iefo XXIV.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 70 lir (za inozemstvo: 75 lir), za 'It leta 35 lir, za 'h leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja za celo leto 25,-lir. Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Ca:
fino, Industrij o. obrt In denarništvo
Številka 75.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.— Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
vsak ponedeljek, sredo in petek
Ljubljana, sreda 9. iuliia 19 41-XIX
CenagZZZ 0'60
Podaliianie kolektivnih delovnih pogodb
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino,
glede na uredbo z dne 12. februarja 1937. in
ker smatra ureditev za nujno potrebno,
odreja:
Clen 1.
Do nadaljnje odredbe ostanejo v veljavi kolektivne delovne pogodbe, sklenjene na podstavi uredbe z dne 12. februarja 1937., tudi če so bile že odpovedane.
Člen 2.
Z dnevom te naredbe stopijo glede podjetij in strok, za katere so bile sklenjene, znova v veljavo kolektivne pogodbe iz prednjega člena, ki so prenehale veljati po 15. marcu 1941-XIX zaradi poteka določene dobe ali zaradi odpovedi ali iz kakega drugega vzroka, pa niso bile nadomeščene z novimi kolektivnimi dogovori.
Člen 3.
Med podjetnikom in delavcem pogodbeno določene ter na dan te naredbe dejansko veljajoče mezde ostanejo v sedanji višini še nadalje v veljavi, če določajo za delavca ugodnejše razmerje nego bi bilo določeno s predpisi iz prednjih členov.
Člen 4.
Vsak dogovor, ki bi nasprotoval določbam te naredbe, ki stopi v veljavo na dan objave, je ničen.
V	Ljubljani dne 2. julija 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino:
Emilio Grazioli
Priprave za ustanovitev sindikalnih organizacij
Visoki Komisar je sprejel predsednika Fašistične zveze trgovskih nameščencev, nar. svetnika Pala-dina in nar. svetnika Vagliana, ki vodi podružnico zveze v Trstu, ter z njima razmotrival razna vprašanja ustanovitve strokovnih organizacij v Ljubljanski pokrajini.
Natečaj za lepak Ljubljanskega velesejma
Po odredbi Visokega Komisariata je med slovenskimi umetniki razpisan natečaj za reklamni lepak Ljubljanskega velesejma v 1.1941-XIX.
Lepak naj bi učinkovito in v barvah pokazal gospodarski pomen nove italijanske pokrajine in njene proizvajalne možnosti. Na lepaku mora biti napis »Ljubljanski velesejem 4—13 oktobra XIX«, ki mora biti zelo viden. Umetnik, ki bi ga izbrala žirija, bo dostavil nas ednji napis: Fiera di Lubiana, Ljubljanski •	■	-	-
bra XIX!
Velesejem 4—13 okto-
Tekmovalci morajo izročiti skice s psevdonimom najkasneje do 25. julija ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Istočasno morajo izročiti v zaprti kuverti svoje pravo ime in natančen naslov. Na kuverti sme biti samo psevdonim.
Žiriji bo predsedoval Visoki Komisar. Nagrade so določene takole: prva nagrada 3000, druga 1000, tretja 500 in četrta 500 lir. Nagrajeni lepaki ostanejo last Ljubljanskega velesejma.
Današnje naloge trgovca
Zagrebški list »Željeznar« je takole opisal težave in naloge trgovcev želeaninarske stroke:
Danes ni lahko, biti železninar. Mnogo je treba premišljevati, kako bi se poslovanje obdržalo v teku. Trgovce pa poleg tega mučijo še druge brige in težave. A, kakor znano, težave so pač zato tu, da jih premagujemo.
Kadar je veliko povpraševanje po blagu, ni velik promet nobena umetnost. Tudi velika skladišča se lahko razprodajo. Danes pa se kaže znanje in spretnost trgovca v tem, da v čim večji meri zadosti potrebam potrošnikov. Lahko je reči: Tega blaga nimamo več! — težko pa je najti neko drugo blago, ki bi tudi moglo zadovoljiti potrošnika, ko ni več tistega blaga, ki ga je iskal.
