že njenega moža, Slovenca po rodu, s slovenskimi folklornimi plesi.
Mladina in starši so bili pripravljeni in presenečenemu Frenku Česniku, mladi avstralski ženi Lindi in gostom smo zaplesali 8 plesov:
Abrahama gredo, Zibenšrit, Potovčko polko, Rezko, Ta požugano polko, Po zeleni trati, Ob bistrem potoku je mlin in Jaz pa ti in židana marela.
Plesali so: Tanja Sosič in Mark Tavčar, Nataša Urbas in Damian Pišotek, Barbara Smrdel in Eric Gelt, Veronika Smrdel in Aleš Brgoč, Frances Gelt in Igor Brgoč, Jana Brgoč in David Mar-kič. Za ženina in nevesto smo imeli pripravljeno čestitko in pa, čisto po naključju sem se v zadnjem trenutku spomnila -majhno zibelko, katero je naredil Jože
Brgoč, vzorec pa izžgal Viktor Lampe in Maks Pišotek. Ročno delo: blazinica in odejica pa je bilo delo Anice Kodila. Čestitamo novoporočencema, zibelko in nagelj sta izročila ženinu in nevesti Nataša Pišotek in Simon Penca.
Gledalci — gostje in zakonski par so bili s plesi zelo zadovoljni; ploskanja ni in ni bilo konca.
Pohvale in spoštovanja vredno je povabilo mlade neveste, sedaj žene Linde Česnik, ki je s tem dokazala, da spoštuje preteklost, navade in kulturo moža in moževih staršev, Slovencev po rodu.
V zahvalo smo prejeli od ženinove mame, gospe Česnik, lepo vsoto denarja, namenjeno še za druge narodne noše, da bomo lahko še bolj bogato razširjali folklorno preteklost slovenskega naroda.
Hvala vam, mladina in starši, ki ste pripeljali nastopajoče v Taylors Lakes, posebno še Anici Smrdel, ki je uredila šopke nageljnov in rožmarina za vse nastopajoče.
Stanko Prosenak
LOVCI SE OGLAŠAJO
kaj vode pa sem bil presneto razočaran, ko sem s svojim Holdenom lahko kar čez celo jezero prepeljal."
Nakar si je Lojzek nataknil očala in še enkrat dobro pogledal ter ves razočaran vzdihnil:
"Prekleto, to je samo privid - fata morgana -, vročina se odbija od zemlje, da izgleda kot voda. Kaj bomo pa zdaj? Vode ni — rac ni."
Pa je Lojzek čez kratek čas zopet eno pametno pogruntal:
"V Benall o pojdemo", reče ko odpira svoj "stabi". Valter nima več potrpljenja z njim:
"Pa kaj ti sploh veš, kako daleč je do Benalle?"
Lojzek se nakremži, potegne velik požirek iz steklenice in potihoma šepne: "Tristo kilometrov". Dogovorjeno - storjeno; nazaj v Donald.
V garaži nam je prijazen možakar svetoval naj gremo do jezera, ki se imenuje Brown's Lake.
Zopet se oglašam v imenu Slovenske lovske zveze. Zveza deluje že skoraj 5 let in povezuje lovske družine v Melbournu in Geelongu. Člani Zveze se srečujejo po štirikrat letno na tekmovanjih v streljanju z zračno puško, na katerih tekmujejo za prenosni pokal S.L.Z. Ta pokal so si prisvojili strelci Lovske družine SDM iz Elthama v lanskoletni sezoni že kar tretjič zaporedoma, zato ta sedaj krasi lovsko kočo v Elthamu, kjer bo tudi ostal. Zveza mora za letošnjo sezono nabaviti novi prenosni pokal.
Končni rezultati zveznih tekmovanj v letu 1986 so bili sledeči:
1 .mesto—L.D.S.D.M........3209 točk
2.mesto—L.D.Planic	a.......3070 točk
3.mesto—L.D.Geelon	g......3024 točk
4.mesto—Veseli	lovci.......3018 točk
Nagrajeni so bili tudi najboljši strelci v prostem stilu in z naslonom pri posa-mesnih strelskih družinah.
Novo sezono smo pričeli s tekmovanjem v St.Albansu v nedeljo 15. februarja. Končni rezultati tega tekmovanja so bili sledeči:
Prvo in drugo mesto si delijo strelci Planice in SDM s 734 točkami, medtem ko si je tretje mesto pridobil St. Albans s 683 točkami in Geelong četro mesto s 632 točkami.
Posamezniki pa so se plasirali takole: Z naslonom
1.	mesto - Jože Barat........SDM
2.mesto	- J. Rostan......St.Albans
3.mesto	- Emil Zaje.......Planica
4.mesto	- R.Bole........ I
Rezultati drugega tekmovanja v streljanju z zračno puško SLZA za letni prenosni pokal, ki se je vršilo v nedeljo 5. aprila na strelišču S.D.Planica-Spring-vale pa so bili sledeči:
1.mesto	— SDM..................788 točk
2.mesto	- Planica.......718 točk
3.mesto	- L.D.Geelong . . .	714 točk
4.mesto	- L.D.St. Albans. .	700 točk
Posamezniki so se plasirali takole:
V	prostem stilu
1.	J.Saitz - St. Albans.....46 točk
2.	L. Kos - Planica.......36 točk
3.	J. Barat - SDM........32 točk
4.	S. Kontelj - L.D.Geelong . 29 točk
Z naslonom:
1.	F. Jelovčan - SDM.....49 točk
2.	R. Bole - L.D.Geelong ... 46 točk
3.	E. Lagonder - Planica. . . .43 točke
4.	A. Saitz - St. Albans.....42 točki
V	prostem stilu
Prvi - J. Saitz..........St.Albans
Drugi - L.Kos...........Planica
Tretji- J.Barat............SDM
Četrti - E.Kontelj........Geelong
Ker je več članov bilo mnenja, da je bil način streljanja z naslonom preveč enostaven smo ga po dolgi razpravi in različnih predlogih spremenili. Novo pravilo je sledeče: Strelec lahko nasloni le prednji del puške na naslon, ki je približno 50 cm širok, medtem ko zadnji del puške (kopito) nasloni ali upre v ramo in tako poišče ravnotežje. Z roko ali telesom se ne sme več dotikati mize ali stojala. Puško mora strelec držati samo na svoji strani naslonjala in tako meriti v tarčo.
Novi način streljanja je vsekakor dosti težji od prejšnjega, je pa po mojem mnenju bolj zanimiv, ker se je treba dosti bolj potruditi če hočeš doseči dober rezultat.
Moram reči, da so pred prvim tekmovanjem posamezniki dvomili v praktičnost novega načina streljanja. Prepričan sem, da je pred koncem tekmovanja večina menjala svoja mnenja. Čeravno sta ga eden ali dva malo polomila je rezultat bil zelo zadovoljiv.
Naslednje tekmovanje bo v Geelongu 5. julija, pri SDM pa na 23. avgusta.
Lovske veselice se bodo vršile v naslednjem redu:
Na Planici............20. junija
v Geelongu.............11. julija
pri SDM...........12. septembra
Zvezna veselica pa bo v Geelongu na 17. oktobra.	__
Z dvomom smo se približevali jezeru in medpotoma ugibali če nas ni stari za nos potegnil. Lojzek je po celi poti ugibal in prerokoval vse mogoče. Dokler nismo res zagledali vode pred seboj ni mogel veijeti, da bomo res našli drugo jezero
Nemcov Vanek, s svojim nečakom , ki je vozil pred nami je kar v blato na obali jezera zapeljal in tam tudi obtičal.
Tako se je začel naš "Weekend."
V petek je bilo vse črno rac na jezeru. Na žalost v soboto, ko se je začela vojna proti divjim račkam, pa so se preselile na bolj varno mesto.
Baligačev Pištek se nikakor ni dal ogoljufati ter je prav hitro iztaknil kam so
se živalce zatekle. Bal se je, da ga bo žena okregala če pride domov brez plena. Prav hitro je izklatil štiri račke izpod neba — nezaščitene seveda. Amerikanec pa se je cel dan jezil in z nasmehom na ustih parkrat dejal:
"Oštja, previsoko letijo. Še za mačko ne bo kaj."
Franc, Janez in Ivan so se zadovoljili s streljanjem v prazne škatle od piva, medtem ko je Marjan le skrbel za svoj želodec.
Zvečer, ko smo posedli okrog ognja in je Francelj raztegnil svojo harmoniko in so slovenske viže odmevale po okolici jezera je Marjan kar na stolu zaspal ko je čakal na krompir ki se je pekel v žerjavici pred njim.	___
Darko Hribernik
IZ "JADRANA"
Prvenstvo Slovenske balinarske zveze Viktorije seje končalo. Sezona 1986/87 je bila zelo uspešna za Jadrančane, saj so iz treh skupin izvlekli dva prva in eno drugo mesto
Jadrančanke Kalčič, Kumar, Poklar in Stela so z velikim naskokom zavzele prvo mesto v četvorki. Prva je bila tudi moška trojka Iskra, Krickič, Vičič in Baša. Z malo več sreče pa bi tudi moška četvorka Vojvoda, Dekleva, Juriševič, Gustinčič in Jelinič lahko posvojila prvo mesto, saj so zmagali enako število tekem kot Planica, toda so le-ti imeli le nekaj točk manj.
Podelitev nagrad in pokalov bo na Balinarskem plesu, ki bo v Geelongu meseca maja.
Rezultati tekmovanj so sledeči:
Ženska četvorka	četvorka:
1 Jadran	14 6
2 Vsem, ki so zastopali barve Jadran-čanov
Ko že govorimo o "library", ali veste, da v klubskih prostorih Jadrana obstoja knjižnica, kjer vam je na razpolago velik?« število slovenskih knjig. Zdi se mi, da ne! Kot meni g. Valentin Brecelj, se ne spomni kdaj je nazadnje komu posodil knjigo. Dolgi zimski večeri se bližajo, pravi čas, da kdaj izklopimo televizor in uživamo za nekaj uric pri prebiranju naše lepe pisane besede.
Za krajši čas se je odpravil v bolnišnico naš Ivan Gerbec. Na "servis", kot nam je sam rekel. Upajmo, da je šlo vse kot treba, saj nam manjka veseljakov/ Pa tudi pri nogometu se pozna. Vidiš ga že na kilometer daleč, kako krili z rokami, pa tudi slišati gaje kam.
Ženska četvorka:		
1. Jadran	14	6
2. Istra	12	8
3. SDM	11	9
4. Planica	9	11
5. Geelong	4	16
Moška trojka:		
1. Jadran	16	4
2. SDM	15	5
3. Planica	10	10
4. Istra	6	14
5. Geelong	3	17
Moška četvorka:		
1. Planica	13	7
2. Jadran	13	7
3. SDM	12	8
4. Geelong	8	12
5. Istra	4	16
V	zakonski stan je stopila na 7.marca Suzi Vadnal. Za moža si je vzela Rolfa Martino. Vsi jima želimo veliko sreče na skupni življenski poti!
V	soboto 6. junija 1987 bodo v Ade-laidi odprli nov slovenski dom. Tudi vi se lahko udeležite proslave. "Jadran" vas vabi na organizirano potovanje, katerega se bodo udeležili tudi nekateri predstavniki našega kluba. Povabljen pa je tudi naš pevski zbor ter balinaiji, ki se bodo obenem udeležili vsakoletnega tradicionalnega tekmovanja med slovenskimi klubi.
Minister za Etnične zadeve Viktorije, g. Peter Spyker je odobril podporo 1000 dolarjev mladinskemu klubu SPSK "Jadran".
Nakazani denar bo služil izrecno naši mladini in tako vsaj delno omogočil pokritje nekaterih njihovih potreb
Upoštevanja je vredno, da je viktorij-sko ministerstvo za etnične zadeve le doznalo, da ima naša priseljenska manjšina tudi mladino, naslednike, ki bodo pripomogli k izgradnji boljšega jutri in povezanosti vseh etničnih skupin in narodnosti, ki tvorijo našo družbo.
SLOVENSKA PESEM V SYDNEYU
V klubskih prostorih Jadrana je na polici nov barvni televisor in video-recorder. Slovenska pokrajina izgleda pač toliko lepša v barvah.
Upajo, da jim bo uspelo zbrati nekaj video-kaset in tako ustanoviti "video library".
Na nogometni tekmi Diggers Rest proti Waverley Wanderers na "Jadranu", se je na golu domačinov pojavil nekdanji vratar "Kew Slovene" — Derry Maddison. Toda tudi on se ni mogel zoperstaviti ostrim strelcem gostov in pa hudobnemu vetru!? Rezultat 1:3 ( 0:1 ).
Derry Maddison
ZA AMATERSKI POKAL
PRVO MOŠTVO
Upfield : Diggers Rest 2 : 2 ( v podaljšanem času 3:4)'
Strelci za Jadran: Gordon Igor (1) in Jason Mrdock (3).
Tekma je bila na zelo visokem standardu. Kljub vetrovom, ki so dosegli skoraj 70 km na uro in navzlic dežju so se naši fantje držali skoro na ravni dosti višjih lig. Ne morem pa reči, da igrači Upfielda niso pokazali dosti znanja. Saj sta vedno potrebna dva dobra moštva za napeto igro.
Sodnik je bil zelo natančen in pravičen, kljub dejstvu, daje od časa do časa dovolil precej grobo igro..
Najboljši igralec je vsekakor bil Jason s tremi goli, toda lahko bi jih izbrali kar enajst. Kar tako naprej, saj ste plasirani v naslednje kolo pokala. Z veseljem vas bomo spremljali!
Mladenke v narodnih nošah so pozdravile nogometaše Jadrana na prvi tekmi sezone
RESERVA
Upfield : Diggers Rest 5:3 Strelci za Jadran: Ivan Glavač, Bogomir Štibilj in George Karalambous.
Za rezervo ne moremo reči, da je bila tako srečna ! kot prvo moštvo,, ko je igrala proti rezervi Upfielda. Toda na igrišču se je pojavilo kar osem novih obrazov z zelo malo vklapljanja v igro Jadran-čanov. To seveda tudi pokaže rezultat.
Ponovno moram omeniti, da navzlic močnemu vetru ter dežju je bila igra zelo hitra. Toda Upfieldčani so se dosti bolje .znašli na svojem igrišču in izkoristili zmedo in nepovezanost Jadrančanov. Zasluženo so zapluli v tretje kolo pokalnih tekem. Za Jadrančane pa se bodo stvari, ako bodo dovolj resno trenirali, tudi sčasoma zboljšale.
Nogometaši in navijači Jadrana so se dobro zabavali na skupnem pikniku.
Pevski zbor Slovenskega
V sklopu praznovanja sv. Jožefa, v soboto, 21. marca, so nas pevci Slovenskega društva Sydney povabili na svoj prvi samostojni koncert. Moški pevski zbor, ki ga vodi g. Jože URBAS je bil ustanovljen pri društvu pred dvema letoma. V teku tega časa smo jih imeli priliko velikokrat slišati na različnih slovenskih prireditvah in zmeraj so nas s svojim petjem navdušili. Želja pevovodje, g. Urbasa je že dolgo bila, da bi organizirali samostojen koncert. In za datum nastopa si je izbral svoj god.
Bila sem prijetno presenečena že ob prihodu na slovenski hribček v Horsley Parku, ko smo komaj našli parkirni prostor. Da bo tolikšen obisk na obetano kulturno slavje, res nisem pričakovala.
Pri vhodu v dvorano nas je že od daleč pozdravljal napis: "Slovenska pesem naj živi!"