V	času, ko je bila ponudba blaga večja ko povpraševanje, je bilo nakupovanje prava igrača. Popolnoma drugače je danes, ko so se razmere tako močno spremenile in je vsak trgovec dolžan služiti celoti, ne misleč na lastne interese. Trgovec mora potrošnjo proučevati in usmerjati. Trgovec mora dajati nasvete, ki jih ljudje, če so dobri in premišljeni, tudi hvaležno sprejemajo. Dobra beseda dobro mesto najde.
Kupec se bo zadovoljil z lopato štev. 3, čeprav je mislil kupiti lopato štev. 5, vzel bo tudi za 2 cm višjo ali nižjo kozico, ko bo videl, da zaželene ni več, in ko mu bo trgovec lepo dopovedal, da tudi male spremembe in celo nadomestila dobro služijo svoji svrhi- Tako pridemo do jedra problema današnjega kupovanja blaga. Trgovec ne sme misliti, da mora imeti le tisto blago, ki ga je od nekdaj prodajal. Truditi se mora, da bi strankam pomagal zadostiti vsem potrebam s sredstvi, ki so še na razpolago. Mnogokrat se je že izkazalo, da je blago, nabavljeno samo za silo, kot nadomestilo, prav dobro služilo svojemu namenu. Danes mora trgovec vsepovsod iskati primemo blago, da dobijo potrošniki kar potrebujejo, pa če se tudi novo blago v marsičem razlikuje od blaga, ki so ga biii prej navajeni uporabljati.
Naposled, ali so razne oblike kose res tako važne, ali se ne da železno vreteno v mnogih primerih nadomestiti z lesenim? — Trgovec, ki živi med ljudstvom, ima dolžnost, da prouči vse potrebe kraja in ljudi ter potem ljudi, ki
prihajajo v trgovino, polagoma, nazorno in potrpežljivo uvaja v nove načine življenja. Če jih bo odpravljal s stereotipnim: Tega nimam, onega nimam! — bo sebe ugonobil, drugim pa mnogo škodoval. Trgovec mora brige svojih odjemalcev popolnoma prevzeti in z dobro voljo se bodo vedno našli izhodi iz vseh zadreg.
Potem še nekaj! Kdor kupuje, ne mara gledati zlovoljnega, mrkega prodajalca. Vsak ima dovolj lastnih skrbi. Prijazna in dobrodušna beseda bo vedno našla odziv, osorna pa nikoli. Ko je z vljudnostjo in prijaznostjo dosežen pravi stik, so dane vse možnosti, da trgovec potrošniku zbudi tudi zanimanje za novo blago svoje trgovine ter mu razloži, kako mu bodo v gospodarstvu prav dobro služili tudi razni nadomestki ter predmeti, ki jih dotlej še ni poznal.
To so naloge, ki jih današnja doba nalaga trgovcu. To ni samo eksistenčna samoobramba, temveč tudi dolžnost do stanu in celote. Kar velja za železminarsko, velja tudi za druge stroke trgovine — in zato smo posneli razmišljanje zagrebškega lista.
Vojne izkušn/e nemške
trgovine
Revija »Das Reich« je objavila članek o izkušnjah nemške trgovine v vojnem času. članek je seveda napisan na podlagi nemških razmer, vendar pa je v mnogem oziru zanimiv in poučen tudi za nas. Zato naj bo tu na kratko povedana njegova glavna vsebina.
Uvodoma naglasa članek, da se je nemška trgovina znala prilagoditi vojnemu gospodarstvu ter po mnenju državnega gospodarskega vodstva dobro prestala preizkušnjo. Racioniranje najvažnejših konsum-nih predmetov, razne transportne težave ter mnoge druge težave vojnega gospodarstva so sicer dostikrat zavrli dovoz blaga, vendar pa so se mogle vse te težave premagati, ker je znala trgovina osebne in materialne rezerve mobilizirati v največjem obsegu. Posebno mala in srednja podjetja so se pri tem izkazala, ko so pritegnila k delu svoje rodbinske člane ter ko so mogli zaradi svojih, za normalne čase dostikrat prevelikih zalog, vendarle zadostiti potrebam svojih odjemalcev.