Ob osmih, ko so pevci v belih srajcah in črnih hlačah prišli na oder in ko so pogasile luči, smo imeli kar nekam svečan in prazničen občutek. Mlada napovedovalka Milena GODEC nam je dvojezično povedala nekaj o nastanku zbora in že je iz grl bilo slišati Ipavčevo pesem "Slovenec sem". Zelo lepo so jo odpeli in nagradili smo jih z navdušenim ploskanjem.
Sledila je pesem A. Švaba "Slanica" in nato slovenska narodna "Vrtec ogradila bodem." Pri koroški v priredbi Cirila Pregelja "Sem se rajtal ženiti", nas je navdušene za petje že kar mikalo, da bi pritegnili z njimi.
Dr. Svaba "Vinsko pesem" ne vem, če sem jo že kdaj slišala... "Slovenski zemlji prvi kozarec ta velja", so pevci s pesmijo nazdravljali domovini.
Sledila je Hajdrihova "Luna sije" po F. Prešernovi in nato narodna "Vsi so prihajali".
Kot zadnjo pesem v prvem delu programa so zapeli koroško v priredbi Pavla Kernjaka "Ti pobič nkar ne lumpej".
Ko so odhajali z odra je za njimi donel navdušen aplavz našega odobravanja.
Med odmorom, ki je sledil, nas je g. Lojze KMETIC zabaval s Prešernovo "Lepo Vido". Najprej nam jo je reci-
društva Sydney na koncertu
tiral slovensko, nato pa še tako kot se sliši v krčmah po Franciji, Italiji, Nemčiji in Rusiji. Smo se mu res iz srca nasmejali.
V drugem delu programa so nam pevci najprej zapeli Aljaževo "O, Triglav moj dom". Sledila je narodna "Sem mislil snoči v vas iti". Tudi dvanajsto pesem programa Pregiovo "Sem fantič zelenega Štajerja" so lepo zapeli. Prelovčevo "Jaz bi rad rudečih rož" je g. Urbas pel solo. Sledila je narodna "Fantje po polj gredo".
Šaljiva pesem Danila Bučarja "Martin Keber" nas je navdušila. In kar prehitro je prišel konec programa, ko so nam pevci zapeli zadnjo, šestnajsto pesem, Pregljevo "Vinsko".
Napovedovalka, predsednik SDS g. Šernek in pevci so nato pevovodju izročili darilo za njegov god in se mu prisrčno zahvalili za njegov trud, ki ga ima z vodenjem zbora. Ko je enajst pevcev zapuščalo oder smo jim še dolgo hvaležno ploskali. Priredili so nam res nepozaben večer lepe slovenske pesmi. In za prvi samostojen koncert tudi njihovemu petju in nastopu ni kaj očitati. In za spremembo naj pohvalim tudi publiko, saj je zbrano in tiho sledila programu (razen nekaj posameznikov, ki jim je važnejše tisto na krožniku in v kozarčkih....) "Kakor, da so ušli iz Dachau-a", je rekel pater Ciril.
Mislim, da je prav, da vam predstavim tudi člane zbora: Franc MRAMOR, Lojze KMETIC, Drago ROB AR, Ivan VITEZ, Mirko GODEC, Ivan KOBAL, Jože ČERENCEC, Štefan TERSTENJAK, Franc DANEV, Štefan ŠERNEK in seveda Jože URBAS.
Ko sem po koncertu govorila z g. Ur-basom mi je pevce pohvalil takole:
"Zelo pridno prihajajo na vaje vsako sredo zvečer z zelo oddaljenih koncev Sydneya. Vendar mi je težko, ker nimamo klaviija in mnogi ne poznajo not ter se pesmi učijo po posluhu", mi je zaupal.
Hvala pevci za vaš koncert in za lepo zapete pesmi. Navdušili ste nas in dokazali, da je med nami še zanimanje za kulturne nastope.
Danica PETRIČ
kaj, kje, kdo?
V soboto 9. maja bo stopila pred oltar v Kew privlačna Tatjana Mohar, hčerka Ivana in Karlince Mohar, dolgoletnih članov SDM.
Pred leti je Tatiana sodelovala v natečaju za Dekle Slovenske Skupnosti ' in si s svojo marljivostjo zaslužila naslov Kraljice Dobrodelnosti.
Tatjani in njenemu ženinu, Maurice Britt, želimo mnogo sreče na novi poti življenja ter polno kupo medsebojnega razumevanja.
Svatba se bo vršila v domu SDM na Elthamu, ki ima za take primere vedno na razpolago zelo primerne prostore.
Družino Janeza in Minke Albreht iz Croydona je zadela izredno težka nesreča. V bližini Wangaratte se je v nedeljo 5. aprila z avtomobilom smrtno ponesrečila komaj 20 let stara hčerka Marta. Vsem užaloščenim naše iskreno sožalje. _
Jože Judnič
KAJ SMO ZAGREŠILI SLOVENCI ?
Za mnoge Slovence se bliža čas, ko bodo spet obiskali svoje starše ali prijatelje v stari domovini. Veliko jih bo, kateri bodo potovali skupinsko do Ljubljane. Pravijo, da se s tem izognejo raznim nevšečnostim. Izognili se bodo eni, a vendar jih čaka druga, za katero bolj malo vedo. Živimo v svobodni zemlji in potujemo v svobodno zemljo. Če smo drža-vljeni nove domovine smo še vedno tudi državljani stare domovine. Potem takem, ne bi smeli imeti težav z vzhodnimi in izhodnimi vizami. Na dopust v Slovenijo ne gremo vsako leto, ko pa se odločimo hočemo videti čim več. Obiskati želimo sorodnike tudi izven meja. Nekdo hoče še v Avstrijo ali Italijo; dopust je pač dopust. V potnem listu pa piše drugače: ena vhodna viza in ena izhodna viza. Zakaj tako? Če ne bi imeli avstralskega potnega lista, potem ni težav, lahko izstopamo in vstopamo neomejeno.
Po dvajsetih oziroma tridesetih letih bivanja v Avstraliji malokdo potuje z jugoslovanskim potnim listom, ker je pač razumljivo, da po dolgoletnem bivanju v Avstraliji prevzamemo tudi -državljanstvo. S tem pa smo obenem tudi pravni člani nove domovine Avstralije in nismo nič zagrešili proti stari. Torej kaj smo storili napak, če potujemo z avstralskim potnim listom? Zakaj ni enkovreden našemu, če smo dvojni državljani? Vprašamo se ah se lahko ta zadeva uredi? Seveda se lahko in dokazov je za to veliko. Kdorkoli nas obišče iz stare domovine, bodisi Slovenska matica, novinarji ali politiki, vsi so tu dobrodošli. Številna Slovenska društva širom Avstralije nudijo svojo gostoljubnost vsakemu. Ali ni to dokaz, da smo povezani z domovino, da sodelujemo z njo. Sodelovali pa bomo še bolj, če bo ona sodelovala z nami in nam pomagala reševati podobne probleme. Ne glede na to koliko časa smo odsotni iz domovine, ko stopimo na domača tla. se počutimo, kot da smo del nje. To pa je dokaz, več kot bomo imeli vhodov in izhodov v potnem listu, večkrat bomo znova doživeli.
(Jugoslovanski konzul v Melbournu g. Mate Kuvačič nam je pojasnil, da je še vedno v veljavi uredba, da lahko konzulat vsakomur, ki se je rodil na področjuJu-goslavije izda le eno vstopno vizo. Možno pa je, da se po prihodu v Jugoslavijo pri tamkajšnjih pristojnih oblasteh zaprosi za nadaljne vize ali pa za potni list SFRJ s katerim je potem omogočen nadaljni prehod meje. V Avstraliji rojeni otroci ali žene pa že tukaj lahko dobijo več kot eno vizo.)
Ustanova "Vaccari Italian Trust" dodeli vsako leto najboljšemu delu za pospeševanje raziskovanja zgodovine Italijanov v Avstraliji nagrado. Ta ustanova nosi ime pokojnega filantropa Gual-tier-ja Vaccari.