Te vojne izkušnje pa vendar ne dokazujejo, da bi bila po vojni neka sprememba v strukturi trgovine odveč. Velike naloge, ki čakajo nemško gospodarstvo po vojni, bodo to spremembo vsekakor zahtevale. Tako se je doslej trdilo, da zavisi najvišja možna storilnost razdelilnega aparata le od poslovne rentabilnosti. Zato se je zahtevalo, da se blago čim hitreje menja in da bi na ta način bile obresti za nabavljeno blago čim nižje, ker se s tem znižajo obratni izdatki. Vojne izkušnje pa so dokazale, da to mnenje ne drži. Ravno večje zaloge trgovcev so olajšale transportno vprašanje in trgovci, katerih zaloge so zadostovale le za sproti, so bili v največjih težavah, da v redu oskrbujejo svoje odjemalce. Izkazalo se je, da je rentabilnost v trgovini le takrat za ce-
loto koristna, če ne obremenjuje celotnega gospodarstva. Ozir na interes celote tudi kaže, kako naj se storilnost v trgovini poveča.
Nikakor pa ni treba, da bi se morala trgovina ravnati le po izkušnjah sedanje vojne, ker ni nikakor potrebno, da bi morale zopet biti zaloge zaradi transportnih težav prevelike. Ze v mirnem času se namreč morejo vsa transportna vprašanja urediti tako, da more transport v zadostni meri zadostiti tudi vsem svojim vojnim nalogam^
Nadalje je potrebno največje varčevanje z delovnimi silami. Velikanske naloge gospodarstva v novem velikem nemškem življenjskem prostoru zahtevajo največjo ekonomijo delovnih sil. Ravno vojne izkušnje so pokazale, da so v trgovini še velike rezerve teh sil. Verjetno je, da bi se zlasti v trgovini z živili moglo število trgovin znižati na tretjino ter bi se že na ta način moglo dobiti okoli 200 tisoč prostih delovnih sil, ki bi se mogle porabiti kje drugje. Ni se bati, da bi se zaradi tega oskrba prebivalstva občutneje otežkočila.
V	velikih mestih bi n. pr. zmanjšanje trgovin za polovico imelo le to posledico, da bi moral napraviti potrošnik kakih 200 metrov več poti.
Enako se ni bati, da bi racionalizacija trgovine zmanjšala potrošniku možnost izbire in da potem trgovine ne bi mogle zadostiti individualnim zahtevam kupcev. To velja le za nekatere trgovine,
kakor za trgovine z izbranimi delikatesami, za modne trgovine in podobne.
Kar se pa tiče množestvenih izdelkov vsakdanjega življenja, je za veliko večino kupcev najcenejša in najbolj pripravna oskrba mnogo važnejša, kakor pa izpolnitev raznih posebnih individualnih želja. Zlasti velja to za povojno dobo, ko se bo naše gospodarstvo močno dvignilo. Z racionalizacijo trgovine dosežena pocenitev živil — bo imela za posledico, da bo mogel potrošnik porabiti večji znesek svoje plače za zadostitev svojih kulturnih potreb in za nakup predmetov, ki mu povečujejo osebno udobje. Sicer pa je dosegljivo tudi to, da se kljub redukciji osebja in trgovin prav nič ne zmanjša izbira v trgovinah.
Vse to dokazuje, da se racionalizacija trgovine popolnoma sklada s potrebami celote. Zavoljo čim koristnejše uporabe delovnih sil in čim večje pocenitve blaga za potrošnika se mora preprečiti vsako preveliko nakopičenje blagovnih zalog v trgovinah. Tega pa posamezno podjetje, zlasti manjše, samo ne more doseči in zato je potrebno, da podjetja iste stroke sporazumno sodelujejo. Enako pa je budi potrebno koristno sodelovanje med grosisti in detajlisti.
Razveseljiv znak za nemško gospodarstvo je, da se je sedaj v vojni mogel ustvariti trgovinski aparat, ki je pod krepkim vodr stvom poenostavil in pocenil posredovanje blaga. To se je zlasti še izkazalo pri prevzemu konsum-nih zadrug po DAF. Po vsem tem je upravičen optimizem, da bo nemška trgovina tudi vsem velikim povojnim nalogam dorasla.
Nemški litt o gospodarstvu Bolgarske
»Siidost-Echo< objavlja več poročil iz Bolgarije. Iz njih posnemamo:
Promet bolgarske zunanje trgo-
vino se je letos aprila občutno skrčil. Dosegel je samo 845 mil. levov, meseca marca pa 1364 mil. Uvoz se je v enem mesecu znižal od
36.200 na 20.000, izvoz pa od 31.400 na 17.700 ton. Vzrok so bile transportne težave zaradi vojnih dogodkov. Meseca maja se je zunanja trgovina nekoliko dvignila zaradi ureditve prometa po Donavi.
Porast cen lani v Bolgariji sicer ni bil tako močan kakor v drugih balkanskih državah, povzročil pa je nered v razmerju med cenami in zaslužki. Po uradnih podatkih se je od aprila do oktobra 1940. dvignil indeks cen v trgovini na debelo za 22,2%, indeks življenjskih stroškov pa za 11,4%. Lani v jeseni so morali zvišati plače uradnikov, nameščencev in delavcev za 15 do 20%, novo zvišanje za 10% pa je bilo določeno nedavno z začetkom od 1. julija, čeprav indeks cen na debelo ni izkazal primernega porasta. Dopisnik lista je prišel do prepričanja, da kontrola cen na Bolgarskem nima pravega učinka in da se z naraščajočimi prodajnimi cenami avtomatično zvišujejo plače in mezde. V tem vidi nevarnost pasivnosti nasproti porastu cen, ki utegne izpodkopati kupno moč in tudi tečaj bolgarskega denarja.
Izvoz koncentriranega rožnega olja je bil prej povprečno po 2000 kg na leto. Leto 1939. je bilo posebno ugodno: izvoz je znašal 2541 kg v vrednosti 72,7 mil. levov. Potem o izvozu ni bilo več uradnih poročil. Letos je pridelek rož izredno slab in doslej so se javili kupci za kakih 850 kg rožnega olja — do 600 kg v USA, do 250 kg pa v Nemčijo. •
Kredit za državne železnice in pristanišča je bil zvišan od 507,80 na 619,80 milijonov levov. Vzroki izdatnega zvišanja so vojaški transporti.
Iz zadnjega poročila državnega statističnega urada o gibanju prebivalstva je razvidno padanje števila rojstev tudi med kmečkim prebivalstvom. V zadnjih petih letih se je število v vaseh rojenih otrok znižalo za blizu 25.000 na leto. Tako se prirastek prebivalstva bolgarskega podeželja močno znižuje. Od 68.383 1. 1985. je padel na 48.848 v 1. 1940., čeprav je bilo še leta 1926. v bolgarskih vaseh število porodov za 96.650 večje od števila smrtnih primerov.
Trgovcem,
ki sprejemajo učence in učenke ▼ učno dobo, sporoča Združenje trgovcev v Ljubljani, da se bo moral v bodoče v smislu sklepa uprave vsak učenec(ka) pred sklepom učne pogodbe dati preiskati od poklicne posvetovalnice radi ugotovitve, če je učenec (ka) sposoben (na) za ono stroko, kateri se želi posvetiti.