Letos je nagrado dobilo slovensko dekle rojeno v Avstraliji Glenda Anna Sluga, za njeno doktorsko disertacijo zgodovinske monografije, ki bo kmalu izšla pod naslovom "Bonegilla, campo senza speranza" ( Bonegilla, taborišče brez upanja).
Odbor ustanove je imel precej težko nalogo pri izbiri, saj je prispelo mnogo del iz vse Avstralije. Zato je Glenda lahko ponosna na svoj dosežek, sai konkurenca je bila zelo ostra. S tem delom je uspešno napravila svoj doktorat v slovstvu in zgodovini na Melbournski univerzi. "Bonegilla, taborišče brez upanja" je zbirka dokumentacij in dramatičnih dogodivščin v Bonegilli zbirališčnem taborišču novonaseljencev.
Na obisku pri svojcih v Melbournu je ekonomist in občasni dopisnik mariborskega "Večernika" g. Zmago Rafolt.
G. Rafolt je,kot nam je povedal zelo prijetno presenečen nad delovanjem slovenske skupnosti v Melbournu in Geelon-gu. Te in druge vtise, ki jih dobiva tukaj v Avstraliji namerava zabeležiti v vezani in nevezani besedi v ciklu SREČANJE, katerega prvi odlomek objavljamo spodaj:
SREČANJE
Prišel sem v kraje na dopust, kjer nagelj orhidejo snubi, na dan, ko svetu vlada pust in tudi modrec norcu služi.
Vse raja, poje, se smeji, s pijačo polni upa vrečo; NAZAJ zaraščajo poti, v novinah orje zdomec srečo.
Norčavi kralj, za kratek čas, pokazal je, kako se združi z besedo našo tuj naglas in lažje se ledina pluži. Pod masko skril je mnog obraz, za vero, raso, tu ni meje; ni ON, ne TI, smo vsi le JAZ — in pesem, ki nas skupna greje !
Žele mi vsi vesel dopust; v očehje bratstvo, žar topline, na vekah domotožje...O,zdomčev pust — si kakor bežen vrisk srca, ko dušo para trn gorja v spomin ujete domovine !
Spoštovano uredništvo Vestnika!
Prav lepo se vam zahvaljujem za vašo uspešen in dober časopis. Jaz nisem Slovenec, ampak imam prijatelje, ki so skoraj vsi Slovenci. Toda, če hočem, da bi svoje prijatelje razumel, sem se potrudil in naučil slovenskega jezika. Moj prijatelj je Dane Brkovec in me je zelo lepo naučil gorenjščine. Včlanjen sem tudi v dramsko skupino v Merry-landsu, kjer sem že trikrat nastopal v različnih delih. Sedaj se pripravljamo na četrto igro. Ne vem kdo me je naročil na Vestnik, toda ker mi je ta časopis tako všeč bom svojo naročnino nadaljeval in vam želel vse najboljše pri nadaljnem delu.
Vaš vdani bralec Hinko Nell
~ pil v votlo drevo je bila kar naenkrat premajhna. Poskušal sem na vse načine,
PISMA-PISMA-PISMA <»d° ™> K°i
__Zajela me je panika! Ali bom moral
----umreti v tej luknji?
Spomnil sem se na družino in sorodnike. Spomnil sem se na vse dobre in slabe stvari, ki sem jih napravil v življenju. Ko pa sem se. spomnil, da nisem poravnal naročnino za "Vestnik" sem se počutil tako majhnega, da sem z lahkoto izstopil skozi luknjo!
Zato vam sedaj prilagam ček za zaostalo naročnino.
S prijateljskimi pozdravi J. Ramuta
Spoštovani urednik!
Pred nekaj tedni sem se lepega jesenskega dne odpravil s skupino lovcev, da poskusim svojo lovsko srečo pri divjih racah.
Ves dan je pokalo kot na kakšni vojni ofenzivi. Toda naše avstralsko vreme nam ni bilo preveč naklonjeno. Po večurnem neuspešnem streljanju je kar nenadoma zagrmelo; prej jasno nebo je potemnelo in nastala je nevihta. Razbežali smo se na vse strani in iskali zavetišče. Kar naenkrat sem pred seboj zagledal votlo drevo. Brez obotavljanja sem skočil v votlino in se tako obvaroval pred nevihto. Udobno sem se vsedel in od utrujenosti kar hitro zaspal. Sanjal sem obilen lov.
Ko sem se čez nekaj časa prebudil je nevihta že končala in zunaj je bil zopet krasen dan. Kar neverjetno.
Odločil sem se, da grem domov. Toda groza. Odprtina, skozi katero sem vsto-
Spoštovani!
Prilagam dodatno naročnino 10 dolarjev za go. Emo K., ki se marljivo prizadeva za Zvezo Slovenske Akcije v Argentini. Za to smo ji Zvezovci hvaležni. Pravzaprav čestitamo vsakemu, ki se prizadeva za Slovenijo. Tudi pri Vestniku ste postali bolj zavzeti za usodo Slovenije, katero Jugoslavija pod pretvezo "Bratstva in edinstva" pridno uničuje.
Obiskovalci iz domovine so že izgubili upanje, da bi Slovenija kot narod mogla še obstojati. Kakršno gibanje, da bi Slovenija ostala slovenska je že prepozno. Ker zaradi gostega naseljevanja z juga, je le še po vaseh slovenska. Vodstvu SR Slovenije zelo zamerim, da so svoj lastni narod zanemarili v korist tujcev v Sloveniji.
Nedopustljiv zločin je že to, da če želim jaz in moji otroci obiskati mojo mamo v Lončarjev dom pri Sevnici, moram prositi tujce z juga za dovoljenje na jugoslovanskem konzulatu, kakor španskega konzula za v Španijo. Oni pa nam odobrijo ali pa zavrnejo. Medtem, ko se TUJCI po Sevnici in drugih krajih arogantno šopirijo Kot lastniki dežele. Ker njim ni potrebna viza za vstop v SR Slovenijo.
Pred dvemi leti so "Bosanci" zaklali dve ženi v stanovanju v Ljubljani. Ena od njih je bila tašča mojega bratranca P.K., ki je dobila 38 vbodov z bosanskim nožem; prav tako njena prijateljica. Mnogo mesecev za tem, dokler niso našli pravega krivca, je ljubljansko časopisje dol-žilo tega groznega zločina mojega bratranca, tako, da so ga duševno skoro ubili. Pri vsem tem, so duševno ubili še druge sorodnike. Morilca - južnega brata so sicer našli, ali kolikor vem iz njihovega časopisja so ga dali v umobolnico na "zdravljenje". Ko se pozdravi, bo pa verjetno izpuščen, da bo lahko nadaljeval svoje bratsko opravilo.
Zdaj ko pri vašem Vestniku mislite malo bolj slovensko in manj jugoslovansko, vam lahko te reči povem, sicer imam še veliko na srcu, pa ne vem, če je
(Dragi Jože, vesel sem, da ti je Vestnik pomagal, da si zlezel iz luknje. Želeti bi bilo, da bi zlezli iz lukenj tudi vsi oni rojaki, ki doslej ie niso naročeni na Vestnik. Saj če niso že popolnoma v luknjah, pa v njih skrivajo samo svoje glave in tako ne vidijo, kako nam je Slovencem vedno bolj potrebna tiskana beseda v našem materinskem jeziku. Namesto, da plačujejo (vsaj nekateri) za časopise, kjer je od številnih strani, samo ena slovenska, bi bilo bolje, da bi podprli naš čisto slovenski tisk.
Urednik)
že čas, da se razkrinka naša "majka Jugoslavija". Celo danes zagrizeni Jugoslovani "trdijo, da je v Sloveniji le nekaj tisoč pometačev z juga in za dela, ki jih Slovenci ne marajo delati. Iz zanesljivih virov pa vem, da je nekaj sto-tisoč "pometačev" iz juga, v vseh poklicih, ki pometajo Slovence iz Slovenije, mladino pa ženejo v obup, ker ne vidi nobene bodočnosti - v samomore.
Zdaj ko doma nosijo značke "Slovenija moja dežela" jo zelo radi nosijo tudi "Bosanci", saj so prepričani, da je njihova ta dežela, ne pa Slovencev. Zato je že čas, da mora biti naša slovenska zahteva jasna in odločna-
Uradniki slovenske suverene države morajo pisati vize tujcem za vstop v Slovenijo, ne pa obratno.
Jože Košorok
(Zdi se nam prav, da gornjemu pismu dodamo sledečo pripombo:
Vestnik se je v svoji vsebini vedno zavzemal za dobro in interese vsega kar je slovensko in Slovencem, kot skupnosti v korist. Če se zadnje čase v njej kaže večja zaskrbljenost za okoliščine Slovencev v Jugoslaviji, je to samo odraz dogodkov, o katerih čitamo v tamošnjih sredstvih obveščanja.
Namen uredništva Vestnika je bil vedno le povezovati in nikakor ne razdvajati slovensko skupnost v Avstraliji. Ker se zavedamo, da so med našimi rojaki tukaj ljudje različnih gledišč (na kar so seveda povsem upravičeni) tudi z ožirom na obstoj skupne jugoslovanske države nismo nikoli zavzemali kakršnokoli stališče. S tem smo se hoteli izogniti možnega negativnega vplivanja na enotnost in slogo med Slovenci v Avstraliji.Op.ur.)
Lojze Kossi
IZ DALJNEGA PERTHA
Obisk Toneta Kuntnerja je zapustil tukaj v Perthu pri mnogih zelo lep vtis. Njegov stas in način obnašanja sta bila povod opombam kot: Škoda, da nimamo mladine, ki bi se od njega lahko mnogo-kaj naučila.
Mladina? Na žalost, naš klub je klub starejših. Ne mislim s tem reči, da pri nas ni "luštno" in, da pri nas ljudje samo sedijo. Moram pa priznati, da če pride do nastopov ali kakšne druge "norije", se pa opazi, da nam mladina manjka.
Večina nas izseljencev se dobro zaveda, da nam leta, preživeta v tujini, niso pomagala pri vzdrževanju naših šeg in na-
Moški, star 46 let, bi rad spoznal žensko z namenom stalne povezave. Odgovorna: P.O.Box 197, Wentworth ville, N.S.W., 2145.
KDO BI VEDEL POVEDATI.........
kje se nahaja Angelca (dekliški priimek nepoznan).. Pripotovali sva v Avstralijo 23.marca 1962 z ladjo "Roma". Poročila se je za Franceta KRANJC in sta živela v Symour-ju. Išče jo prijateljica Marija Kromar, tel (060) 24 4850.
Naslov lahko dobite v uredništvu Vestnika'.
šega slovenskega jezika. Izražanje v slovenščini nam bo vedno težje pa tudi če se še tako trudimo, da ne pozabimo jezika naše matere. Leta preživeta v tujini nas niso odtujila samo od domovine, odtujila so nas tudi medsebojno. Ni čuda, saj smo tako različni.
Kje je v vsem tem nepravilnost? Nismo premajhen narod, smo pa razdeljeni v mišljenju in obnašanju. Preživeli smo preveč časa pod tujci, Avstrijci, Nemci, Italijani,, Madžari in kdo ve še pod kom. Naša zavest, da smo samostojen narod s svojim lastnim jezikom se še ni tako prebudila kot bi se morala. Še vedno se skrivamo v senci samega sebe in v dosti slučajih mislimo, da smo slabši od drugih. Ne spominjamo se več, da imamo tudi mi, kakor drugi razviti narodi, svoje bogate institucije znanosti, umetnosti in kulture.
Zelo težko je za nas Slovence, kateri živimo izolirani "od celega sveta". Živimo zelo razburkano, raztreseni skozi mesto in deželo. Včasih pride človeku na misel, da imamo med nami ljudi, ki so vse preveč nasilni in neuvidevni.
(Naprej na strani 6)
Magda Pišotek
LUCKY TO HAVE TWO CULTURES
I was born in Slovenia in the city of Celje, but lived the first six years of my life in Maribor.
These early years were very impressionable and I will never be able to forget them, especially when they are filled with many memorable memories, like the green countryside of Slovenia or the picturesque Bled, the smell of the chestnuts being roasted and sold by the roadside, or the relaxed atmosphere in the beer gardens and the hustle and bustle of a market place. So too vividly I remember a July evening, as my parents, brother and I crossed the "Dravski" bridge on foot, not a soul in sight, only the echo of our footsteps. We waited patiently at the Maribor station to catch the train which was to take us to Austria. As the train pulled out of the station I can still recall the saddened and concerned look on the faces of my parents.
After spending several months at the Salzburg Hostel, we were told we could go to Australia.
The word "Australia" didn't mean ■very much to me. I was with my parents, that was my main concern.
We arrived in Australia by plane on the 10th December 1956. The Olympic Games which were being held in Melbourne were just concluding. Unfortunately I did not remember much of the trip, as I became too ill. 1 was suffering from a severe middle ear infection. On landing I was immediately transported to the Albury Hospital, where I spent my first two weeks in Australia.
We stayed in the "Bonegilla Hostel" for six months, after that my parents decided to take a chance and come to Melbourne and try their luck in this new land.
What my parents did not realize, that there was a great depression on, jobs were very hard to come by.
I can remember my parents getting very depressed, not knowing the language, the customs were different. These were very difficult times for us in this new land and especially when my father became extremely ill.
Thanks to an Australian family, the Jennings family, which my parents met
through an organized social while still in Bonegilla. The Jennings family came to our rescue. In order for my parents to readjust, my brother and I were taken back to Albury to live with the Jennings family.
Here I was experiencing first handed "an Australian way of life ".For the first time I was eating "Weeties" and "beans on toast" for breakfast. In return they would learn from me our ways. It was rather a pleasant combination!
On returning to Melbourne my parents had found jobs and I had to start school. With a language barrier I remember, the beginning was very slow.
In this new land Australia we soon made new friends, not only Australian, but friend from our homeland. On Sundays we had the opportunity to attend Mass in Slovenian, followed by Slovenian classes for the children.
My study didn't come easily as many times I was not familiar with the Australian language and their terms, but with much determination I successfully completed Secondary and Tertiary education, becoming a Primary School Teacher.
My life as a teacher has been most rewarding, teaching the children with much understanding, due to my own difficulties and struggles.
Fourteen years ago I married a Slovene in the Slovenian Church at Kew. I have three delightful children and I hope that they too will never forget their parents' Slovenian Heritage.
Australia is still the "Lucky Country" and I consider myself lucky to have two cultures! !
Anica Markič
AKTIVNOST BALINARJEV
V	nedeljo 15. marca so se na zemljišču S.D.M. zopet pomerili balinarji ekip SDM in italijansekga kluba Veneto. Zmagali so zopet Italijani, a naši fantje še vedno vztrajajo na tem, da se bodo enega dne revanžirali in te prvake le končno premagali.
V	nedeljo 5. aprila se je vršilo zadnje meddruštveno tekmovanje za sezono 1986/87 na zemljišču istrijanskega društva. Rezultati so tajnost, saj pokale podelijo šele na letnem balinarskem plesu koncem maja. Posebnost tekmovanja tega »dne je bilo sodelovanje mladine.