Poklicna posvetovalnica posluje v prostorih Poliklinike v II. nadstropju, Aškerčeva ulica (nasproti Srednje tehnične šole). Vsak učni gospodar, ki namerava torej sprejeti učenca(ko), naj temu uradu predhodno sporoči ustno, pismeno ali telefonično (štev. 46-66), da želi predstaviti učenca (ko), nakar mu bo urad sporočil, kdaj naj se kandidat predstavi zaradi preiskave.
Iz zemljiške knjige
Ljubljanski zemljiškoknjižni urad je od začetka leta do konca junija dosegel nad 3500 poslovnih številk.
V	šestih dneh tega meseca je bilo zaznamovanih že 64 kupnih pogodb v kupni vrednosti 8,220.300 din. Največ zemljišč v mestu in okolici je bilo letos prodanih po 100 do 500 din za kvadratni meter.
Kraljeva rimska opera v Ljubljani
Včeraj popoldne so prispeli v •Ljubljano člani Kraljeve rimske opere, ki bodo gostovali drevi in jutri zvečer v operi ter priredili jutri popoldne tudi koncert na Kongresnem trgu.
K sprejemu umetnikov se je zbrala na kolodvoru velika množica. Ko se je vlak ustavljal na postaji, so mnogi spoznali slavnega tenorista Benjamina Oiglia, ki je ljubeznivo odsdravljal skozi okno. ■Gostom je bil izrečen prisrčen pozdrav in poklonjen šopek cvetja. Sprejema so se udeležili vicepre-fekt dr. Bissia, župan dr. Adlešič, upravnik gledališča Oton Župančič, ravnatelj opere Ukmar, ravnatelj drame Golia, številni člani ljubljanskih gledališč ter mnogo občinstva.
Gostovanje italijanskih umetnikov svetovnega slovesa bo velik dogodek v .našem kulturnem življenju. Obnavlja se stara tradicija gostovanj italijanskih umetnikov, ki jih je Ljubljana že pred poldrugim stoletjem visoko cenila. Prebivalstvo Ljubljane in Ljubljanske pokrajine pozdravlja skupino veli kih italijanskih umetnikov z vsem spoštovanjem in srčnimi simpatijami ter se zahvaljuje vsem, ki so omogočili gostovanje ansambla slavne Kraljeve rimske opere.
Letna	bilanca italijanske
težke	ind
Enološki odsek pri Kmetijski kontrolni postaji v Ljubljani
Visoki Komisar je izdal odlok, s katerim se prenesejo vsi enološki posli, ki jih je doslej izvajal mariborski Vinarski in sadjarski zavod na ozemlju naše pokrajine, na Kmetijsko poskusno in kontrolno postajo v Ljubljani Tako pripada sedaj teinu zavodu v vinarstvu spet mesto, ki ga je zavzemal na Kranjskem pred uvedbo sedaj veljavnega zakona o vinu.
Enološki odsek Kmetijske poskusne in kontrolne postaje bo izvrševal odslej vse analize vina po določilih vinskega zakona. V preizkušnjo bo sprejemal tudi zasebne vzorce vina, ki jih bodo pošiljali vinogradniki, vinski trgovci in gostilničarji za svojo orientacijo. Ugotavljal bo razne vinske bolezni in napake ter dajal navodila za zdravljenje in čiščenje vina. Pri postaji bo delovala posebna strokovna komisija za oceno vina.
Za vsa enbloška dela je ljubljanska Kmetijska poskusna in kontrolna postaja odlično usposobljena po svojih sodobno urejenih laboratorijih in tudi po svojih bogatih izkustvih iz časov, ko ji je še pripadala vsa kontrola po zakonu o vinu.
v	barva,	pleslra	in
7p U 9| lirah kemično anali LU ■	UIUII	obleke,	klobuke
itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovrat nike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Telefon it. 22-72.