Zbrale so se ekipe SDM, S.P.K. Jadran, S.D.Planica in Kluba Istra. Med njimi je veliko skritega talenta za ta šport, na žalost le bolj premalo vadijo. Le kaj bi
bilo, če bi trenirali tedensko kot delajo starejši profesionalci. Lepo jih je büo opazovati, še posebno zato, ker so s pravim odnosom zastopali vsak svoje društvo: da se med seboj spoznajo, da sodelujejo ter, da širijo prijateljstvo in dobro voljo. Istočasno pa, da se pomerijo kdo je zmožnejši. Res jim je treba čestitati v pričakovanju, da bomo še deležni takih srečanj, ki so tako potrebna za obstoj našega slovenstva tukaj in za nadaljevanje našega dela.
Ko smo že pri balinanju naj omenim še to, da ni mnogo družin, ki bi se lahko pohvalile s tem, da mati, oče, hči in sin sodelujejo na istem športnem mestu tako kot Kristanovi Milka, Silvo, Nataša in Robert - vsi člani SDM. Tudi mlajši sin Martin že nestrpno čaka, da bo pokazal svoj talent._
IZ DALJNEGA PERTHA
Čeprav v to nerad verjamem, se vendar sprašujem o vzrokih. Ali naša umstvenost res sega samo od majhne vasi pa do pokrajinskega mesta? Za to ni opravičila, pa čeprav je resnica, da preveč naših ljudi živi samotno, brez ali celo z nič stikov z drugimi Slovenci. Zraven pa pride še vsakdanja borba za kruh in pomanjkanje časa za družabnost.
Kot že omenjeno, ravno tukaj nam manjka mladina. Ljudje, posebno ženske se vedno razveselijo, kadar nastopi kakšen mladinec _z napovedjo, pesmico ali deklamacijo. Še imamo družine, katerih otroci govorijo lepo slovensko. Toda mnoge od njih nimajo časa, da bi prišle med slovensko skupnost vsaj ob koncu
(s strani 5) tedna. Prišel je čas, ko bi nekdo moral iti z prižgano bakljo budit mnoge naše ljudi in jim dopovedat, da je skrajni čas, da se aktivno vključijo v našo slovensko skupnost.
Člani Slovenskega kluba v Perthu,WA, so v nedeljo 8.marca imeli svoj polletni občni zbor. Udeležilo se ga je 49 članov. Na sestanku so razpravljali tudi o nedo-statkih klubski pravil. Dogovorili so se naj odbor skliče posebni sestanek vseh članov, na katerem bodo izbrali komisijo, ki naj bi pregledala dosedanja pravila in predložila potrebne spremembe in dodatke.
I HAVE LEARNED SLOVENIAN...
Angelique Van de Laak, ko se je lani odločila za poletno šolo slovenskega jezika, ni pričakovala, da bo podaljšala svoje bivanje v Sloveniji in doživela eno najbolj snežnih zim, kar jih pomnijo.
Po končani poletni šoli se je Angelique odločila za nadaljevanje študija slovenščine na Ljubljanski visoki šoli in štipendija SIM ji je omogočila izpolniti to željo.
V spodnjem pismu, ki ga je namenila prijateljem nam podaja zelo zanimivo sliko svojih vtisov: Dragi prijatelji!
"Kako ste vi? Mislim bom pisala malo slovensko in potem boste videli kako gre moje slabo slovensko. Ja, slovensko je težko zato ker veliko sklone in moram se spomniti vse. Vsak dan grem v šolo za štiri ure in vsak dan imam polno glavo Za dosti slovensko in mislim da je veliki napaki!?!
Well as you can see I have learnt enough Slovenian to get by here but it is not so easy as I thought. Every time I wish to say something first I must translate to Slovenian and then think what case it is, which gender and what endings, the words have so it goes slowly but all languages are hard to learn from the beginning I think.
Aside from school my life here is good. Now there is quite a bit of snow here and I am skiing whenever I can with my new skiis which are really good. We had nearly . one week of constant snow and all the roads were closed and there were quite a few problems with traffic. I have never seen so much snow in my life but it's great and really beautiful you know. One night we had a snow fight here at the Dom with snow to our waists. Some of my friends were jumping from the second floor straight into the snow face down. It was a real classic and funny to see. It's really hard to walk in snow too, it's amazing how tired you get. In Senožeče I ended up on my hands and knees in the snow as we walked a long time. So I will be quite "a pro" when I get back. (I hope).
I don't like living in Ljubljana much because I prefer the country but it's not too bad as I have many friends here and I
have learnt to adapt easily after travelling a bit. I still go home on the weekends to visit family. A few weeks ago when I was in Senožeče we made šnaps.. It was interesting and Sergi and Simon made a batch with 60 % alcohol. Very strong but they were very pleased. Think they will water it down first though because it really burns to drink it. Also Silva killed here a pig last week which was a big job. I didn't stay around to see it but I had the whole run-down of the story (juk!). I just heard tomorrow will be minus 4-9 degrees and tonight —I5degrees. Pretty cold huh! but my Dom is nice and warm.
I saw Derry too when he was here with his 2 boys. A real suprise for me, but good to see some-one from home. I'm also taking up dancing lessons here in February as everyone knows how to dance really well and I feel I must learn too. We have a lot of parties here with dancing and drinking and me trying to talk Slovenian. It's not to bad as nearly everyone speaks a little if not a lot of English and they all help me out when I get stuck. Of course I prefer to speak Slovenian as much as I can.
Also I found the prejudice here very bad. They don't like it when you mention Yugoslavia and not just Slovenia if you talk about Slovenia. Also these "other Jugoslavs" don't like to speak much or learn Slovenian while they live here and of course this causes problems. These 3 different dialects in Yugoslavia are quite different so therefore problems start. So I learn a little bit about the culture and way of life here and really how far behind this country is be- -hind ours and others in Europe.
But life goes on here and I am happy in this very beautiful but simple country. Maybe I think it's better that they don't catch up too much with Western or other more developed countries, who knows!
• So a little bit about my life for you all at the moment and I hope you are all as contented as I am.
Well take care please give my regards to everyone and I'll keep battling with this language.
Love Angie
Balinarske ekipe S.D.M. in Veneto ob podelitvi pokalov.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv.: 336 7171 Syoji k svojim !
PO 39 LETIH RAZVELJAVLJENA SODBA
Slovenija
Ljubljansko DELO objavilo sledečo novico:
LJUBLJANA, 20 marca -
Republiški komite za informiranje nam je poslal informacijo o poteku kazenskega postopka zoper Vilija Divjaka, ki jo' je pripravilo temeljno sodišče v Ljubljani.
Vili Divjak, roj. 4.5.1912 v Mariboru, kjer tudi stanuje, je bil leta 1948 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen zaradi kaznivega dejanja po 3. točki, 6. členu Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (Ur. 1 FLRJ 59/46), na kazen 5 let zapora. Vili Divjak naj bi leta 1942 sodeloval z oku-patoijem. Kazen je bila leta 1949 s pomilostitvijo znižana na 4 leta zapora. Vili Di\jak je kazen prestal 1. 1951. Javni tožilec SRS je 22.1.1987 pri Vrhovnem sodišču SRS vložil predlog za obnovo postopka. Vrhovno sodišče SRS je predlogu za obnovo ugodilo, saj novi dokazi, ki so bili izvedeni v obnovitvenih poizvedbah in listine, ki jih je
Vili Divjak priložil prošnji za obnovo ( izpodbijajo zaključke prvotne sodbe. Dokazi, da naj bi sodeloval z okupatorjem so neprepričljivi, nobenega dokaza pa tudi ni, da bi po izpustu iz zapora dajal Gestapu poročila ali podatke. Zadeva je bila vrnjena sodišču prve stopnje v novo obravnavo. Pred razpisom obravnave je javni tožilec podal izjavo, da umika obtožbo. Sodišče je zato postopek zoper Vilija Divjaka ustavilo in razveljavilo prejšnji sodbi.
Iz Teleksa povzemamo, da je bil Divjak prvotno obtožen, da je ovadil Gestapu 12 oseb, s katerimi se je v španski državljanski vojni skupaj boril.
Posledica zapora , v katerem je sedel do leta 1951 je bila kronična bolezen, izguba državljanski pravic in odtujitev od žene in družine.
V Teleksu končuje svoj članek Bojana Leskovar s temi besedami:
"Divjak je torej rehabilitiran! Zakaj se je to zgodilo šele po 39 letih, o tem si ne upam niti ugibati."
UMRL STANE KAVČIČ
V Ljubljani je v petek 27. marca za srčno kapjo umrl v 68 letu starosti Stane Kavčič. Med vojno in po vojni je zavzemal razne važne položaje v politični administraciji. Med Slovenci v domovini si je pridobil visok ugledjto je bil predsednik Izvršnega Sveta Slovenije v letih 1968 in 1972 in je iz tega mesta bil odstavljen radi takozvane cestne afere. Jugoslavija je takrat prejela posojilo, ki bi ga po njegovem mnenju morali uporabiti za zgradnjo cest v Sloveniji, ne pa v Srbiji. Ostro je protestiral in bil zato odstavljen ter ni dobil nobene funkcije več. Predsednik IZ Jugoslavije je bil takrat Slovenec Mitja Ribičič.
ODKRITE BESEDE
Po pritožbah in tožbah, ki jih je moral poslušati predsednik predsedstva SR Slovenije, Franc Popit moral poslušati na pogovoru z gospodarstveniki v Mariboru je isti izjavil novinarjem: "Prosim napišite, da želimo Mikuliču dobro in da ga nočemo odstaviti!"
To opozorilo ni bilo neupravičeno,saj na tem sestanku, ki je bil 17. aprila, udeleženci niso zbirali besed, ko so ocenjevali gospodarski in politični položaj.
Kakor, da bi bil predsednik predsedstva SRS strelovod napetosti, usmerjene p/oti Beogradu, so direktoiji najpomembnejših mariborskih delovnih organizacij naštevali nesmisle in oblike škodljivosti sedanjega diviznega sistema v Jugoslaviji, krivičnost posega o delitvi dohodka, najbolj pa vse bolj razraščajoče se krnjenje samoupravljanja.
Franc Popit je kar naravnost povedal:
"To kar mi pripovedujete so posledice birokratsko-centralističnega urejanja naših problemov in vsi tisti ki obožujejo centralistično urejanje države, vidijo, kam to pelje.
Prej so nam očitali, da so republike krive za težave, zdaj pa, ko republike v ničemer več ne odločajo in ko se vse odloča v Beogradu, se vidi, da nas tak način odločanja ne pelje iz težav!"
"Nenehno smo se sklicevali na to, da ne smemo ustvariti deviznega trga, če ni deviz, pa so nas obsojali, da smo separatisti. Zdaj pa so rezultati zakona tu, njegovi avtoiji pa se skrivajo v mišje luknje.."
Popit je obiskal tudi Šentilj ski mejni prehod se seznanil s težavnimi razmerami na tej mejnem prehodu, kjer je čakalo 13 kolon avtomobilov za vhod v Jugoslavijo. Tudi tu je bil odkrit: "To je prehod čez državno mejo, ve se, kdo bi moral skrbeti za državno mejo. Če se zbirajo dohodki na meji, bi jih morali tudi nekaj vračati za urejanje vhoda v državo." j e dejal.
(Posneto po poročilu v Dnevniku z dne 18.aprila 1987.)
KAJ ZOPET HOČEJO TI SLOVENCI
LJUBLJANČANI IN GOSTILNE
Ljubljančani so vedno imeli radi gostilne. Toda nekdaj še vse bolj kot danes.
Leta 1725 je bilo v Ljubljani 94 krčem, leta 1792 pa že 162. šest let za tem pa jih je bilo že 167. A prebivalcev je tedaj Ljubljana imela komaj kakih dest tisoč., kar pomeni, da je prišla ena gostilna na 60 ljudi.
Leta 1834 je bilo v Ljubljani 154 vinotočev, 6 pivovarn in po 7 kavarn in žganjarn ter približno 16.000 prebivalcev. Leta 1887 so našteli 173 krčem in vinotočev ter 14 kavarn. Na eno je prišlo 131 oseb.
Leta 1926 je bilo to razmerje ena proti 183. Ljubljana pa je imela tedaj 290 gostil in kavarn ter 53.306 ljudi.
Nezadostna zastopanost Slovencev v diplomatsko konzularnih predstavništvih je očividna že več kot dvajset let. V Sloveniji se jih le malo odloči za službovanje za službovanje v sekretariayu za zunanje zadeve..
Deloma so vzrok za ta problem razlika dohodkov med prejšnjimi službami in težave pri zaposlovanju soprog , omejevanje pogodbenih del za največkrat dobo 4 let in težave pri zaposlovanju v Sloveniji po končanem mandatu.
Po statističnin podatkih se v Sloveniji letos približujejo dvomilijonskemu prebivalcu.
Leta 1981 je bilo v Sloveniji milijon 917,000 prebivalcev, leto dni kasneje 8.000 več, leta 1983 1,933.000. leta 1985 milijon 973.000 in lani 20.000 manj kot dva milijona.
Od leta 1981 do lani se v Sloveniji v bistvu ni spremenilo število razvezanih zakonov.. Vsa leta je bilo namreč na tisoč, razvezanih 1.3 zakonov. Upada pa število sklenjenih zakonskih zvez. Od 6.5 pred šestimi leti na 5.4 leta 1985 in 5.2 lani.
Novi plakat ki so ga vpeljali, potem ko je bilo razkrito, da je prvotno sprejeti bil potvorba iz nekdanje nacistične propagande. Pa tudi na tega so v Beogradu gledali z nezaupanjem, ker je v njem lipov list, sedanji simbol Slovenstva.
Slovenska mladina preko svoje organizacije že nekaj let predlaga naj bi se proslava mladinskega dne spremenila tako, da bi bolj odgovarjala potrebam današnjih razmer ter, da bi gmotna sredstva uporabljena zanjo uporabili v bolj koristne namene.
Letos, ko je na vrsti Slovenija, da se v njen štafeta začne, je organizacija Slovenske mladine hotela uporabiti to priliko za temeljito spremembo. Prvotno so hoteli štafeto popolnoma odpraviti in v podporo za to so v Ljubljani javno zbrali na tisoče podpisov.
Toda proti željam slovenske mladine je prišel pritisk z juga. Organizacije v ostalih republikah se s slovensko niso strinjale in so hotele zadržati dosedanji način proslavljanja, tek štafete do Beograda, sprejemi, godbe, govori in proslave v krajih skozi katere bi štafeta
potovala. Ob zaključku na stadionu JA v Beogradu pa zopet centralna prireditev, za katero je potrebno seveda mnogo denarja in organizacije.
Slovenska mladinska organizacija je nato odločila, da se bo štafeta pričela na samem vrhu Triglava na 21. marca, šta-fetno palico naj bi od tam odnesli v Dom mladine v Bohinju kjer bi jo pričakalo osem pioniijev v nošah narodnosti iz Jugoslavije. Igrala bi godba na pihala iz Gorij, Škofjeloški oktet pa bi zapel Prešernovo Zdravljico. Po nagovorih bi spored bil zaključen z baletom "Alpsko sanjarenje".
Glede predlaganega scenarija pa so se na sestanku v Beogradu pritoževali, da je v njem premalo izražena jugoslovanska narava slovesnosti v Bohinju na 21. marca in nekateri člani odbora so se celo spodtaknili ob besedilo Zdravljice. Od slovenskega pripravljalnega odbora so zahtevali naj do 20. marca pripravi nov scenarij.
Tudi ta načrt so morali	spre-
meniti. V Beogradu, na zveznem odboru za proslavo dneva mladine so ovrgli slovenske predloge, razen predloga o študijskih sestankih. Sklenili so, da bodo namesto palice prenašali pokal, katerega bodo zopet s proslavami sprejemali na vsej progi, da bi se tako simbolizirala skupnost vseh narodov Jugoslavije in, da se bo slavnost končala kot običajno na stadionu JA s scenarijem, ki sta ga pripravila Slobodan Vujovič in Žarko Cigoj.
Po 18 letih so v Sloveniji zopet vpeljali zdravniški naslov primarij. Kriteriji za ta naziv so zelo ostri in od 72 predloženih zdravnikov so samo 42 kandidatom podelili ta naslov.
( V rudniku premoga Raša pri Labinu v Istri je več kot 14 dni trajala rudarska stavka, dokler niso na zboru komunistov tega rudnika pozvali rudarje nazaj na delo. Tega zbora se je od 235 članov udeležilo 207. Stavkujočih delavcev pa je preko tisoč.
Letošnja cestna dela bodo v glavnem zajemala nadaljevanje del v predoru skozi Karavanke, na trasiranju južne obvoznice skozi Maribor ter začetek del avtoceste Šmarje Sap - Višnja gora.
Na 23. aprila je bila vrednost avstralskega dolarja napram dinarju sledeča: Nakupna: 1 dolar za 419,42 dinarja, srednja: 419,79 dinarjev in prodajna: 420,42 dinarja.
Mati« laka
Planšar Jaka, ki ga je nasikal
Jože Trobec, se bo uradno
Gorenjska turistična maskota, Planšar Jaka bo postal tudi zaščitna znamka gorenjskih turističnih spominkov. Kasneje mu bodo pridružili še spremljevalce: krava Cika, ovca Beka in drugo.
uporabili ga bodo tudi v risanih filmih.
Pty. Limited
Quality Offset and Letterpress Printers
Creative Designers
Gold Stamping
Raised Printing
ABB0TSF0M
1 STÜDLEY STREET, ABBOTSFORD, MEL., VIC. 3067 PHONE: 419 1733
ZA VSE TISKARSKE ÜSLÜGE SE PRIPOROČATA DRAGO - DANICA ZOREČ
Danica Petrič
SPOMINI IZ STORŽKOVEGA DNEVNIKA
f 15 i '
V	tistem času smo si s prijatelji večkrat pravili vice in v spominu sta mi ostala tale dva: "Avstralec vpraša zakaj Jugoslovani tako mahate z rokami, kadar govorite?. Zato, sledi odgovor brihtnega Slovenca, ker smo v Avstralijo prišli brez verig na rokah in govorimo svobodno.' Še bolj duhovita pe je tale uganka: "Ali veste, kakšna je razlika med očetom Avstralcem in sinom Avstralcem? No, oče štrajka, da ne dela, sin pa študira, da tudi ne dela! "
Zdaj pa šalo na stran. V juniju tega leta je na turnejo odpotoval pevski zbor kluba Triglav iz Sydneya, ki je z nekaj koncerti po Sloveniji in Koroškem dostojno zastopal Avstralijo. Lepo se je v domovini odrezala tudi mlada plesalka folklore Tamara Rogelja, kije na izseljenskem pikniku v Skofji Loki in tudi drugod lepo zastopala Slovensko društvu Sydney.
V	septembru 1982 je iz domovine prišel na pomoč p. Valerijanu mladi pater Ciril Božič iz Novega mesta. Sadovi njegovega dela so bili takoj vidni v lepo aranžirani cerkvi in ob nedeljskih službah božjih. Videli pa smo ga tudi že med zidarji, kako nosi opeko. Vsi smo ga veseli!
V	juliju je bilo v Melbournu ustanovljeno združenje jugoslovanskih piscev v Avstraliji. Izbranih je bilo 25 članov, ki naj bi sestavljali odbor. Za predsednico je bila izbrana Olga Sokač — Dubočanin, ki je v tistem času v samozaložbi izdala knjigo pesmi z naslovom "Dežela tuja in moja". Vrženo seme je vzklilo. Danes združenje nekajkrat letno izdaja glasilo "Svobodni razgovori" in v marcu 86 je izšla knjiga "Naše staze", v kateri so dela različnih avtorjev, pesmi in proza lite-ratov iz Jugoslavije, ki živimo v Avstraliji. Izšel pa je že tudi "Zbornik", za kate-
rega se je zelo trudil g. Jože Žohar, ki je nekaj let urejal Avstralskega Slovenca.
V petek, 26. novembra 82, je bilo na Ethnic Affairs Commission v mestu svečano lansiranje (ali po domače krst) knjige g. Ivana Kobala z naslovom "Man who built the Snowy". Prijetno okrašena dvorana (še cvetoča lipa ni manjkala) in znani obrazi ... (joj, kako dolgo se z nekaterimi že nismo srečali!) je dajalo prostoru svečan videz. Gospa Saša s sestro Nevo je poskrbela za okrepčila, moja malenkost pa za dekoracijo. Slavnostni govornik je bil dr. Paolo Totaro, ter seveda avtor knjige g. Kobal, ter njena urednica. Sam krst pa je opravil Mr. Alf Grassby. In srečali smo še Italijana Pina Bossi s soprogo (trenutno piše humoresko z naslovom 'Who is afraid of ethnic wolf"). Ravno pa se je vrnil s snemanja dokumentarnega filma iz Italije (kar mu je omogočila ABC televizija). In priliko smo še imeli srečati urednika Nove dobe ter z mnogimi slovenskimi kulturnimi delavci in pisci. Danijela Hliš — Thirion se je končno imela priliko rokovati z urednikom Avstralskega Slovenca g. Jožetom Žohar. Gospa Pavla Gruden je bila vsa v živahnem elementu; "Ne kregali pa se menda ne bomo! Jaz sem najprej Slovenka, potem pa tudi Jugoslovanka!" S tem sva se strinjali tudi midve z Danijelo. Priliko smo imeli stisniti roko tudi industrijalcu, dobremu človeku in zavednemu Slovencu, g. Dušanu Lajovic, ki se je ravno vrnil z Japons-ske. Povedal je, da so tam zelo dobro organizirani in da imajo le 2 % nezaposlenih.
Srečanje je bilo zares zelo lepo. Za g. Kobala in njegovo hčerko Ireno, ki je bila ob atkovi strani, je bil to pomemben, velik dan!
( se nadaljuje )
ZA NASVET IN NAKUP BARV IN TAPET
SUNCOAST DECORATING PTY.LTD. 24 Horton Parade Maroochydore, Qld. 4558
Priporoča se: MARJAN LAUKO
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
POSEBNI POLET ZA VAS: 10. junija 1987. SYDNEY / MELBOURNE / LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika
za obisk lepe Slovenije.
Na razpolago so tudi posebni poleti do Zagreba:
2. julija 1987 5. julija 1987
16. julija 1987 30. julija 1987
Zaradi novih predpisov glede potnega lista vam priporočamo: obrnite se na nas čim preje, da vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in jugoslovansko vizo.
ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
Na pozabita, da ja 2a od lata 1952 ima GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsam, ki sa odpravljajo na potovanja! PRIDEMO TUDI NA DOM!
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
ROJAKI
ZA KUPOPRODAJO NEPREMIČNIN
(zemljišč, stanovanjskih hiš, trgovskih poslopij itd.)
se obrnite na poznano tvrdko
DOUGLAS KAY REAL ESTATE
lOB East Esplanade, St. Albans, 3021
kjer vam bo na uslugo
PETER KRICKIČ Generalni ravnatelj
Telefon: 366 1322 in 366 1822; po uradnih urah: 336 3303
JOŽE URBANClC
Telefon: 465 1786 (Bus.)
850 7226 (a.h.)
K A L — C A B I N E T S
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne sten&e omare in knjižne police.
SPECIALISTS FOR Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves
Ce gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
15 COMMERCIAL DRIVE, THOM ASTOWN , 307 4
ROJAKI,Ki 2ELITE PRISTNIH KRANJSKIH ALI SLOVENSKIH PLANINSKEH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA'. '. \
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209- 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068
Tel.: 481 1777 Postreženi boste v domačem jeziku