Letno poročilo poldržavne družbe za finansiranje italijanske težke industrije »Soči e ta Finanziaria Siderurgica« (Finsider) v Rimu podaja nazorno* sliko načrtno in uspešno napredujočega dela za napredek državni obrambi služečega podjetja. (Finsider namreč kontrolira 75% domače proizvodnje surovega železa in 45% proizvodnje surovega jekla.) V znaku tega razvoja je kosmata vrednost industrijskih naprav Finsider-skupine narasla za 800 na 4600 milijonov lir. Štiri glavna podjetja skupine: Ilva, Terni, Acciaierie di Cornigliano in Dalmine so svojo delniško glavnico zvišale za 770 milijonov lir. Te štiri družbe so lani dosegle
144,6	(1. 1989 le 116,9) milijona lir čistega dobička, od katerega so izplačala delničarjem 136,2 (predlani 101) milijona lir. Fondom za plačale delničarjem 136,2 (predlani 146,1) milijona lir. Povprečna dividenda vseli štirih podjetij je znašala 7,1%.
Pomembna vloga Finsider-skupine v okviru italijanskega narodnega gospodarstva se kaže tudi v velikem številu v podjetjih skupine zaposlenega delavstva. Njih število je lani naraslo na 79.584. Za mezde in plače je izplačala družba lani 875 milijonov lir.
Poslovno poročilo navaja, da izgradnja avtarkičnega programa glede novih industrijskih naprav in izkoriščanja novih vodnih sil navzlic mnogim zaradi vojne nastalim težkočam uspešno napreduje, Mnogi novi obrati so dokončani
in vključeni produkcijskemu procesu.
Poslovno poročilo opozarja tudi na položaj skupinskih družb Fer-romin, Rimifcr in Ferralba. Poročilo pravi, da družba Ferromin, ki je v 1. 1940. prevzela rudnike skupine, razvila po splošni tehnični in industrijski reorganizaciji veliko delavnost. Družba je tudi oskrbela nakup potrebnih kovin v tujini. Nič manj intenzivno je bilo poslovanje družbe Rimifcr, ki je svoje raziskovalno delo po novih ležiščih rud razširila od 21'na 34 krajev v Italiji in Vzhodni Afriki. Ferralba, ki ima SOletno koncesijo za izkoriščanje železnih ležišč v Albaniji, je morala zaradi vojne začasno ustaviti svoje obratovanje, a sedaj zopet deluje. Zaradi velikih nalog, ki čakajo družbo, je zvišala svojo delniško glavnico od 150.000 na 4 milijone albanskih frankov.
Tudi vse štiri trgovinske družbe skupine z eno izjemo so dosegle ugodne poslovne uspehe.
Letni računski zaključek skupine Finsider izkazuje za 1. 1940-41 zvišanje čistega dobička od 74,8 na 126,9 milijona lir. Od 1800 milijonov lir delniške glavnice se izplača 6,5 (lani 6) odstotna dividenda. Med aktivami je padel delež države pri delnicah od 632,4 na 411,8 milijona lir, dočim se je portfelj delnic zvišal od 1146,6 na
1273,6	milijona lir. Debitorji so se dvignili od U na 37, predjemi in pasivni report od 46 na 271,8, davki in dajatve pa od 1,8 na 5,8 milijona lir.
Doma in po sveti
Sporazum Forda
s strokovno
Kakor smo že na kratko poročali je bil sklenjen med Ford-Motor-Company in CIO — strokovno zvezo (Congress of Industrial Organisation) United - Automobil Workers zelo razsežen tarifni dogovor, ki je vplival v ameriškem industrijskem svetu kot prava senzacija. Ta dogovor določa, kakor poroča »Das Reich«, v glavnem naslednje:
Kot edina zastopnica vsega delavstva pri Fordu (okoli 130.000 delavcev) velja strokovna zveza United Automobil Worker. Samo majhen odstotek osebja je od tega dogovora izvzet- Fordov koncern se je zavezal, da v bodoče namešča samo člane te strokovne zveze ter je s tem priznal načelo, ki so ga doslej industrijski krogi Amerike najodločneje odklanjali. Dejansko tudi delavci tega načela navzlic hudim stavkam dosedaj niso mogli uveljaviti. S tem dogovorom je dobila strokovna zveza UAW monopolni položaj in nobenega dvoma ni, da bodo tudi druga podjetja morala skleniti podobne dogovore.
Ford se je nadalje zavezal, da bo pri izplačevanju mezd odtegoval članske prispevke za strokov-
no zvezo UAW, ki bo s tem finančno utrjena.
Nadalje je Ford pristal na odpravo vsega nadzorovalnega sistema, ki je bil zgrajen v dobi borbe s strokovnimi zvezami. Dogovor nadalje določa, da se imenujejo v podjetju delavski zaupniki (eden na 55 delavcev), ki nadzirajo delovne pogoje in njih izvrševanje. Tako bo delavski zaupnik pripu-ščen k odločevanju o hitrosti, v kateri se sme gibati tekoči pas. Dogovor vsebuje tudi obširna določila za urejanje morebitnih sporov.
»Das Reich« tudi obširneje komentira sklenjeni dogovor in meni, da je bil Ford prisiljen skleniti dogovor zaradi vztrajne na-sprotnosti vlade proti koncernu. Sporazum pa je bil tem laže dosegljiv, meni nemški list, ker so tako voditelji strokovne zveze ko Ford nasprotniki intervencionizma ter je sporazum med delavci in veleindustrijo oslabil pozicijo vlade.
Madžarska vlada je zvišala izdatke za narodno obrambo od 400 na 2800 milijonov pengov (skoraj 28 milijard din).
Narodno posojilo v višini 2 milijard pezet je bilo v Španiji pod. pisano v enem dnevu.
Z Ducejevim razglasom se je
uvedla civilna oblast v pokrajinah Kosovo, Debar in Struga. Vsa civilna oblast v teh pokrajinah preide sedaj na albansko vlado
Nemško vojno poročilo z dne 7. julija poroča, da se v Galiciji nadaljuje zasledovanje sovražnika na široki fronti čez Seret. Severno od Pripetskih močvirij prodirajo nemške vojne sile na širokem bo-jiscu proti Dnjepru in gornjemu toku Dvine. Boji nemških in finskih cet se nadaljujejo po načrtu Položaj sovjetskih čet na skrajnem severu pri Murmansku je zelo te.* žaven, ker so sovjetske čete tu obkoljene od nemških in finskih divizij. Vendar pa je Murmansk še v sovjetskih rokah.
^Nemške divizij«; so prodrle do Stalinove črte. Baje je ta črta globoka 100 kilometrov, vendar pa Pr£)vl,h podatkov o črti manjka. Vojaški strokovnjaki menijo, da za Nemce, ki so prodrli Maginotovo
linovo^črto.	tUdi	Sta‘
Nemško vojno poročilo z dne 8.
julija pravi, da se razvijajo operacije na vzhodni fronti po načrtu. Nemška letala so močno bombar dirala pristanišče Southampton. Tudi Aleksandrija je bila bombardirana. Od angleških letal, ki so bombardirala nemška mesta, je bilo 16 letal sestreljenih.
Nemško-romunske čete so zasedle Cernovice in prodirajo naprej proti Dnjestru. Pred umikom iz Cernovic so sovjetske čete zažgale Cernovice ter je požar mesto popolnoma uničil. Kurirji, ki prihajajo iz mesta, pravijo, da je pogled na požgano mesto naravnost strasen.
Madžari poročajo, da so madžarske čete že prešle Karpate ter 5. julija dosegle Dnjester.
»Volkischer Beobachter« piše, da je še vedno glavni sovražnik Nemčije Anglija in da pride z njo obračun takoj potem, ko bo premagan boljševizem.
Afganski kralj je v svojem prestolnem govoru izjavil, da ohrani Afganistan v sedanji vojni najstrožjo nevtralnost.
V nemških uradnih krogih izjavljajo, da se ne potrjuje vest, da bi sovjetska vlada zahtevala od japonske, da jasno pove svoje stališče v sedanji nemško-sovjetski vojni.
Ekvadorsko zunanje ministrstvo
sporoča, da so peruanske čete na več krajih vpadle v ekvadorsko ozemlje. Razvile so se zelo hude borbe.
Nov krompir, ki ga je nabavil mestni prehranjevalni urad, se prodaja v Ljubljani po 1.90 lire.
V Zagrebu so razdelili med prebivalstvo 300.000 potrošniških iz. kaznic. Kakor poroča mestni prehranjevalni urad, potroši Zagreb dnevno okoli 6 vagonov moke.
Zveza _ nabavljalnih zadrug državnih in samoupravnih nameščencev se je ustanovila v Zagrebu. Zveza šteje okoli 400 zadrug. Nova zveza bo dobila od bivše Zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev v Beogradu okoli 140 milijonov din.
V Zagrebu bodo vsem, ki kršijo predpise o zatemnitvi mesta, odvzeli električni tok in števce za teden dni.
Nov velik lesen most čez Savo pri Brodu so te dni slovesno izročili prometu. Most je dolg 300 in širok 7 metrov.
Več gospodarskih šol nameravajo ustanoviti v Bosni in Hercegovini.
Hrvatska vlada je zaradi prilagoditve hrvatskega železniškega omrežja spremenjenim razmeram sklenila, da se hrvatski del proge Budapešta—Zagreb—Reka v celoti elektrificira.
Iz Srbije poročajo, da se letos obeta zelo dobra žetev.
Razmejitev med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko
Ital ijansko-h rva tska mešana komisija je dovršila razmejitev med Hrvatsko in Ljubljansko pokrajino. Nova meja odgovarja tisti, ki je ločila Hrvatsko in Kranjsko leta 1914. Pričenja se blizu vasi Osilnice ter gre do vzhodnih Gorjancev do točke, kjer se stikata hrvatska in nemška meja.
V	nekaj dneh bo določena meja tudi med Hrvatsko in črno goro. Meja bo potegnjena tako, da bodo upoštevane narodnostne in zemljepisne značilnosti.
Razdeljevanje moke trgovcem in pekom
Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani je začel danes v II. nadstropju Mestnega doma razdeljevati moko trgovcem in pekom tako, da bodo ob ponedeljkih, sredah in petkih dobivali moko peki, ob torkih trgovci z začetno črko od A—K, ob četrtkih trgovci z začetno črko od L—P, ob sobotah pa trgovci od črke It—Z. Razdeljevanje po tem razporedu bo od 7.30 do 11. ure.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
z datumom z dne 2. julija je objavil na red bi Visokega Komisarja o podaljšanju kolektivnih delovnih pogodb ter o spremembi območja nekaterih občin in krajev.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 5. julija pa je objavil: Naredbo Vis. Komisarja o popisu prebivalstva v Ljubljanski pokrajini: Naredbo Vis. Komisarja o zvišanju plač in mezd — Maksimalni cenik št. 2, ki je stopil v veljavo 9. maja.
Gospodarske vesti
Italijansko finančno ministrstvo
je dovolilo petrolejski družbi Azien-da Generale Italiana Petroli (AGIP) nov kredit 50 milijonov lir za raziskovanje in izkoriščanje novih petrolejskih ležišč v Albaniji.
Na Madžarskem se železniške tarife zvišajo s 16. julijem za 10 do 15 odstotkov.
OMUBOmO.
LJUBLJANA •
II v oi kofonllalne roba Veletrgovina s Špecerijo Velepražarna »a kavo Milni ib d IS a v a
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66
Emettiamo degli assegni circolari del Credito Italiano, facciamo delle rimesse di denaro e tutte le altre operazioni di banca per tutte le piazze d’ Italia
Istituto di Credito per Commemo ed Industria, Lubiana, Prešernova 50
Izstavljamo cirkularne čeke na Credito Italiano, izvršujemo bančna nakazila ter vse ostale bančne posle po vsej Italiji
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova 50
IadajatelJ »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani