Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, inž. Tramte Franc, Strgaršek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
Poslovni odbor je obširno razpravljal o rezultatih poslovanja podjetja za obdobje januar - avgust 1971
Kritike na račun kolektiva Steklarne so neumestne. Pogledati je treba probleme, s katerimi se kolektiv srečuje pri poslovanju v letu 1971. Potrebno je pa v okviru podjetja storiti vse, da se dosežejo boljši rezultati; to je eden od zaključkov poslovnega odbora na zadnjem zasedanju.
Sestanka poslovnega odbora so se udeležili vsi vodje organizacije združenega dela, odbor za finance, predsednik SZD in predstavniki sindikata.
Že v uvodu je bilo nakazano, da stoje pred kolektivom našega podjetja ogromne odgovorne naloge, ki bodo terjale, da se v takšnem sestavu večkrat sestajamo. Naloge in probleme bo potrebno sproti reševati. Predvsem v sedanjem obdobju, ko sprejemamo nova merila in nov pravilnik o nagrajevanju v kolektivu. Ugotavlja se, da kritike nekaterih organov kakor skupščine in drugih forumov niso sprejemljive za kolektiv, ocenjuje se jih, da niso realne. Res bo potrebno v okviru kolektiva še marsikaj storiti, da se proizvodnja stabilizira, da se uredijo notranji odnosi itd. Potrebno bo pa, da pri ocenjevanju stanja in rezultatov v proizvodnji merodajni činitelji razumejo, da planske naloge niso bile realizirane v prvem polletju zaradi težav, ki jih je imel kolektiv. Težave so nastopile zaradi neurejene devizne politike, imeli smo velik remont 25-tonske kadne peči za proizvodnjo avtomatskih kozarcev in izpade zaradi bolezenskih izostankov. Cene repro materiala so se povečale (olje,
prevoz, električna energija itd.), cene za izdelke stekla so pa pod kontrolo. Kritike lete na kolektiv — pomoči pa kolektiv ne prejema od nobenih forumov. Takšna je bila ocena na današnjem sestanku poslovnega odbora.
Rezultate poslovanja za čas januar—avgust je podala tovarišica Korbar Heda, vodja gospodarsko-planskega sektorja. V uvodu je nakazano, da se je fluktuacija povečala, povprečno je skupno odšlo iz podjetja 161 zaposlenih, na novo se je zaposlilo 110 članov kolektiva. V mesecu avgustu je bilo 1745 zaposlenih.
Proizvodni plan je bil dosežen za obdobje januar—avgust s 64,63 % od letnega plana (ali za okrog 2 % izpod plana). Vzroki izpada: velika vročina v poletnih mesecih, dopusti in veliki remont 25-tonske peči v novem obratu.
Prodaja je bila dosežena nekaj višje in to s 66,45 % od letnega plana. Prodalo se je pa 503 tone izdelkov iz zaloge. Kilogramski plan z operativnimi plani je bil dosežen z 98,53 % v starem obratu in s 86,08 %, v novem obratu Skupai so bili plani doseženi lt 90,43 %.
Prodaja po kilogramih z operativnimi plani je bilo dosežena v starem obratu s 97,63 % in v novem obratu s 83,30 % (vpliv remonta 25-tonske peči, izpad avtomatskih koazrcev). Skupno je dosežen z 88,01 %.
Skupno je bil plan izvoza izvršen s 96,08 % ali prodano za 1,481.221,97 $. Od tega je plan izvoza na konvertibilno tržišče dosežen z 91,91 % in na klirinško
tržišče s 384,50 %. V sedanjem obdobju smo dosegli za 11,01 % več izvoza kot v istem obdobju lanskega leta.
Neto prodajne cene smo dosegli za celo poletje s 94,5 % po predvidenih cenah. Stari obrat je cene dosegel s 110,85 %, dočim jih novi obrat ni dosegel — dosegel je le 84,75 % cene. (izpad proizvodnje kozarcev).
Odpadek se je v mesecu avgustu znatno znižal. Vendar je celotno obdobje januar — avgust še vedno znatno nad planom, stari obrat je dosegel 18,34 % (po planu 17,09 %). Novi obrat 16,68% (po planu 12,13 %). Skupno je povprečen odpadek ' znašal
16,88	%, (po planu predvideno
12,78	%). Prodaja po vrednosti po letnem planu doseženo s
94,29	%, po operativnem planu s 97,01 %.
Stopnja rentabilnosti je dose-za mesec avgust s 7,30 %,
povprečno za celotno obdobje doseženo s 5,68, po planu predvideno 6,24 %,
Povprečno je bila dosežena za celotno obdobje lastna cena s
96,29	%. Poslovni stroški s
96,85	% in osebni dohodki s
95,32	%. Povprečna izplačana plača je bila dosežena s 1.201,20 din ali s 93,54 %.
Terjatve od -kupcev so se ponovno povečale za preko 130 milijonov S-din, tako da so znašale
31.	8. 1971 35,407.299,51 din. Celotni dohodek je bil dosežen s
64,88	% od letnega plana ali o-krog 2 % izpod plana. V mesecu avgustu so se rezultati znatno izboljšali, dosegla se je realizacija v znesku 10.460.186,32 din. Celotni poslovni stroški so bili realizirani s 67,03 % celotno obdobje.
Dohodek pod jeti a pa je dosežen s 61,73 %.
(Dalje na 2. strani
Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov (Ur. list SRS, št. 4/71), republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije daje
SOGLASJE
k predlogu samoupravnega sporazuma
INDUSTRIJE NEKOVIN — STEKLARNE
Republiški odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije je na svoji 36. seji predsedstva dne 20. septembra 1971 razpravljal o Predlogu samoupravnega sporazuma industrije nekovin — steklarne in ugotovil:
—	da je o osnutku razpravljal svet za kemično industrijo, nekovin in industrijo gume dne 6. avgusta 1971 in dal pripombe
—	da je predsedstvo republiškega odbora obravnavalo osnutek dne 30. avgusta 1971 in soglašalo s pripombami sveta ter dalo svoje pripombe.
Mnenja oz. pripombe sveta in predsedstva smo posredovali Republiškemu sekretariatu za delo, vsem članom komisije za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma, vsem osnovnim organizacijam sindikata in delavskim svetom podpisnic, vsem občinskim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva, občinskim sindikalnim svetom in republiškemu svetu ZSS.
Predsedstvo republiškega odbora je na svoji seji ugotovilo, da je komisija za izdelavo predloga samoupravnega sporazuma upoštevala mnenja oz. pripombe republiškega odbora.
Predsedstvo republiškega odbora je z večino glasov dalo soglasje k Predlogu samoupravnega sporazuma industrije nekovin — steklarne.
Za republiški odbor
Ljubljana, 20. 9. 1971	predsednik
Stjepan Säubert
Za Steklarno Hrastnik sta samoupravni sporazum podpisala glavni direktor Jože Klanšek in predsednik DS Krsnik Franjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Neto skladi so doseženi v celotnem obdobju s 60,96 % ali
4.027,040,49	din.
Pri razmerju delitve celotnega dohodka so poslovni stroški prekoračeni za 3,31 %, dohodek podjetja je manjši za 4,88 %.
Podatki kažejo, da se stanje postopoma popravlja, da so rezultati v mesecu avgustu zadovoljivi in jih je potrebno v nadaljnjih mesecih še izboljšati, če hočemo realizirati nov pravilnik o nagra jevanju.
V razpravi je sodeloval vodja planskega oddelka in podal izračun za plače po novem pravilniku. Potrebno bo realizirati okrog 400 milijonov S-din. V kolikor pravilnik velja od 1. 10. 1971, bo potrebno realizirati milijardo 100 milijonov na mesec.
Drugi pereči problem je nadurno delo. Analiza je pokazala, da nadure znatno naraščajo. V letu 1962 smo sprejeli akt o 42-urnem delavniku — takrat je bilo 26.372 nadur, v letu 1970 že 31.663 ur in v 8 mesecih letošnjega leta že 46.293 nadur. V osmih mesecih je za 1500 nadur več kot vse leto 1970. Na drugi strani so pa rezultati slabši.
Poslovni odbor zaključi, da je potrebno vsako naduro analizirati in jo predhodno odobriti, naknadnih ur se ne bo več potrjevalo.
Zelo široko se je obravnaval problem odpadka. Potrebno je uskladiti podatke proizvodnje in skladišča. Ugotoviti umestnost pi-
Izdelava kozarcev za pivo
sanja odpadka za poizkusno proizvodnjo pri avtomatih.
Zaradi uskladitve evidence in predloga za sistem evidentiranja (tekoči listi, uskladiščenje) se postavi komisija v sestavu: ing. Us Aleksej, Žagar Anton, Rački Viktor, Krsnik Franjo, Mlinar Martin, Klenovšek Ana. Analiza ugotovitve se da poslovnemu odboru do naslednje seje.
Da se realizirajo planske naloge, se mora predvsem delati na tem, da delajo v starem obratu vse brigade. V tej zvezi se sprej-
me sklep, da se dobi delavce za notranji obrat. Tak sklep realizira kadrovsko pravna služba. V okviru posameznih obratov je reševati probleme nadomeščanja posameznih delavcev. Zaključi se, da se v okviru postavljenega pla-
Tov. Kralj pri menjavi modelov na stroju »LAJKA«
na realizira za vsako ceno plan izvoza, predvsem izvoza na ameriški trg. Oceniti se mora posamezne kupce, ki so dobri plačniki, in tem prioritetno dobavljati izdelke. Le tak način prodaje nam lahko zniža dolžnike in izboljšuje poslovanje. Devize so nam nujno potrebne, ker moramo nabaviti hladilne peči, instrumente za kontrolo manjše embalaže (penicilin steklenice) itd.
Predvidoma imamo zelo ugodne pogoje za izvoz na ameriško tržišče. Kupec, ki kupi letno od
220.000—280.000 $ izdelkov, se je obvezal, da bo plačal 10 % dodatno takso za uvožene izdelke iz našega podjetja. Zahteva pa, da se izpolnijo obveze, da se mu mesečno dobavi 70.000 kosov raz-svetljavnih izdelkov. Zato je važno, da vse brigade v obratu polno obratdjejo.
Poslovni odbor je sprejel sklep, da napravi planski oddelek analizo koriščenja kapacitet posameznih peči — glede na lastno ceno posameznih proizvodov. Komercialni oddelek mora dati poslovnemu odboru poročilo, kako si zamišlja ureditev novega skladišča in termin ureditve.
Ugotovljeno je bilo, da se zasedanj DS v zadnjem času ne udeležujejo vodje posameznih enot. To povzroča, da ostajajo določena vprašanja nerazčiščena in potem napačno tolmačena pred kolektivom.
Potrebno je, da se mora vsakega zasedanja DS udeležiti tudi nekdo iz tehničnega Sektorja.
Po predvidevanjih poslovanja za mesec september se sprejme sklep, da se izplača vrednost točke 1.75 dinarjev. Nov pravnik o osebnih dohodkih pa bi se naj realiziral s 1. 10. 1971.
rigo
a zadnji seji izvršnega odbora sindikalne podružnice našega podjetja je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava osnutka samoupravnega sporazuma, dopolnitev akcijskega programa, finančno poslovanje in ostala problematika.
Že uvodoma je tovariš predsednik poudaril, da je samoupravni sporazum v končni fazi izdelave. Potrebno je bilo storiti nekaj manjših dopolnil, kar je oviralo, da se samoupravni dogovor ni podpisal. Samoupravni sporazum je bil tolmačen pred celotnim kolektivom. Tolmačenje je izvajal predsednik Delavskega sveta tovariš Franjo Krsnik. V razpravi na izvršnem odboru nekaterim članom še ni bilo jasno, kakšen smoter in cilj je v samoupravnem sporazumu, še
vedno je bila tendenca, da izvira samoupravni sporazum le iz aspekta gotovega podjetja (Rogaška Slatina). Ponovno je bilo tolmačeno (v celoti navajam smisel samoupravnega sporazuma), da bo tudi ostalim članom kolektiva jasnejša slika namena sporazuma.
Osnutek sporazuma določa osnove za oblikovanje kalkulativ-nih osebnih dohodkov. Gre za izračun količine sredstev za osebne dohodke po sporazumu, glede na kvalifikacijo oziroma izobrazbeno strukturo zaposlenih. (V prejšnji številki Steklarja je bila konkretno navedena tabela). Ta izračunana količina kalkula-tivnih osebnih dohodkov se poveča še s faktorji stimulacije, od katerih eden izraža rentabilnost vloženih sredstev in stopnjo aku-mulativnosti poslovanja, drugi pa izraža delež akumulacije v dohodku podjetja. Če k tako oblikovani količini prištejemo še dodatke za delo v nadurah, za nočno delo in delovne pogoje, dobimo skupno maso kalkulativnih osebnih dohodkov, ki jo smemo izplačevati. Če bi hoteli povečati osebne dohodke nad tako ugotovljeno mejo, potem moramo v skladu z zakonom odvesti v republiški sklad skupnih rezerv
DOHODKOV JE BILO :
prispevek, ki pa je izredno progresiven in se nam morebitno prekoračenje ne bo nikoli izplačalo.
Kakor je bilo razvidno iz tabele, so v sporazumu za izračun kalkulativnih osebnih dohodkov navedeni zneski za posamezne stopnje kvalifikacij in izobrazbe. Zneski pomenijo le količine za izračun kvote kalkulativnih osebnih dohodkov in nikakor ne pomenijo ravni osebnih dohodkov za posamezne kategorije delavcev, katerim se dohodki in prejemki oblikujejo na osnovi pravilnika o delitvi in so lahko nižji ali višji.
Kakor je bilo razvidno, sporazum v skladu z zakonom usklajuje oziroma izenačuje nekatere osnove za osebne dohodke in prejemke kot so kilometrina, dnevnice in terenski dodatki.
Zmanjšuje pa tudi razlike v sredstvih za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcem, kot so npr. ergres za oddih in prehrano, ter sredstva za izobraževanje in stanovanjsko izgradnjo. Celotni sporazum lahko ocenjujemo kot 'kvalitativni premik na področju delitve. Sporazum ima namen odpraviti tiste razlike, ki niso bile rezultat dela posameznih kolektivov.
Izvršni odbor je odločil, da sporazum po potrditvi ponovno tolmači članstvu kolektiva. Na osnutek sporazuma pa člani izvršnega odbora niso imeli drugih pripomb.
Izvršni odbor je odločil, da priprave za dopolnitev akcijskega programa izvrši komisija. Naloga komisije je tudi, da predela akcijski program RS ZSS in v tej zvezi vnese v program naloge, ki so postavljene pred sindikalno organizacijo.
Komisija pripravi do naslednje seje program za seminar članov plenuma in izvršnega odbora sindikata. Seminar naj bi obsegal aktualne naloge sindikata v sedanjem obdobju.
Potrdilo se je finančno poslovanje osnovne organizacije sindikalne podružnice v času od 1. 3. 1971 do 31. 8. 1971.
1.	Saldo 1. 3. 1971 na žiro račun
2.	Saldo 1. 3. 1971 ročna blagajna
3.	Plačilo za smuči
4.	Akontacija za preventivno zdravljenje
5.	Neizplačani dinarji
6.	Vplačane razlike za izlete
7.	Dotacija Steklarne Hrastnik
8.	Članarina
IZDATKI:
1.	Bolniška podpora in preventivno zdravljenje
2.	Potni stroški
3.	Podpora JLA
4.	SAP — Ljubljana — prevozi
5.	Nabava materiala, PTT stroški
6.	Pogrebni stroški
7.	Reprezentančni stroški
8.	Praznovanje 22. julija — Gore
9.	Praznovanje 1. maja
10.	RTV
11.	Bančni stroški
12.	Honorar
13.	Prispevek od honorarjev
14.	Dnevnice SKUPAJ DOHODKI SKUPAJ IZDATKI
(Dalje na 4. strani)
24.942,15
271,70
751,40
383,45
557,05
851,60
20.000,00
27.887,50
8.062,00
2.126,00
701.00
3.454.00
344,65
2.269,50
481,50
12.444,60
2.351.00
153.00
131,70
1.950.00
592,40
680.00
75.624,85 35.742,25
Poslovni odbor je razpravljal o poslovanju za obdobje januar-avgnst 1971
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikalne podružnice je razpravljal
ANALIZA 0 STANJU KADROV V OBČINI HRASTNIK IN PREDLOGI
ZA IZBOLJŠANJE TEGA STANJA
1.	Izobrazbena struktura zaposlenih
Že dalj časa ugotavljamo, da je izobrazbena struktura zaposlenih na območju občine Hrastnik neustrezna. Da pa je stanje še slabše kot bi si mogli misliti, naj za ilustracijo navedemo naslednje:
Podatki iz obdelave za konec leta 1968 kažejo, da je glede šolske izobrazbe zaposlenih Slovenija med vsemi republikami na najslabšem, če gledamo visokokvalificiran kader.
Visoko šolsko izobrazbo ima v Sloveniji 3,7 % zaposlenih, v SFRJ pa 4,9 % zaposlenih.
V	občini Hrastnik ima po stanju iz prve polovice leta 1971 visoko šolsko izobrazbo od skupnega števila zaposlenih, ki znaša 4.271, le 41 zaposlenih ali 0,96%.
Višjo šolsko izobrazbo ima v Sloveniji 2,2 % zaposlenih, v SFRJ pa 3,0 %,.
V	občini Hrastnik ima višjo šolsko izobrazbo od skupnega
EDVARD S SODELAVCI
Konec avgusta je prišel na kratek obisk v Hrastnik tov. Edvard Kardelj s soprogo Pepco. Z njim so prišli še tovariši: Stane Dolanc, Miha Marinko, Francé Popit, Janez Vipotnik ter Marjan Orožen. Ob tej priliki je bila na Kalu skromna slavnost, na kateri je tov. Edvard Kardelj prevzel najvišje priznanje občine Hrastnik, plaketo »Zaslužnemu občanu«. To priznanje mu je skupščina občine Hrastnik podelila v letu 1970 kot častnemu občanu ob-
števila zaposlenih le 52 ali 1,22%.
Če vzamemo to stopnjo izobrazbe (visoko in višjo) skupaj, je Slovenija s svojim deležem
5,9	% mnogo zaostala, saj ima Črna gora, ožja Srbija in Vojvodina čez 9 % zaposlenih z visokošolsko izobrazbo. Če pogledamo naše republike in pokrajine, ki veljajo za manj razvite, vidi-. mo. te podatke:
Črna gora 9,8 %, Kosovo 8,4 %, Makedonija 8,2 % in Bosna 7,1 %. Slovenija je s svojimi 5,9 % precej za njimi, daleč za tem pa je občina Hrastnik z 2,18 %.
Pri tem pa velja posebej podčrtati, da so podatki za SFRJ in republike vzeti po stanju konec leta 1968 (kasnejših nimamo na razpolago), podatki za občino Hrastnik pa so iz prve polovice leta 1971, zato je prav verjetno, da je nesorazmerje še večje, ker je gotovo, da se je število ljudi z visoko in višjo izobrazbo od leta 1698 pa do zdaj še povečalo.
Delež zaposlenih z osnovno šo-
KARDELJ V HRASTNIKU
ima dolgoletno revolucionarno tradicijo in iz katere so izšli številni predvojni revolucionarji, vidni borci za pravice delavskega razreda.
Ob tej priliki je omenil, da je z ozirom na mednarodni položaj, ki ni rožnat, kot v narodno osvobodilni borbi potrebna tudi zdaj enotnost, ki je pogoj za nadaljnje uspehe Jugoslavije, vsake republike, pa tudi posameznika.
Ob koncu je tov. Edvard Kardelj zaželel nadaljnjih uspehov
Kratek nagovor podpredsednika Obč. skupščine tov. Logarja, pred izročitvijo plakete »Zaslužnemu občanu« katera je bila izročena tovarišu Kardelju
čine Hrastnik za izredne zasluge za predvojno, medvojno in povojno delo.
S kratkim priložnostnim nagovorom je tov. Kardelju plaketo izročil Samo Logar, podpredsednik skupščine občine Hrastnik. Edvard Kardelj je ob zahvali za priznanje poudaril, da se čuti posebno počaščenega, ker mu je to priznanje podeljeno v občini, ki
občini kot celoti, delovnim organizacijam in vsem občanom.
Po skromni slovesnosti so gostje s predstavniki skupščine, družbeno političnih in delovnih organizacij iz Hrastnika ostali še v prijetnem tovariškem srečanju na Kalu, ki bo vsem ostal v prijetnem spominu, predvsem zaradi svoje domačnosti in prisrčnosti.	Franci Martinšek
lo je s 56 % v Sloveniji povsem na jugoslovanskem poprečju, v občini Hrastnik pa 53,13 %, (tu
so zajeti zaposleni iz priložene tabele, navedeni v kolonah »nižja«, »KP« in »NK« in je potrebno dodati, da je dobršen del le-teh z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo; podatkov o slednjih, žal, nimamo).
Pri srednješolski izobrazbi je Slovenija z 38,1 % prva, jugoslovansko poprečje znaša 36,0 %, v občini Hrastnik pa znaša
44,69	%. Pri srednješolski izobrazbi je treba omeniti, da je Slovenija med republikami prva, ker ima zelo veliko delavcev s šolo za visokokvalificirane in kvalificirane delavce, enako velja to tudi za občino Hrastnik. (V srednješolsko izobrazbo so za občino Hrastnik zajeti zaposleni, navedeni v priloženi tabeli v kolonah »srednja izobrazba«, »VK« in »KV«),
Doslej so bili v tem tekstu obravnavani zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu skupaj, zdaj pa poglejmo, kakšno situacijo bomo dobili, če to stanje prikažemo ločeno.
Če razdelimo zaposlene z višjo — visoko izobrazbo, koliko jih je v gospodarstvu in v negospodarstvu, vidimo v Sloveniji najnižji delež takih delavcev v gospodarstvu, v negospodarstvu jih je pa edino na Kosovu manj. V občini Hrastnik je gospodarstvo v tem pogledu daleč na zadnjem mestu, medtem ko je v negospodarstvu v tem pogledu le Kosovo za Hrastnikom.
Delež zaposlenih z višjo — visoko šolsko izobrazbo po republikah in v občini Hrastnik:
Višje in visoke šole v republiki Sloveniji imajo delavci v negospodarstvu v mnogo večji meri kot v gospodarstvu. Od vseh delavcev z višjo in visoko šolo jih je 39,8%, zaposlenih v gospodarstvu, 60,2 %, pa v negospodarstvu. Ta razlika je še toliko bolj poudarjena, če upoštevamo dejstvo, da je vseh zaposlenih delavcev v gospodarstvu 85 %, v negospodarstvu pa 15 %.
V	občini Hrastnik je od vseh delavcev z visoko in višjo izobrazbo 47,31 % zaposlenih v gospodarstvu, 52,69 % pa v negospodarstvu. Ta razlika je v primerjavi s podatki za Slovenijo za gospodarstvo v Hrastniku še toliko bolj neugodna, ker je v občini Hrastnik od vseh zaposlenih delavcev kar 95% zaposlenih v gospodarstvu in le 5% v negospodarstvu.
2.	Sistematizacija in zasedba delovnih mest v občini Hrastnik
V	tabeli, ki je priložena, je prikazano za delovne organizacije s področja gospodarstva in negospodarstva v občini Hrastnik stanje zaposlenih skupaj, nato pa po stopnjah izobrazbe, številčno sistematizirana in dejansko zasedena delovna mesta ter odstotek zaposlenosti glede na sistematizacijo.
Že v prvem poglavju te analize je bilo ugotovljeno za občino Hrastnik, da je občutno premalo zaposlenih delavcev z visoko in višjo izobrazbo (2,18 % od vseh zaposlenih v občini). Če pogledamo v tabeli sistematizirana delovna mesta, ugotavljamo, da tudi sistematizacija ni ustrezna, zlasti za 'kader z visokošolsko in višjo izobrazbo. Pa poglejmo:
Republika ‘	Gospodarstvo	Negospo- darstvo
SFRJ	3,6	26,6
Bosna in Hercegovina -	3,0	23,8
Črna gora	4,3	29,3
Hrvatska	3,8	26,9
Makedonija	3,7	24,7
Slovenija	2,7	23,0
Srbija skupaj	4,2	28,6
— ožje območje Srbije	4,6	30,4
— Vojvodina	3,4	30,4
— Kosovo	3,5	20,7
občina Hrastnik	1,00 %	22,9 %
Odstotki so računani od zaposlenih v gospodarstvu in od zaposlenih v negospodarstvu.
Že na drugem mestu je omenjeno, da je v Sloveniji največji delež med republikami pri delavcih s srednjo šolo, ki znaša za Slovenijo 38,1 % in da je ta odstotek tako visok zaradi velikega števila oseb s šolo za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce; teh je 68,2% med zaposlenimi s srednjo šolo, v občini Hrastnik pa jih je celo 87 %.
Zaposleni s srednjo šolsko izobrazbo tvorijo v Sloveniji 37,5 % med zaposlenimi v gospodarstvu in 41,6% med zaposlenimi v negospodarstvu. V občini Hrastnik pa predstavlja delež zaposlenih s srednjo šolo 40% med zaposlenimi v gospodarstvu in 53,27% med zaposlenimi v negospodarstvu.
če bi bila vsa sistematizirana delovna mesta z visoko in višjo šolsko izobrazbo (po številu 204,25 ljudi) tudi zasedena, bi to predstavljalo v primerjavi z vsemi zaposlenimi v občini le 4;7 %.
V gospodarskih organizacijah v občini je sistematiziranih z višjo in visoko izobrazbo 116 delovnih mest; če bi bila ta mesta vsa zasedena, bi to predstavljalo v primerjavi z vsemi zaposlenimi v gospodarstvu le 2,8 %, v negospodarstvu pa je sistematizirano 88,25 delovnih mest z višjo in visoko izobrazbo ali 41,2% v primerjavi z vsemi zaposlenimi v negospodarstvu.
Iz tabele je razvidno, da nad polovico gospodarskih organizacij sploh nima sistemiziranih delovnih mest z visoko izobrazbo, dve pa nimata sistematiziranih (Dalje na 4. strani)
Analiza o stanju kadrov v občini Hrastnik in predlogi za izboljšanje tega stanja
(Nadaljevanje s 3. strani) delovnih mest niti z višjo izobrazbo. Tudi za tiste organizacije, ki imajo sistematizirana delovna mesta z visoko in višjo izobrazbo, je razvidno, da jih imajo, glede na dejanske potrebe, premalo sistematiziranih.
S srednjo izobrazbo je v občini Hrastnik sistemiziranih 2.805, zasedenih pa 1909 delovnih mest, to pomeni, da pomanjkanje teh kadrov znaša 896 ljudi. Ce bi bila vsa sistematizirana delovna mesta s srednjo izobrazbo tudi zasedena, bi to predstavljalo, v primerjavi z vsemi zaposlenimi v občini 65,6 %, dejansko pa predstavlja zasedba teh delovnih mest glede na skupno število vseh zaposlenih v občini 44,69 %.
Z osnovnošolsko izobrazbo (v tabeli pod oznako »nižja«, »PK« in »NK«), kjer jih je dobršen del z nedokončano osnovno šolo, je sistematiziranih 1.532 delovnih mest, zasedenih pa 2.269, to pomeni, da je v tej izobrazbeni skupini 737 delavcev več, kot so dejanske potrebe. Po sistematizaciji so torej potrebe po delavcih z osnovno šolo (PK in NK) glede na celokupno število zaposlenih v občini 35,8 %, dejanska zasedba le-teh pa predstavlja 53,13 %.
3.	štipendiranje in kadrovska politika
Iz doslej povedanega sledi, da je pomanjkanje kadrov, zlasti onih z visoko in višjo izobrazbo, precejšnje, pomanjkanje je tudi v srednji izobrazbi.
a)	Po sistemizaciji primanjkuje v gospodarstvu:
20 delavcev z visoko izobrazbo 52 delavcev z višjo izobrazbo; 943 s srednjo izobrazbo; skupaj 1.015.
Z dokončano in nedokončano osnovno šolo pa je, glede na sistemizacijo, preveč 720 delavcev.
b)	Po sistemizaciji primanjkuje v negospodarstvu:
4,25 delavcev z visoko izobrazbo; 35 delavcev z višjo izobrazbo; skupaj 39,25.
S srednjo izobrazbo je glede na sistemizacijo 11 delavcev preveč, z dokončano in nedokončano osnovno šolo pa je 17 delavcev preveč.
Že v drugem poglavju te analize je navedeno, da je sistemizacija, zlasti kar zadeva visokošolsko in višjo izobrazbo, pomanjkljiva, zato upravičeno lahko trdimo, da je skrb za pridobivanje kadrov, zlasti z visoko in višjo izobrazbo očitno mnogo premajhna.
V tem poglavju je navedeno, koliko delavcev v posamezni kategoriji izobrazbe v gospodarstvu in negospodarstvu manjka glede na 'sistemizacijo, odnosno jih je preveč. Po drugi strani pa ugotavljamo, da kljub taki potrebi s štipendiranjem, kakršno je bilo doslej, ne bo mogoče teh vrzeli zapolniti.
Pa poglejmo: Po stanju iz leta 1970 je gospodarstvo v občini štipendiralo:
na visokih šolah 11 štipendistov; na višjih šolah 3 štipendiste; na srednjih šolah 23 štipendistov; skupaj 37 štipendistov.
Izredno pa je študiralo 49 delavcev, zlasti na srednjih, delno tudi na višjih in visokih šolah.
Primerjaj to stanje s potrebami, navedenimi pod a) tega poglavja!
Pripomniti pa velja, da so dejansko potrebe še precej večje, oziroma bi morale biti še večje, če bi hoteli doseči izobrazbeno strukturo, oziroma se ji vsaj približati, kakršno imajo v drugih republikah, ki veljajo za »manj razvite«.
Negospodarstvo je po stanju iz leta 1970 štipendiralo:
na visokih šolah 5 štipendistov; na višjih šolah 6 štipendistov; na srednjih šolah 9 štipendistov; skupaj 20 štipendistov.
Če to stanje primerjamo s stanjem, prikazanim pod b) tega poglavja, opazimo, da je kritična skupina višje izobrazbe. Tu naj pripomnimo, da je v negospodarstvu precej več izgledov, da se bodo vrzeli izpolnile. Kot primer naj navedemo, da na osnovni šoli NHR Hrastnik — Dol izredno študira na višjih in visokih šolah 24 učiteljev, na posebni osnovni šoli 4, v upravi skupščine občine Hrastnik 7.
Na podlagi povedanega je možno povzeti naslednje predloge in zaključke:
1.	Iz prednjih podatkov je razvidno, da je število kadrov z visoko in višjo izobrazbo v občini Hrastnik skrajno neugodno, saj je občina Hrastnik glede odstotka zaposlenih z navedenimi izobrazbami zelo pod vsemi prikazanimi poprečji.
Če hočemo, z ozirom na napredek tehnologije v svetu pa tudi v Jugoslaviji, napredovati ter proizvodnjo in prodajo bolje organizirati, je treba prekiniti z dosedanjim gledanjem na ta problem. Upoštevati je namreč treba, da so le strokovno usposobljeni delavci kos vsem tem zahtevnim nalogam.
Obstoječemu stanju v občini Hrastnik je prav gotovo delno vzrok nepravilna razporeditev strokovnjakov na delovna mesta in neustrezna politika nagrajevanja.
2.	V prvi vrsti je znano, da bo za sanacijo kadrovske strukture potrebno zagotoviti finančna sredstva in sicer precej več kot so posamezne delovne organizacije doslej zagotavljale za štipendiranje in druge oblike strokovnega izobraževanja.
3.	Delovnim organizacijam se priporoča, da na novo prouče sistematizacijo delovnih mest in jo tudi korigirajo, zlasti kar zadeva delovnih mest z visoko in višjo šolsko izobrazbo.
4.	Prav tako se delovnim organizacijam priporoča, da na podlagi sistematizacije izdelajo programe štipendiranja in se v bodoče po njih tudi ravnajo.
5.	Z ozirom na pereče pomanjkanje kadrov in ob upoštevanju, da ne bo mogoče pridobiti dovolj kadrov samo s štipendiranjem, je priporočljivo, naj bi delovne organizacije zainteresirale čim več že zaposlenih za izreden študij in izrednim študentom omogočile čim uspešnejši študij.
6.	Glede na aktualnost te problematike naj bi se to gradivo z zaključki dostavilo vsem delovnim organizacijam v občini.
Predsedstvo skupščine občine Hrastnik je na seji 12. 8. 1971 razpravljalo o gradivu, ki ga je pripravila služba v upravi skupščine.
Na podlagi gradiva in razprave so bili sprejeti naslednji zaključki:
1.	Gradivo in podatki so skrbno zbrani, v njih pa je moč ugotoviti skrajno neugodno stanje kadrov, neangažiranost delovnih organizacij za izboljšanje — premajhno štipendiranje — pa tudi sistematizacija delovnih mest je neprimerna, četudi bi bila vsa sistematizirana delovna mesta zasedena z ustreznimi kadri, bi bili še vedno na dnu lestvice.
2.	Predsedstvo se v celoti strinja z vsemi zaključki, poleg tega pa še dodatno ugotavlja oziroma predlaga:
a)	Ugotavlja se, da se stanje kadrov še poslabšuje, saj zapuščajo Hrastnik še naprej kadri z višješolsko izobrazbo.
b)	Kadrovska komisija in komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS Hrastnik naj skušata realno ugotoviti dejanske vzroke temu stanju. Predsedstvo je mnenja, da so vzroki globlji, ki terjajo odločnejše ukrepe, ter spremembo dosedanje kadrovske politike v občinskem merilu, predvsem pa politiko v delovnih organizacijah.
c)	V kolikor se ne bo podvzelo ustreznih ukrepov tudi v družbeno političnih organizacijah, se bo stanje še slabšalo, kar dokazuje sedanja praksa in kar bo tudi pripomoglo k še večjim težavam
(Nadaljevanje z 2. strani)
Prikazuje se večji dohodek, ki se bo pa zmanjšal, ker je treba poravnati več večjih računov za izlete in drugo. Za praznovanje kolektivnega praznika v Gorah je bilo porabljeno 12.444,00 din.
Člani udeleženci snidenja kolektiva v Gorah smo pojedli kar 267 kg klobas in 1000 žemelj. Spili pa smo 10531 vina.
Izvršni odbor je soglasno potrdil poslovanje blagajne. Izvršni odbor je podprl predlog Zveze kulturnih društev Hrastnika glede gostovanja celjskega gledališča v Hrastniku. Predlagano je bilo, da bi Celjsko gledališče priredilo v Hrastniku 4 gledališke predstave, za katere bi naša os-
gospodarjenja v delovnih organizacijah.
3.	Zaradi izredne važnosti gradiva meni predsedstvo, naj o gradivu in zaključkih skupno razpravljata kadrovska komisija pri OK ZKS Hrastnik in komisija za kadre, volitve in imenovanja pri skupščini občine Hrastnik ter nato gradivo in zaključke posredujeta v obravnavo občinski skupščini.
O prednjem gradivu sta v začetku septembra 1971 razpravljala občinski komite ZKS Hrastnik in oba zbora skupščine občine Hrastnik. Oba sta v razpravi o-cenila, da je stanje kadrov v občini Hrastnik skrajno zaskrbljujoče, kar ima lahko za posledico padanje gospodarske rasti, saj si moderne proizvodnje ni moč zamisliti brez ustreznih strokovnih kadrov.
Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi in priporočila, ki jih je pripravilo predsedstvo skupščine občine Hrastnik ter komisija za kadre, volitve in imenovanja pri skupščini, dodatno so bila sprejeta še naslednja stališča:
—	analizi je dodati še podatke, koliko kadrov je bilo v zadnjih letih v občini štipendirano ter kam so odšli;
—	zbrati podatke o zasedbi vodilnih delovnih mest v gospodarstvu in drugih organizacijah, z navedbo kvalifikacije;
—	ugotoviti višino OD za te vodilne kadre ter po potrebi pristopiti k usklajevanju le-teh;
—• tako dopolnjeno analizo z u-streznim priporočilom je dostaviti vsem delovnim organizacijam, da resneje pristopijo k reševanju navedenega problema.
URAD TAJNIKA
novna sindikalna organizacija za svoje člane kupila abonmajske vstopnice. Izvršni odbor se je odločil, da vzame 100 abonmajskih vstopnic po 40.— din.
Odločil se je tudi, da se izvrše poizvedbe za nakup jabolk za člane kolektiva. V kolikor jih bo možno nabaviti, bomo člane kolektiva obvestili.
Izvršni odbor je zelo obširno obravnaval problematiko invalidov v kolektivu. Ker se že dalj časa pojavljajo pripombe in kritike, se je odločil, da se najprej posvetuje na pravni posvetovalnici pri RS ZSS. Potem pa ponovno odloči o nadaljnjih ukrepih in akcijah.
r. r.
Pogled na spodnji del Hrastnika
Izvršni odbor sindikata razpravljal
Srečanje na zagrebškem velesejmu
Vsako leto se ukvarjamo pred sejmi z istimi problemi, kako na tako majhnem razstavnem prostoru razstaviti največ izdelkov, seveda novih, ki bi näm dali večje
pomanjkljivostmi. Takega problema ni bilo pri embalažnem steklu, kjer nam masovna proizvodnja daje tako količino blaga v neprevelikih oscilacij skih giba-
pomeni nadaljnje slabšanje likvidnosti, nadaljnje probleme, ki pa so po našem mišljenju še vedno manjši kot pa polna skladišča ali pa zmanjšana proizvodnja. Zaradi tega bomo morali skrbno pregledati vse naročilnice in določiti vrstni red tako kot bodo prihajala plačila.
Ostali čas na sejmu je bil porabljen za razgovore o poslih v
prihodnjem letu, denarju in problemih ekonomske politike doma ter zunaj. Mislim, da je bilo srečanje na sejmu s kupci in konkurenti koristno. Izmenjava mišljenja je bila številna,. kritike poučne, pohvale spodbudne, polne zaključnice pa veselje. V tej je-, seni je bilo še tako, ni pa priča-' kovati, da bodo vse jeseni enake.
Martin Mlinar
Velike plafonjere so lepo osvetljevale razstavni prostor
Naši predstavniki na Zagrebškem velesejmu
Del razstavnega prostora, ki je najlepše deloval
možnosti na trgu doma in tudi zunaj. V zadnjem času niti enega od teh vprašanj nismo uspeli rešiti. Razstavni prostor je ostal še naprej majhen, naš asortiman pa precej stalen. Letos v jeseni pa se je vseeno nekaj premaknilo naprej, predvsem smo z novimi dekorji v razsvetljavnem steklu skušali dati malo osvežitve, za katero pa ne moremo reči, da bo naredila pravo revolucijo. Tudi v asortimanu kozarcev smo imeli izbor, ki je bil zanimiv in pozitivno ocenjen, žal pa za njim stoje relativno šibke kapacitete. Mislim pa, da smo z razstavo dosegli, da prikažemo tisto, kar smo v stanju tudi delati, ne pa dražiti potrošnike in kupce. Vedno bolj se vidi, da s tem ko naše blago postaja masovna konzumna stvar, tu imam v mislih blago široke potrošnje, postajamo žrtve našega širokega asortimana in ne serijske proizvodnje ter se dajemo v zobe našim kupcem kot nesigurni dobavitelji. To sicer z relativno dobrim blagom, vendar ostalimi
tli I
Tov. Logar je okusno aranžiral razstavni prostor
njih skozi vse leto, da smo v dobavah ocenjeni kot zelo resni in sigurni dobavitelji.
Svetlobna telesa so zelo specifično blago, ki je zelo pod vplivom modnih muh, ki vplivajo na
Obiskovalci so se radi zaustavljali ob naših izdelkih
oblike, dekorje in vrsto stekla, tako da je zelo težko slediti vsem tem spremembam z dobro spiantano in usklajeno proizvodnjo. Vseeno so stvari ocenjene kot dobre in jih naši kupci razumejo kot veiik napor v želji za zadovoljitev okusov potrošnikov.
Če se obrnemo na razstavne prostore ostalih proizvajalcev stekla v Jugoslaviji, vidimo, da sta se predvsem tovarni v Skopju in Paračinu močno orientirali v proizvodnjo svinčevega kristala na eni strani, na drugi pa v avtomatizirano proizvodnjo steklene embalaže. Konzumno blago široke potrošnje ni več njihova domena in računamo lahko z novo ekspanzijo takih proizvodnih kapacitet. To je realno pričakovati, potrebno pa je tudi izkoristiti.
Tisti, ki ste se slučajno zadrževali v paviljonu, kjer smo razstavljali mi, ste lahko videli, da je bil obisk kupcev precejšen, lahko bi rekli zelo velik in je bilo zelo malo možnosti odpočiti si utrujene noge v domačem okolju. Seveda se je to poznalo tudi v številu zaključnic, ki so bile narejene, saj je z njimi večji del pokrita proizvodnja do konca leta. Seveda se lahko upravičeno bojimo, da so te zaključnice le želje izražene v količinah, nimajo pa realnega pokritja v denarju. To
Nova razsvetljavna telesa so zaustavila številne obiskovalce
Kako §mo
v mesecu
Za mesec julij je značilno, da je to mesec dopustov in težjih pogojev dela zaradi vročine, kar ima svoj vpliv na rezultate poslovanja.
V tem mesecu je bila tudi precejšnja fluktuacija delovne sile. Na novo se je zaposlilo 11 oseb, iz podjetja pa je odšlo 29 oseb, tako da je stanje 31. 7. 1971 bilo 1.766 zaposlenih.
Z letnim planom smo predvideli proizvodnjo v višini 21,972.780 kg, mesečno povprečje znaša
1,831.065	kg, v juliju pa smo proizvedli 1,833.937 kg in s tem dosegli 102,89 % mesečnega povprečja. V celotnem obdobju januar— julij smo proizvedli 12,657.260 kg in s tem letni plan dosegli s
57,60	%. Mesečni operativni plan v juliju je bil dosežen v obratu ročne in polavtomatske proizvod-
poslovali
juliju
nje z 92,39 %, v obratu avtomatske proizvodnje pa z 92,62 %.
V juliju smo planirali, da bomo prodali 2,095.294 kg, dejansko smo prodali 1,790.325 kg in tako mesečni operativni plan dosegli s
85,45	%. V obdobju januar—julij smo prodali 13,064.894 kg stekla in tako dosegli letni plan z
59,05	%, Zaloge gotovih izdelkov so se v obdobju januar—julij znižale za 408 ton.
Letni plan izvoza znaša 2,312.397 dolarjev. Mesečno bi morali izvoziti za 192.699 dolarjev, v mesecu juliju pa smo izvozili za
161.018	dolarjev in tako mesečni plan dosegli s 83,56 %. V celotnem obdobju januar—julij smo izvozili za 1,330.134 dolarjev ali
98,61	% od planiranega v tem obdobju. V isti dobi lanskega leta smo izvozili za 1,194.627 dolarjev.
Povprečne prodajne cene na tono:
	Planirano	Doseženo	Indeks 100 = plan
Stari obrat	7.350,00	8.314,76	113,13
Novi obrat	3.950,00	3.936,01	99,65
Skupaj podjetje	5.390,00	5.148,31	95,52
Dosežene povprečne prodajne cene za tono v juliju so odraz cen odobrenih od Zavoda za cene. Vzrok za nedoseganje planiranih povprečnih cen v novem obratu je v tem, ker smo v letošnjem letu imeli v remontu H-28 in ravno ta asortiman vpliva na višino povprečne prodajne cene, ker je le-ta računana za celo leto. Proizvodni rezultati na H-28 in cene, ki jih dosegamo, so garancija, da bomo v tem obratu do konca leta dosegli povprečne prodajne cene.
Podatki o lomu nam kažejo, da vse premalo skrbimo, da tisto kar proizvedemo tudi prodamo, vse bolj se odraža mačehovski odnos do izdelkov, kot da to niso sredstva. Toda ravno obratno, sedaj ko imamo odobrene višje cene za določen asortiman, je to še dosti več sredstev kot kažejo pokazatelji, ker so ti računani na osnovi cen, ki so veljale pri izdelavi plana. Da je temu tako, poglejmo podatke o lomu:
	Plan	Doseženo v juliju	Skupaj januar- julij
Stari obrat	17,09%	18,48 %	18,44 %
Novi obrat	12,13%	19,76 %	17,22 o/0
Skupaj povprečno	12,78%	19,64%	17,38 %
Planirana prodaja z letnim planom znaša 119,315.122,87 din ali mesečno 9,942.926,91 din. V mesecu juliju smo prodali za
9,217.147,99	din in 1/12 plana dosegli z 92,70%. V obdobju januar —julij smo z letnim planom predvideli prodajo v višini 69,600.488,37 din, dejansko smo pa prodali za
64,728.963,20	din in s tem dosegli planirano prodajo za to obdobje s 93 %.
Glede na spremembo vloženih stroškov in udeležbo le-teh v celotnem dohodku se spreminja stopnja rentabilnosti. Po planu znaša stopnja rentabilnosti 6,24 %, v juliju je dosežena z 7,19%, v obdobju januar—julij pa znaša 5,43 %.
Z letnim planom smo predvideli, da bo mesečni povprečni neto osebni dohodek znašal
1.284,14	din, v juliju pa smo dosegli 1.215,76 ali 94,68% od plani; ranega. V obdobju januar—julij smo izplačali 22,128.900,90 din osebnih dohodkov, povprečni osebni dohodek za to obdobje
znaša 1.197,56 ali 93,26%. od planiranega.
Glede na manjšo udeležbo stroškov v celotnem dohodku smo v mesecu juliju ustvarili 3,701.068,30 din dohodka. Po planirani delitvi odpade na osebne dohodke
3,129.253,25	din, realiz. del osebnih dohodkov znaša 3,018.305,90 din, tako da ostane na razpolago
110.947,35	din. Ker smo v obdobju januar—julij imeli za 445.354,75 din nepokritih osebnih dohodkov, se razlika zmanjša za pozitivno razliko v juliju, tako da imamo zaključno z julijem še 334.407,41 din nepokritih osebnih dohodkov. Terjatve do kupcev so znašale dne 30. 6. 1971 32,708.500,82 din, dne 31. 7. 1971 34,069.550,06 din, to se pravi, da so se povečale, kar zmanjšuje že tako majhna obratna sredstva, vse to pa povzroča težave v poslovanju. Iz prikazanih rezultatov poslovanja je razvidno, da so odraz podjetja kot celote, oziroma vsakega zaposlenega člana te celote.
Krsnik
Proizvodnja avtomatov v avgustu
Za mesec avgust je bil postavljen izredno visok plan realizacije v avtomatski proizvodnji. Plan po vrednosti bi bil tudi reali ziran, če bi bilo v celoti pripravljeno orodje in modeli za izdelke, ki so bili v planu, in je vrednost teh izdelkov mnogo večja od izdelkov, ki so se proizvajali.
Kljub vsem težavam v proizvodnji se je količinski plan realiziral. Težave so bile še vedno zaradi izpadov upravljalcev pri avtomatih, zelo veliko odsotnih zaradi bolezni in delno zaradi dopustov. V mesecu avgustu je bila poleg tega izredna vročina, bile so težave zaradi komprimiranega zraka, kar je povzročalo težave pri proizvodnji. Stroji so obratovali brez večjih zamud. Proizvodnja je bila taka:
IS-I je proizvajal steklenice medicin 100 g in 20 g, stekleničke za lak in ETOL steklenice. Pri zadnjih je bil v proizvodnji največji odpadek. Količinsko je bil plan dosežen s 100,08 %, po vrednosti pa s 70,4 %. Skupni povprečni odpadek je znašal 18,8 %. Samo pri etolkah je 22 % odpadka. Steklenice Etol so tudi izmed najbolj zahtevnih steklenic, zaradi tega je tudi večji odpadek pri njih.
IS-II je proizvajal steklenice za sok nevtral, Vegeta 160 g, medicinske 30 g, tuš 10 g in Vegeto 80 g. Količinsko je bil plan dosežen s 128,7 % in po vrednosti s 106,8%). Povprečni odpadek je
IS-III je skozi ves mesec proiz-
vajal steklenice za penicilin 8 g. Količinsko je bil plan dosežen s 108,2 % in po vrednosti s 107,2 %. Skupen odpadek je znašal 8,4 %.
IS-IV je proizvajal steklenice Pitralon 50 g, steklenice za pivo 330 g in kininke 50 g. Količinsko je bil plan dosežen s 120,6 % in po vrednosti z 88,3 %. Relativno je tudi večji odpadek pri-izdelkih iz rjavega stekla. Vrednostno ni bil plan~dosežen zaradi menjave asortimana po predvidenem planu.
H-28 je proizvajal kozarce E 1039 1 del, E 1040 lU 1 za izvoz in E 1039 2 del. Vsi kozarci so za žigosanje. Količinsko je bil plan dosežen s 97,9 % in po vrednosti s 104,1 %. Povprečni odpadek je znašal 16,2%. Količinsko plan ni bil dosežen zaradi zastoja v proizvodnji, zaradi tehnične napake stroja .
U-8 stiskalnica je proizvajala kozarce Bamby 4,5 oziroma pepelnike, in kozarce 623 1/10. Količinsko je bil plan dosežen s
63,8	% in po vrednosti s 79,9 %. Povprečen odpadek je znašal
22.6	%. Plan ni bil dosežen zaradi večkratnih zastojev v proizvodnji, zaradi slabega orodja in modelov in zaradi pomanjkanja komprimiranega zraka.
V celotni avtomatski proizvodnji je bil plan dosežen količinsko s 107,7 % in po vrednosti z 97,1 %. Povprečen odpadek je znašal
12.7	%. Skupno je bilo proizve-
deno v mesecu avgustu 16,822.258 komadov izdelkov v vrednosti
5,968.529,40	din.	r. r.
Steklarji pri izdelavi razsvetljavnih teles dealvnica tov. Zolelelj Vilita
Kontrola gasilnih naprav na pečeh tov. Kirhmajer
»STEKLAR«
INFORMACIJA O POSTOPKIH ZA PRIDOBITEV IN ODDAJO GRADBENIH ZEMLJIŠČ
Oba zbora občinske skupščine sta na junijski seji 1971 sprejela ustrezne predpise, ki se nanašajo na urbanistično urejanje Hrastnika in Dola, kakor tudi ostalih predelov občine.
Glede na to, da imajo pristojni organi določene težave ob izvajanju predpisov s tega področja, želimo dati informacijo o načinu in postopkih reševanja teh zadev.
1.	Pridobivanje gradbenih zemljišč izven nacionaliziranih območij
V	kolikor je z urbanističnimi predpisi določeno, da se izven območja nacionaliziranega okoliša gradijo industrijski objekti, stanovanjska naselja in komunalne naprave in so ta zemljišča v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, si mora ta zemljišča interesent najprej pridobiti ali z nakupom, v kolikor pa mu to ne uspe, pa se lahko posluži Zakona o razlastitvi. Po tem zakonu lahko občina ali kakšna druga družbeno pravna oseba zahteva od občinske skupščine, da v skladu z urbanističnim programom in zazidalnim načrtom ugotovi javni interes za zgraditev objektov po tem načrtu. Po izdaji akta o ugotovitvi javnega interesa, izda oddelek za gospodarstvo in finance odločbo o razlastitvi zemljišč, ki so potrebna za zgraditev načrtovanih objektov, ki jih po določitvi odškodnine razlaščencu da na razpolago razlastitvenemu upravičencu.
Postopek za določitev odškodnine razlaščencu je določen z zakonom o razlastitvi, tako da po pravnomočnosti razlastitve odločbe pozove oddelek za gospodarstvo in finance razlaščenca in razlastitvenega upravičenca, da podata pred organom na zapisnik poravnavo o višini odškodnine in drugih pogojih plačila. V primeru, da se ta dva ne sporazumeta o višini odškodnine in drugih pogojih, odstopi ta organ celotno zadevo občinskemu sodišču v Trbovljah, da ta določi odškodnino razlaščencu za razlaščeno zemljišče in druge nepremičnine.
Po tako izvedenem postopku in zemljiško knjižnem vpisu pridobljenih nepremičnin, lahko razlastitveni upravičenec (občina, delovna organizacija ...) zahteva pri Stanovanjskem podjetju v Hrastniku izdelavo lokacijske dokumentacije, ki je podlaga za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja po oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Hrastnik.
V	kolikor so zemljišča na tem območju v lasti oziroma v uporabi družbenih pravnih oseb, pa se zemljišče lahko prenese iz ene na drugo tako organizacijo s kupoprodajno pogodbo ali če do sporazuma ne pride, z odločbo oddelka za gospodarstvo in finance o upravnem prenosu pravice uporabe iz ene na drugo delovno organizacijo. Tudi v slednjem primeru je potrebno izvesti postopek ugotovitve javnega interesa, kot v primeru, če je nepremičnina last občanov ali civilno pravnih oseb.
V	obeh primerih mora razlastitveni upravičenec pred izdajo odločbe o razlastitvi, predložiti
dokazilo o zagotovljenih sredstvih za plačilo odškodnine razlaščencu.
2.	Pridobivanje gradbenih zemljišč v nacionaliziranem okolišu
V tem okolišu so vsa zemljišča, ki so bila do uveljavitve zakona o nacionalizaciji v letu 1958 zasebna lastnina, v uporabi občine in v uživanju prejšnjih lastnikov. Iz tega izhaja, da s temi zemljišči že razpolaga občina, vendar je potrebno predhodno izvesti postopek izvzema iz posesti prejšnjih lastnikov ob plačilu ustrezne odškodnine. Postopek izvzema posesti zemljišča od prejšnjega lastnika izvede po zakonu o določitvi stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja oddelek za gospodarstvo in finance. Pred izdajo odločbe o izvzemu, mora biti izdelan za takšno območje zazidalni načrt v skladu z urbanističnim načrtom. Stanovanjsko podjetje kot organizacija, ki je pooblaščena za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Hrastnik, po sprejetju zazidalnega načrta vloži zahtevek pri oddelku za gospodarstvo in finance, da izvzame zemljišča od prejšnjih lastnikov, ki jih zajema zazidalni načrt.
Oddelek za gospodarstvo in finance izda na takšno zahtevo ustrezno odločbo o izvzemu posesti zemljišča. Po pravnomočnosti te odločbe razpiše ta oddelek ustno obravnavo za sporazumno določitev odškodnine med prejšnjim lastnikom tega zemljišča in občino, ki jo zastopa predsednik skupščine ali druga pooblaščena oseba. Pred izplačilom odškodnine mora dati na tako poravnavo soglasje občinsko javno pravobranilstvo. Nadaljnji postopek pa je enak, kot je opisan za pridobivanje zemljišč izven nacionaliziranega okoliša.
Po tako izvedenem postopku določitve odškodnine, predlaga oddelek za gospodarstvo in finance občinskemu sodišču v Trbovljah, da vknjiži v zemljiški knjigi odločbo o izvzemu v korist občine in s tem postane občina polnopraven razpolagalec s takimi zemljišči. Oddelek za gospodarstvo in finance nato pismeno obvesti stanovanjsko podjetje, da mu daje na razpolago zahtevano zemljišče proti vračilu takšne odškodnine, kot jo je občina plačala bivšemu lastniku. Stanovanjsko podjetje v skladu z zakonom in odlokom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča opravi na teh zemljiščih vsa komunalno ureditvena in druga pripravljalna dela (parcelacija, zgraditev primarnih komunalnih naprav), ugotovi izklicno ceno odškodnine za kvadratni meter zazidalnega zemljišča ali celotnih parcel ter jih da na licitacijo. V skladu s prej omenjenima predpisoma pa lahko stanovanjsko podjetje da brez izvedene licitacije zemljišča določenim kategorijam interesentov. Po izvedeni licitaciji ali z neposredno oddajo, sklene stanovanjsko podjetje z najugodnejšim ponudnikom oziroma interesentom ustrezno pogodbo, ki je podlaga za izdajo odločbe o dodelitvi zemljišča interesentu v uporabo po oddelku za gospodarstvo in
finance. Ta odločba predstavlja pravni naslov za vknjižbo pravice uporabe na zemljišču v zemljiški knjigi pri občinskem sodišču v Trbovljah, na podlagi katere interesent lahko uveljavlja nadaljnje pravice do gradnje.
Pripominjamo, da bivši lastnik nacionaliziranega zemljišča ne more odtujevati nacionaliziranega zemljišča, razen svojim ožjim sorodnikom (starši, otroci, posvojenci), vendar tudi v tem primeru, ti ožji sorodniki ne pridobijo prednostne pravice na takem zemljišču, da bi- si zgradili stanovanjsko hišo. Da bi si ti ožji sorodniki pridobili prednostno pravico do gradnje brez licitacije, mora prejšnji lastnik zahtevati od oddelka za gospodarstvo in finance občine Hrastnik, prednostno pravico in tako prenese obe pravici, to je prednostno in uporabno pravico na te ožje sorodnike. V kolikor se taka gradbena parcela nahaja v okolišu, ki ga pokriva zazidalni načrt in kjer je stanovanjsko podjetje izvedlo razna komunalna dèla, mora temu podjetju poravnati ustrezni del stroškov za tako urejanje tudi uživalec prednostne pravice uporabe.
Za plačilo odškodnine prejšnjemu lastniku obstaja pri upravi SO Hrastnik posebni račun, kamor se stekajo sredstva za plačevanje odškodnin. Da se izognemo težavam pri poravnavanju odškodnin prejšnjim lastnikom, je potrebno da stanovanjsko podjetje poravna kupnino, za njemu dana zemljišča na razpolago v 15 dneh. Tako plačano kupnino občini pa bo stanovanjsko podjetje realiziralo ob prodaji zemljišč na licitaciji, ki mu jo plačajo interesenti v skladu s prej omenjenimi pogodbami.
V slučaju, da zazidalni načrt zajema v svojem okolišu zemljišča, ki so v uporabi družbenih pravnih oseb, se prenos izvede po že opisanem postopku za zemljišča v uporabi teh organizacij izven nacionaliziranega okoliša.
3.	Promet z zemljišči, ki so v uporabi občine
Pod režim zakona o prometu z zemljišči in stavbami pa spadajo tudi zemljišča in druge nepremičnine, ki so v uporabi občine iz leta 1958. Po tem zakonu se vrši prodaja nepremičnin v nacionaliziranem in izven nacionaliziranega okoliša po sklepu skupščine, ki ga sprejmeta oba zbora na svoji seji na predlog sveta za finance. S sklepom se določi namen in način prodaje ter višina prodajne cene za nepremičnino. Celotni postopek se izvede po že prej opisančm načinu. Za zemljišča v nacionaliziranem okolišu, za odtujitev nepremičnin izven tega okoliša pa se sklepajo ustrezne pogodbe.
Po uveljavljenem zakonu in odloku o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča se oddajajo vsa gradbena zemljišča praviloma z licitacijo interesentom, razen izjem, ki jih določata navedena predpisa. Pridobljena sredstva s prodajo zemljišč na licitaciji, se najprej uporabijo za plačilo odškodnin prejšnjim lastnikom, vse razlike med izklicno in izlicitirano ceno pa se morajo po obračunu stanovanjskega podjetja uporabiti za nadaljnje urejanje gradbenih zemljišč in jih mora stanovanjsko podjetje ločeno voditi od ostalih sredstev podjetja.
Ta informacija je izdelana na podlagi omenjenih zakonskih določil, ki smo jih razčistili na posvetu dne 19. avgusta 1971 v Hrastniku, s svetovalcem republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo SRS.
Z omenjeno informacijo smo želeli razčistiti nekatera odprta vprašanja in odpraviti nesoglasja med pristojnimi organi, ki se tu in tam pojavljajo ob izvedbah postopkov za pridobivanje in oddajanje gradbenih zemljišč.
ODDELEK
ZA GOSPODARSTVO
IN FINANCE
Čestitke tovarišu Kardelju ob izročitvi plakete »častnega občana«
PROMETNO VZGOJNA AKCIJA »NA CESTI NISI SAM«
Ni še dolgo tega, ko je po hrast-niških cestah vozilo le malo motornih vozil, pa še to so bili v večini primerov motorji, osebnih avtomobilov je bilo zelo malo. Danes je pa ravno nasprotno. Motorjev je čedalje manj, osebnih avtomobilov je vsak dan več. Sa-
V zvezi s to akcijo ima tudi komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu Skupščine občine Hrastnik nalogo, da po svojih močeh in ob sodelovanju AMD, ZŠAM, šole in ostalih inštitucij, posveti vso skrb vzgoji vseh udeležencev v cestnem prometu ter
Pomanjkljiva oprema pozimi
mo v letošnjem letu je bilo že prek sto novo registriranih motornih vozil. To je spričo prejšnjih let kar velik porast.
Z naraščanjem števila motornih vozil je iz dneva v dan vse več prometnih nesreč, katerih posledica je velika materialna škoda, nemalokrat pa tudi smrt. Vzroki prometnih nesreč so različni, posebno v tem letnem času, ko se vremenske prilike (dež, megla, poledica in sneg) hitro menjajo. Vsak voznik motornega vozila, ki je udeleženec v cestnem prometu, mora v tem letnem času biti zelo pazljiv na cestah. Prav tako mora vsak voznik skrbeti za to, da bo vozilo tehnično brezhibno opremljeno (gume, luči, zavorni mehanizem in drugo).
Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu tudi letos, kakor vsako leto doslej, organizira jesensko-zimsko prometno preventivo in vzgojno akcijo pod geslom »Na cesti nisi sam«, ki bo trajala od 15. oktobra 1971 do 31. januarja 1972. Osnovni namen akcije naj bi bilo pravočasno in nenehno opozarjanje udeležencev v prometu na močno spremenjene vozne pogoje v jesenskem in zimskem času, ko normalno odvijanje prometa ovira zlasti pogosto deževje, megla in kasneje še poledica ter sneg.
da se s tem čim bolj zmanjša krvni davek, ki ga plačujejo udeleženci cestnega prometa v vse burnejšem svetu cestne motorizacije.
Vsak voznik, preden sede za volan, se mora zavedati, da so jesenski in zimski vremenski pogoji zavratni sovražniki varne vožnje. Zato bo v megli:
—	zmanjšal hitrost vožnje
—	prižgal tudi podnevi luči
—	bolj pazil na prometne znake
—	ne bo prehiteval in ne ustavljal na cesti, če to ni nujno
Spolzka cesta in neprimerna hitrost in nesreča je tu
V dežju bo:
—	zmanjšal hitrost vožnje
—	povečal varnostno razdaljo
—	vključil brisalce za vetrobransko steklo
—	v nalivu prižgal luči tudi podnevi
—	obziren do pešcev, kolesarjev in mopedistov
—	ne bo po nepotrebnem prehitro vozil in ne prehiteval
Ob poledici:
—	vozil z gumami, opremljenimi z žebljički ali verigami
—	pazil na 'Večjo varnostno ràzdaljò in na prehode
—	vozil s hitrostjo, s katero zanesljivo pravočasno ustavimo vozilo v primeru presenečenja
—	zaviral z enakomerno pojemajočo hitrostjo s postopnim prestavljanjem ročice v nižje prestave
—	ne bo prehiteval, če ni nujno, zaviral sunkovito in nenadoma spreminjal smeri vožnje
V snegu:
—	opremil vozilo z zimskimi gumami ali z verigami
—	pogosteje upravljal vozilo pri vožnji s prestavami
—	ravnal previdno z zavorami, krmilom in vplinjačem
—	ne bo vozil prehitro in ne tvegal pri prehitevanju.
Če se bo vsak voznik motornega vozila ravnal po teh smernicah)'potèm tie tìo hudih prometnih nesreč. Obenem se mora vsak voznik tudi zavedati, da na cesti ni sam.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prom. Skupščine občine Hrastnik
Nekaj odločitev sekretariata
za delo
Pri sistemu deta v treh izmenah lahko druga izmena dela samo popoldne, če je tako določeno.
S 53. členom Temeljnega zakona o delovnih razmerjih je določeno o nočnih izmenah in sicer tako, da se šteje za nočno delo čas od 22. ure do 5. ure naslednjega dne. V kolikor podjetje obratuje v treh izmenah in če druga izmena dela od 13. do 9. ure, to pomeni, da ne dela v času nočnega dela, ravno tako ne dela v času nočnega dela izmena, ki dela v času od 5. do 13. ure, zato lahko delovna organizacija odloči v zvezi z opravljanjem dela po posameznih izmenah na različne načine. Po odločitvi se lahko menjava samo dopoldanska in nočna izmena ali pa popoldanska in nočna izmena ali pa po sistemu, ki ga že poznamo. Obvezno je samo to, da tista delovna izmena, ki opravlja ustrezajoča dela v nočnem času, ne more delati dvakrat zapored, temveč mora biti v predhodnem tednu izvršena izmenjava; za dopoldansko ali popoldansko izmeno pa lahko delovna organizacija odredi delo glede na strukturo in specifičnost proizvodnje.
Način prispevka za socialno zavarovanje v primeru neplačanega dopusta. — Ali lahko delovna organizacija odbije od neto osebnega dohodka delavca vrednost, ki jo mora plačati na račun koriščenja takega dopusta.
Predpisi določajo, da se za čas neplačanega dopusta plača tudi prispevek za socialno zavarovanje. Prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje se plača največ do 30 dni neplačanega dopusta v posameznem koledarskem letu (to zato, ker se koriščenje takega dopusta nad 30 dni ne prizna v pokojninsko dobo, a prispevek za zdravstveno zavarovanje se plača za ves čas trajanja neplačanega dopusta). Prispevek se plača po predpisani stopnji. Kot osnova za obračun prispevka se vzame osebni dohodek zadnjega meseca, ki ga je delavec ustvaril pred začetkom koriščenja neplačanega dopusta. Če je potrebno prispevek plačati za krajši čas od meseca dni, potem se za vsak koledarski dan obračunava 1/3 mesečnega prispevka za ustrezajočega delavca. Prispevek mora plačati
delovna organizacija in ne delavec, zato delovna organizacija tega prispevka samovoljno ne nnpre odbiti od osebnega dohodka, vsekakor pa se lahko delovna organizacija in delavec sporazumeta, da ji delavec plačani prispevek povrne.
Delovna organizacija lahko določi, da delavcu preneha delovno razmerje, ko ima 40 let pokojninske dobe.
Iz določil zakona o delovnih razmerjih izhaja, da lahko delavcu preneha delovno razmerje po odločitvi delovne organizacije, ko dokonča oziroma ima 40 let pokojninske dobe (moški, oziroma 35 let ženske). Po tem zakonskem določilu lahko sprejme delovna organizacija tako odločitev, ko delavec dopolni to pokojninsko dobo, nikakor pa pred tem.
Mirovanje pravic se šteje kot da ni bilo nobene prekinitve v delovni dobi.
Mirovanje pravic, ki izhajajo na osnovi sklenjenega delovnega razmerja in na osnovi dela, sestoji v tem, da se šteje, da do prekinitve delovnega staža ni prišlo in da niti ne vplivajo na uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja, ki so povezane z nepretrganim stažem. To v konkretnem primeru pomeni, da ima delavec ustrezajoče pravice iz naslova delovnega razmerja, če je te pravice pridobil pred nastankom mirovanja pravic. Mirovanje pravic pa nastopi z odslužitvijo vojaškega roka, s profesionalnim opravljanjem družbenopolitičnih funkcij po izvolitvi, z udeležbo na mladinskih in drugih družbenopolitičnih akcijah, z doslužitvijo vojaškega roka ali z udeležbo na raznih vojaških vajah, vajah civilne zaščite in narodne obrambe itd.
Tožbeni rok teče tudi v času bolniškega staleža.
Če je delavec izključen iz delovne organizacije, se mu odločitev o izključitvi lahko vroči tudi, če je v bolniškem staležu. Rok 30 dni za vložitev tožbe v delovnem sporu prične teči od dneva vročitve odločitve o izključitvi iz delovne organizacije in ta rok nemoteno teče, čeprav je delavec v bolniškem staležu.
Rokometašice se bodo borile za sredino tablice
Kot smo že zapisali v prejšnji številki, se predvidevanja tehničnega vodstva ŽRK »Steklar« o plasmaju in uspehih ekipe v jesenskem delu tekmovalne sezone 1971/72 popolnoma uresničujejo.
Dekleta so sicer v prvih dveh kolih zmagale, v tretjem pa izgubile, kar kaže, da se v tem delu prvenstvene sezone ne bodo mogle potegovati za uvrstitev pri vrhu.
Kvaliteta ekipe je takšna, da resnično sodi v sredino razpredelnice v republiški ligi.
Odraz takšnega stanja so predvsem delovanje v zadnjih letih, ko si je vodstvo kluba prizadevalo v največji meri urediti finančne probleme, bolj ali manj pa je bila pozabljena vzgoja mlajših kadrov. Na drugi strani pa se odsotnost trenerja Dornika šele sedaj pozna in upati je, da bo bolje, saj se bo čez nekaj dni vrnil iz JLA. Po povratku, kot sam pravi, namerava pričeti znova in v nekaj letih vzgojiti res dobro ekipo. Da pa bo njegovo delo potekalo res po programih, ki jih sestavlja v JLA, bo potrebno urediti še marsikaj v klubu in če bo potrebno tudi kvaliteto žrtvovati za homogenost ekipe.
Lestvica po treh kolih je naslednja:
L Slovan
2.	Branik
3.	Brežice
4.	STEKLAR
5.	Olimpija
6.	Borec
7.	Gorenje
8.	Piran
9.	Polet 10. Idrija
3	3	0	0	61:22	6
3	3	0	0	51:24	6
3	2	0	1	50:42	4
3	2	0	1	33:29	4
3	2	0	1	40:46	4
3	1	0	2	46:40	2
3	1	0	2	32:30	2
3	1	0	2	13:31	2
3	0	0	3	23:34	0
3	0	0	3	24:75	0
Steklar mora odigrati še naslednje tekme:
Steklar : Branik Idrija : Steklar Steklar : Borec Olimpija : Steklar Slovan : Steklar Steklar : Piran
V naj slabšem primeru vodstvo tako pričakuje na koncu jesenskega dela skupaj 10 točk in uvrstitev na 5. ali 6. mesto.
Iz dela odbora za športno rekreacijo
Čeprav je bilo preteklo obdobje mrtvo, vsaj okoli športnega udejstvovanja, se ravno to ne bi moglo reči za nekatere naše športnike, ki tekmujejo v organizaciji našega OŠR.
Medtem je naša kegljaška ekipa sodelo-
vala na turnirju v Kranju. Strelci so se pomerili s svojimi sovrstniki iz Rogaške Slatine. Naše ekipe so osvojile vsa najboljša mesta. Streljalo se je z zračno puško. Posamezni izidi pa so bili naslednji:
EKIPNO
1.	Steklarna Hrastnik I. ekipa
2.	Steklarna Hrastnik II. ekipa
3.	Steklarna Hrastnik III. ekipa
4.	Rogaška Slatina I. ekipa
5.	Rogaška Slatina II. ekipa
964 krogov 928 krogov 865 krogov 862 krogov 703 krogov
Med posamezniki pa je dosegel najboljši rezultat član naše I. ekipe tovariš Vidmar Vili s 249 krogi. Ekipe se bodo srečale na povratnem srečanju v Hrastniku.
Dne 5. 9. smo se z našo žensko in moško rokometno ekipo odzvali vabilu »Ljubljanske tobačne tovarne« in jim vrnili obisk. Tekmi, ki sta bili odigrani istega dne v Ljubljani, sta se končali takole:
LTT : Steklarna (ženske) 2 : 24 (0 : 11)
LTT: Režonja, Sečko 1, Podobnik, Barba, Pirc, Keršič, Trboča, Kovač, Mestek.
Steklarna: Kranjc, Bratuša S, 1, Sekili 4, Dornik 2, Bratuša N. 7, Vretič 1, Poljšak, Bajda, Naroglav 2, Jelčič 7, Dujič.
Ravno tako kot v prvem srečanju v Hrastniku so tudi tokrat naša dekleta z lahkoto in prepričljivo zmagala.
LTT: Steklarna (moški, 34 : 28 (16 : 11) LTT: Pirc, Udovč 3, Ule 1, Bule, Pisk, Peldin, Andolšek 3, Janko 7, Mikulin 8, Ponikvar 10, Požslj 2, Loušin.
Steklarna: Strniša, Kotnik 7, Kaluža 8, Šti-her 3, Volaj 1, Blagotinšek 3, Dornik 6, Gornik, Dolinšek, Režek II.
Tokrat so se nam domačini krepko re-vanžirali za poraz v Hrastniku. K temu pa so precej pripomogli »gostje« v ekipi domačinov. Sicer pa je bil prikazan rokomet na precej visoki tehnični ravni.
Naši nogometaši so imeli v tem času kar tri srečanja. Pa si jih poglejmo po vrsti.
Steklarna : »Meso« — Trbovlje 7 : 0 (3 : 0).
Tekma je bila odigrana na pomožnem igrišču »Rudarja« v Trbovljah. Za Steklarno so igrali: Debelak (Gornik), Vovk, Hudi, Jager, Pufler III, Šuljagič (Debelak), Prašnikar, Ocepek, Trinkar, Premec in Pufler II. Gole pa so dosegli: Premec 3, Prašnikar, Šuljagič, Debelak in Pufler II. po enega.
Železarna Štore : Steklarna 3 : 1 (2 : 0)
Na tej tekmi je igrala naša ekipa v naslednji postavi: Kotnik, Gošler, Pokrajac, Sivec, Hudi, Maurer Oskar, Prašnikar, Ocepek, Trinkar, Premec, Pufler II. Gol pa je dosegel Ocepek.
Steklarna : »Meso« Trbovlje 3 : 4
Tekma je bila odigrana na igrišču za Savo. Za Steklarno pa so igrali: Grum, Pokra-jac, Maurer Os., Šuljagič (Krsnik), Jager, Hudi, Prašnikar, Ocepek, Trinkar, Premec, Sivec. Vse tri gole za našo ekipo pa je dosegel Trinkar Vili. V treh tekmah je tudi »mesarjem« uspelo enkrat zmagati.
Odbor je na svoji redni seji dne 9. 9. 1971 pregledal delo preteklega obdobja in predelal jesenski program, v katerem je treba izvesti medobratno prvenstvo v kegljanju, streljanju in namiznem tenisu. Prav tako je odbor sprejel sklep, da se s 1. 10. 1971 pa do nadaljnjega zmanjša število ur rekreativnega tekmovanja z dosedanjih 4 ur na 2 uri tedensko. Odbor je prišel do tega zaključka predvsem iz tega razloga, ker rekreativno kegljanje ni doseglo svojega namena, predvsem v zadnjem času. Ob urah rekreativnega kegljanja so se zbirali vedno eni in isti in še teh je bilo bore malo. Navsezadnje pa se je tudi ura v zadnjem času podražila, tako da nas sedaj stane
13,00	din, kar znaša pri dosedanjem urniku okrog 5.000 din letno.
Pričetek jesenskega dela prvenstva v malem nogometu.
11. 9. se je pričel drugi del prvenstva v malem nogometu. Do sedaj so bila odigrana naslednja srečanja:
11. 9. 1971
Notranji obrat II : Hajduk 0 : 3 Delavnice II : Delavnice 11:1 Delavnice II : Hajduk 5 : 1 Delavnice I : Notranji obrat II 4 : 1 Delavnice II : Notranji obrat II 4 : 4 18. 9. 1971
Brusilnica : Avtomati 6 : 2 Brusilnica : Not. obrat 12:6 Notranji obrat I : Avtomati 3 : 0
Lestvica
1.	Delavnice II
2.	Notranji obrat I
3.	Delavnice I 4 .Avtomati
5.	Notranji obrat II.
6.	Brusilnica
7.	Hajduk
9	5	3	1	30:17	13
8	6	1	1	20: 9	13
8	4	1	3	16: 9	9
8	4	0	4	13:17	8
9	3	1	5	13:19	7
8	2	0	6	21:28	4
8	2	0	6	10:24	4
Tako, to je lestvica po osmem kolu prvenstva. Odbor upa, da bo prvenstvo v teku meseca oktobra končano.
Odbor je na svoji izredni seji dne 20. 9.1971 v prisotnosti tovariša direktorja Klanšek Jožeta in predsednika Delavskega sveta tovariša Krsnika, razpravljal o vabilu »Tvornice stakla Pančevo«, v katerem nas le-ta vabi, da naj ponovno sodelujemo na športnih igrah proizvajalcev stekla Jugoslavije, ki bodo (so bile) letos 2. in 3. oktobra v Pančevu. Odbor je potrdil sklep sindikata iz leta 1967, da se iger zaradi prevelikih finančnih stroškov in drugih okoliščin ne udeležimo. Po drugi strani pa smo bili ravno mi iniciatorji in soustanovitelji športnega peteroboja gumar jev, žele-zarjev, kovinarjev in steklarjev, ki je postalo tradicionalno in se je letos že četrtič odvijalo.
Jože Premec
Slab start hrastniških ligašev
Po nekaj odigranih tekmah hrastniških ligašev v jesenskem delu prvenstvene sezone 1971/72 lahko mirno zapišemo, da je šport v naši dolini v izredni krizi, če izvzamemo le nekatere individualne uspehe strelcev in brodarjev.
Neuspehi niso prišli sami od sebe, temveč so posledica dela v klubih več let nazaj. Zavedati se moramo, da mora vsak športni klub imeti poleg prve ekipe obvezno mlado ekipo, če želi napredovati ali se vsaj obdržati na določenih pozicijah.
V podrobnosti neuspehov nogometašev se ne bi spuščali, vsem pa je verjetno znano, da v nekaj zadnjih letih v NK Hrastniku niso načrtno delali z mladinskimi in pionirskimi ekipami, temveč so posvečali vso pozornost prvemu moštvu. Poznavalci tega športa bi morali vedeti, kam pelje takšna politika in treba je pravočasno ukrepati in ne šele takrat, ko že
vrsto starejših igralcev obesi čevlje na klin in tehnično vodstvo nima zadovoljive izbire, ali jo pa sploh nima, za nastop v prvi ekipi. Poleg tega pa je že stara resnica, da je dobra organizacija ali dobro vodstvo v določenem klubu že polovica uspeha, kar pa tu ni moč zaslediti. Krivda verjetno ne leži na strokovnem vodenju kluba!?
To so torej dejstva, ki jih potrjujejo doseženi rezultati na športnem polju in jih ne more nihče zanikati. Nekateri poedinci so se precej trudili, vendar ena lastovka še ne pomeni pomladi. In kaj misli o našem hrastniškem nogometu Občinska zveza za telesno kulturo, katere vidnejši funkcionarji delajo v največji meri prav za nogomet in to vsaj na finančnem področju, če ne drugje. Težavne situacije ne bo tako lahko popraviti v doglednem času, saj je ^verjetno vsem znano,
da dobrega ali vsaj povprečnega športnika še tako dober strokovnjak ne more narediti kar čez noč. Vsem nam verjetno ni vseeno, kakšne rezultate dosegajo nogometaši, ki imajo najdaljšo tradicijo v našem kraju!
Mnogo boljša tudi ni situacija v Rokometnem klubu »Hrastnik«, kjer si sicer večja skupina aktivistov precej prizadeva, da bi speljali tekmovanje na normalen tir in se vsaj obdržali v ljubljanski conski ligi. Tudi tu pa se pojavlja problem podmladka. Tudi tu nekaj zadnjih let niso imeli mladinske ekipe. Ni dovolj, da imaš na papirju napisanih nekaj mladincev. Le-te je potrebno strokovno vzgajati in jim nuditi odgovarjajoče tekme, kjer se bodo kalili za nastope v prvi ekipi.
Obsodbe vredni so tudi zadnji incidenti, tako da je nekaj igralcev za dalj časa kaznovanih, pa tudi igrišče je zaprto. Očividci te
tekme in tudi strokovnjaki so si edini, da je bilo sojenje na tekmi Hrastnik : Mokerc resnično slabo in je spravljalo ob živce igralce, funkcionarje pa tudi gledalce. Zavedati pa se je vseeno treba, da se s silo in pretepanjem ne doseže ničesar, pa tudi z vpitjem na igralce ne! Hrastničani smo tako ostali brez prijetnih sobotnih rokometnih večerov verjetno za dalj časa. Šport pa ni namenjen sam sebi, oziroma peščici športnikov, temveč tudi občinstvu, ki ga na tem igrišču ni manjkalo. Rokometaši bodo tako morali igrati tekme v Trbovljah, kar so dodatni stroški. Hrastničani smo ostali brez rokometa, uspehi pa so vse prej kot dóbri. Ali rokometna barka pluje res v nižji rang tekmovanja, namesto v že dolgo pričakovano republiško ligo?
Nekoliko boljša, pa tudi ne dosti, je stiuacija v ŽRK »Steklar«-. Res je, da ima klub dokaj dober upravni odbor, prizadevne igralke in da se bodo dekleta obdržala v republiški ligi. Dekleta že več kot (Dalje na 10. strani)
Spomin iz Portoroža
Tudi letos sem jo bil zaradi najrazličnejših razlogov ubral na letni dopust v Portorož v naš steklarski dom. Res je, da je bil na razpolago Novi grad in morda še kateri drugi dom, toda zaradi običaja sem se namenil v naš dom, da ugotovim resničnost nekaterih besed, da je letos boljše oziroma slabše, da je ceneje oziroma dražje itd. Prijetno sem bil presenečen zaradi zelo lepega vremena. Ko sem v popoldanskih urah šel do doma, sem našel le malo stanovalcev, ker so se verjetno podili po morju, ali pa sedeli v kakšni prijetni senčici. Ob vsej vročini je moj pogled padel na strežno in kuharsko osebje, ki se je trudilo, da bi stanovalcem pripravilo kar najboljšo hrano.
Stanovalci so delno godrnjali, ker jih je opoldansko sonce močno segrelo pri uživanju opoldanskega obroka, toda te smole smo se kmalu znebili, ker sem opazil, da sta že dva delavca belila po strehi in prijetna toplota je bila potem vse dni, kolikor sem še ostal. 2al, da se ni nihče že preje spomnil, da bi se izvršil premaz na strehi in tako prikrajšal dopustnike za opoldansko taljenje.
V zvezi s hrano lahko poudarim to, da je bila odlična, da si doma marsikdo take hrane ne more privoščiti glede kvalitete in količine. Malo težje je s pijačo oziroma pivom, ker hladilnik nekaj škriplje in ne uspe ohladiti pijače do take stopnje, da bi se obiskovalci lahko odžejali z mrzlo pijačo. V kuhinio je sicer vstop prepovedan, toda marsikateri kuharski maček je pozabil na to prepoved in zaprosil kuharice za hrano ali kakšne druge potrebščine, ki so vedno rade ustregle. Nihče pa ni dolgo ostal v tem prostoru, ker je bilo silno vroče in
tudi nobenih ventilatorjev ni bilo opaziti, ki bi dovajali hladnejši zrak. Stanovalci so se porazgubili po skupinah in lahko si našel hrast-ničana v vsakem kraju v Portorožu, Piranu ali Fiesi. Nekateri so se sončili, drugi sprehajali, tretji tuširali, četrti spali, skratka zaužili in uživali so vse dobrine, ki jih lahko nudi jadranska obala. Žal so tudi cene v javnih prodajalnah precej poskočile, tako da smo se večkrat milo ozirali proti steklarskemu domu. Vendar, kaj češ, zaradi premočne žeje in vročega sonca je bila treba tudi to preboleti.
Otroci so vedno cukali očete in matere za lučko, sladoled ali kornet in druge brezalkoholne pijače, seveda pa niso vedeli, da je dražje kot vino ali kaj »gajstnega«. Družinski proračuni za dopust so hitro kopneli in tako smo se zbrali še zadnji poslovilni dan, ko smo poslušali zgodovino desetih dni, muke in težave, ki so jih imeli posamezni člani. Se nekaj smeha, steklarsko pesem in tako smo končali z dopusti. Imeli smo tudi možnost videti prelepo Portorožko noč, ki je bila obsijana z raketami fantastičnih oblik, tako da so naše žene in otroci od enajste do dvanajste ure ponoči govorili: ta je pa najlepša. Verjetno so nekaj milijonov pognali v zrak, toda kaj bi jih to skrbelo, saj smo plačali turisti.
V sam Portorož ni bilo mogoče priti, ker je bil drenj na ulicah in v kavarnah tak, da če nisi rekel »guten Abend«, nisi prišel na vrsto, da bi zelo drago, plačal kakšno pijačo. Spomini z izletov v okoliške kraje so prijetni, za tako dobro razpoloženje pa so vsekakor v prvi vrsti skrbele naše kuharice in tisti, ki so se trudili, da smo kar najbolje in naj lepše preživeli letni dopust. To jim je tudi uspelo.
SLAB START HRASTNIŠKIH LIGAŠEV
(Nadaljevanje z 9. strani) leto dni trenirajo brez trenerja, kar je precejšen hendikep, poleg tega pa so letos ostale brez druge ekipe in to predvsem zaradi finančnih težav. Če v klubu ne bodo kar najhitreje pričeli s treningi druge ekipe, žertski rokomet v Hrastniku čaka ista usoda kot druge ligaše. Pri ženskem športu je to sicer še toliko bolj pomembno in specifično, saj jih je le malo, ki več let redno trenirajo ih tudi uspešno nastopajo. Rokometašice bodo verjetno zavzele v republiški ligi mesto v sredini tablice, kar ni neuspeh, ni pa spodbuda za prihodnost.
Vsi tisti, ki dobro poznajo razmere in politiko financiranja tekmovalnega športa v Hrastniku v zadnjem letu, lahko potrde, da je Občinska zveza za telesno kulturo v velikih primerih v zadnjih letih ravno tem klubom iz proračunov črtala sredstva za mladinske ekipe. Navedbe se lahko dokumentirano dokažejo. Poleg tega pa je skoraj neverjetno, toda resnično dejstvo, da kljub zatrjevanju, da je denarja dovolj, ga klubi ne dobivajo redno, ali pa morajo še vedno moledovati za minimalna sredstva za minimalno delovanje. Ali je res potrebno, da se predsednik določenega kluba kot član ZK, ki zavestno z entuzijazmom dela v klubu, na vse sile trudi, da
za svoj klub dobi od OZTK tista sredstva, ki so bila temu klubu ob začetku leta določena, ali pa mora v nekaterih primerih dajati svoja osebna sredstva. Sklepi OZTK se ne realizirajo, pa četudi jih je sprejela skupščina OZTK.
Na tem mestu bi bilo verjetno potrebno napisati še nekaj besed o tistem, športnem društvu v Hrastniku, o katerem je bilo največ besed izrečenih prav na zadnji skupščini OZTK Hrastnik, to je o Šolskem športnem društvu. V tem društvu bi morali poleg o-snovne telesne vzgoje otrok (atletike, plavanja itd.) vzgajati kadre prav za tiste športne zvrsti, ki trenutno imajo v občini perspektivo. Ali ni škoda, da nekdo načrtno vzgaja v občini pionirsko košarko, če vsi vemo, da po končani osemletki dekle ne bo moglo nadaljevati svoje športne kariere na tem področju. Enkratno atletsko tekmovanje in še nekaj drugih tekmovanj ne bi smelo biti že konec delovanja tega društva. Bili so primeri, da so nekateri funkcionarji hrastniških klubov želeli sodelovati in pomagati temu društvu, pa niso naleteli" na pravo razumevanje (strelstvo, rokomet). Na drugi strani pa naj navedemo še primer, da imajo v Trbovljah vsi športni kolektivi po določenem urniku brezplačno u-porabo telovadnice, pri nas pa
stane trening ekipe določenega kluba 30 din. Ali je res potrebno, da pomenijo ta sredstva šoli vir vzdrževanja, na drugi strani pa so tu dokajšnji izdatki za klube, ki tudi v zimski • sezoni žele nadaljevati delo.
Namen tega sestavka ni kriti-
zirati, temveč zapisati dejansko stanje in ga postaviti pred javnost. Verjetno se bo v najbližnji bodočnosti še pisalo o tej problematiki, več kot pisati pa bi bilo potrebno stvar temeljito prerešetati prav tam, kjer problemi nastajajo.
Predstavnika Steklarne Herpelje ob podpisu samoupravnega
sporazuma
ing. Vojo Đinovski direktor steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina ob podpisu samoupravnega sporazuma
ing. Vlado Tekavec je samoupravni sporazum podpisal za industrijsko steklarsko šolo Rog. Slatina
v sliki in besedi
VEČ KOT 40 LET DELOVNE DOBE V STEKLARNI HRASTNIK
KADROVSKE VESTI
Prišli v podjetje
Jerič Marija, čistilka; Kreže Cvetka, odnašalka; Kušar Ivan, menjalec modelov; šarič Ana, odnašalka; Predovnik Marjeta, pomožna delavka v brusilnici; Hauptman Rado, ključavničar; Mlakar Boris, cizeler; Resman Božidara, odnašalka; Leskovšek Inge, brusilka; Rački Marija, pomožna delavka v brusilnici; Je-lakovič Jože, izvlačilec stekla; Robič Olga, odnašalka; Simeršek Rozalija, pomožna delavka v slikar-nici; Cimperšek Irena, odnašalka; Rutar Vera, odnašalka; Polšak Ana, odnašalka; Zupanc Marjana, odnašalka; Knez Jožefa, odnašalka; Bratič Branislava, trgovski zastopnik; Vozlič Nada, odnašalka; Sladič Ana, izpihalka; Lazič Rosa, odnašalka; Lendaro Anica, odnašalka; Mihoci Milana, Odnašalka; Gostič Pavel, odnašalec; Pušnik Marija, čistilka v avtomatski proizvodnji; Trbovc Franc, izvlačilec stekla; Dabeskovič Drago, odnašalec; Milič Petar, odnašalec.
Odšli iz podjetja Na lastno željo
Zupančič Bojan, odnašalec; Potočnik Frančiška, servirka; Tušek Stanka, izpihalka; Bratuša Karolina, izpihalka; Močnik Ladislav, ključavničar v avtom, proizvodnji; Hribšek Ana, kontrolor stekla; Oberčkal Silvo, brusilec stekla.
Samovoljno zapustili delo
Kirn Bojan, odnašalec; Petrovič Vinko, izvlačilec stekla; Klan-šek Ivica, odnašalka; Kaluder Ana, izpihalka; Orač Stanislav, odnašalec; Orač Ivica, odnašalka; Hohkraut Milena, odnašalka; Vrabič Stanka, odnašalka; Blagajče-vič Teofik, izpihalec; Pirš Stanko, odnašalec; Blagajčevič Fikret, nabiralec; Krstič Džordže, krogli-čar; Kocman Marjan, odnašalec; Zdovc Venčeslav, odnašalec; Predovnik Ana, odnašalka; Sluga Lado, odnašalec; Hiberšek Danilo, odnašalec; Dacar Aleksander, odnašalec; Šinkovec Milena, odnašalka; Cestnik Alojz, odnašalec; Rancinger Roman, odnašalec; Trošt Franc, izvlačilec stekla; Vidmar Leon, odnašalec; Zalaznik Stojan, odnašalec; Žagar Rajko, odnašalec; Žagar Viktor, nosač stekla; Zakrajšek Marija, odnašalka; Jakopič, odnašalec; Bžogič Spasoje, pobiralec črepinj.
Odšel v pokoj
Strgaršek Bruno, ročni pihalec Rš.
Odšli v JLA
Fišnar Avgust, rezkalec; Glavač Franc, menjalec modelov; Mate-šič Drago, ključavničar; Zaletel Viljem, cizeler; Šunta Matevž, po-. biralec črepinj; Drakler Alojz, zaboj ar.
Prirastek v družini
Podmenik Milan — sina; Mekše Albin — sina; Čebin Suzana — sina; Durmiševič Irfam — sina.
Poročila sta se
Jošt Pavla, kontrolor stekla, in Žibret Marjan.
Vsak član delovne skupnosti pozna Žnidra Otona, roj. 12. decembra 1913, oddelkovodjo v organiza-
ciji združenega dela ročne proizvodnje. Še prejšnji mesec je članom delovne skupnosti, svojim tovarišem delavcem dajal ustrezajoča navodila za delo, zato se morda tudi kdo vpraša, kako to, da ga ni več na delu v proizvodni enoti. Odšel je v zasluženi pokoj.
Žlindra Oto se je zaposlil v Steklarni Hrastnik že v stari Jugoslaviji in se je že takrat kot mlad steklar boril za pravice delovnega človeka. Po osvoboditvi je razumel in občutil novo rast delavskega samoupravljanja, zato se je takoj po os-
Tovariš urednik!
Oglašam se vam iz Mostarja, kjer služim vojaški rok. Dostikrat se spomnim na Steklarno in moje delovno mesto in zato bi rad bil nekoliko bolj povezan prek našega časopisa »Steklar«. Prav lepo vas prosim, če je mogoče, da mi pošiljate en izvod. Za uslugo se vam že v naprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, pozdravljam tudi druge sodelavce, posebno pa delavnico mojstra Šuljagič Raneta.
VOJAK POVŠE JOŽE V. P. 3763/3 79002 MOSTAR
Zdravo Jože!
Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave ter obljubljam, da ti bom časopis redno pošiljal. Prejmi lepe pozdrave od urednika!
Spoštovani urednik!
Kakor vsi delavci, ki so služili vojaški rok, vas tudi jaz naprošam za časopis Steklar, da bom vedel, kaj se dogaja doma. Prej-
voboditvi vključil ne samo v aktivno delo v okviru podjetja, temveč je postal tudi znan aktivist in druž-beno-politični delavec na področju Zasavja. Srečevali smo ga na delovnem, kulturnem, športnem in socialnem področju. Tako je poleg rednega težkega dela steklarja bil v letu 1948 soustanovitelj kluba Ljudske tehnike, v katerem sestavu je delovala tudi brodarska sekcija, ki aktivno deluje še danes. Mnogo se je prizadeval ter opravljal tudi različne funkcije v smučarski sekciji, kolesarstvu in tudi v drugih klubih, ki so obstajali v takratnem obdobju. Na družbeno-političnem področju, kjer je bil član različnih družbeno-političnih organizacij, se je zelo aktivno vključil na področje socialnega zavarovanja, ki je bilo tudi v takratnem obdobju družbeno pereče vprašanje in ga je bilo potrebno zaradi nasprotnosti do sistema spremeniti. Kot aktivista socialnega zavarovanja smo ga srečevali na najrazličnejših sestankih, ne samo v Hrastniku, temveč tudi v Trbovljah in Ljubljani, kjer se je vedno zavzemal za socialne pravice s področja zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavarovanja. V letu 1954 je prevzel delovno mesto oddelkovodje, ki ga je opravljal vse do upokojitve. Izrecno je treba poudariti in se tovarišu Žlindra Otonu zahvaliti, da je več kot 40 let delal samo v Steklarni Hrastnik, kar dokazuje, s kakšno privrženostjo je bil navezan na delo v Steklarni Hrastnik. V imenu kolektiva se mu zahvaljujemo za tako požrtvovalno delo.
mite lepe pozdrave, kakor tudi sodelavci iz brusilnice, obenem pa vam želim dosti uspeha pri nadaljnjem delu.
VOJAK
STRAŽAR VIKTOR
V. P. 3363/3
68263 CERKLJE OB KRKI
Zdravo Viktor!
Hvala za pozdrave in veseli me, da se zanimaš za dogodke v podjetju. Steklarja boš redno preje-
mal.	Lepe pozdrave ti pošilja urednik!
Zdravo urednik!
V prvih vrsticah vas prav lepo pozdravljam. Nahajam se v Prizrenu. Šel sem v prekomando. Drugače se imam kar dobro. Sem frizer in imam svojo delavnico. Delam samo v dopoldanskem času. Drugič vam napišem kaj več. Kako pa je kaj v kolektivu? Prejmite lepe pozdrave od voja-kci i
FERME IVAN
V. P. 9650/37
38400 PRIZREN
Uredništvo
INVALIDSKO UPOKOJEN
8.	9. 1971 je zapustil naše podjetje dolgoletni sodelavec, steklarski mojster BRUNO STRGARŠEK, ki je bil zaradi bolezni invalidsko upokojen. Rojen je bil 31. 7. 1920 v Sv. Jurju pri Dolu. Po končani osnovni šoli se je 4.
2.	1935 zaposlil v Steklarni Hrastnik kot odnašalec stekla. Z velikim veseljem do dela in s pridnostjo je postopoma napredoval. Po opravljenem strokovnem izpitu je bil postavljen na odgovorno delo brigadirja pri skupini RŠ vrči. V svoji dolgoletni praksi je tovariš Bruno izučil veliko število mladih steklarjev, saj je svoje bogate izkušnje rad prenašal na mlajši rod. Ko danes odhaja v zasluženi pokoj, mu njegovi sodelavci želijo, da bi ga v sreči in zdravju užival še veliko srečnih in zdravih let.
Zdravo Ivan!
Lepa hvala za prelepo razglednico Prizrena. Ce te res zanima, kaj je novega v tovarni, potem prebiraj Steklarja, katerega boš redno prejemal. Lep pozdrav od urednika!
Spoštovani tovariš urednik!
Oglašam se vam iz Reke, kjer sem na služenju vojaškega roka. Sem v avto-bataljonu in je precej zanimive snovi, tako da dnevi kar tečejo. Imamo tudi nekaj prostega časa za branje, pisanje itd., zato bi prosil, če bi mi lahko pošiljali Steklarja, da bi bil vsaj malo seznanjen z dogodki v Steklarni. Prejmite vsi skupaj lepe pozdrave, posebno pa še cizeler-ska delavnica. Lep pozdrav VOJAK
ZALETEL VILI V. P. 8376/2A 51002 RIJEKA
Zdravo Vili!
Prisrčna hvala za razglednico Reke. Obljubljam ti, da boš Steklarja prejemal. Mislim, da bodo tvoji sodelavci prebrali tvoje vrstice in se ti kaj oglasili. Lepe pozdrave od urednika.
DOPISUJTE V
STEKLARJA
NAGRADNA KRIŽANKA
äst, SyÉjÉljÉfe&fc. 3						POŠTA, TELEGRAF, TELEFON	FRANCOSKO ROMARSKO MESTO	PISANA PAP1QA	BEOGRAJSKI TEDNIK.	PRENEHANJE ČLANSTVA	DRŽAVA V ZDA	AVTOR• OPERE' PRODANA NEVESTA	KALIJ	IZZIVANJE	RIMSKA BOGINJA LOVA	NOGOMETAŠ OLIMPIJE (BRANE)	IME FILM. IGRALKE FARROW	p>Acm X m 55	
						►													
													TELOVADNI ELEMENTI						
													RUDOLF VALDEC						
IBSSp *		^ m 'At*1																	
		Ikersniko« VA POVEST	ZMRZNJE--NA VODA	JEZERO V SOV. ZVEZI	IW*														RAZUM, PAMET
KRAJ PR! LJUBLJANI						NUŠIČEVA KOMEDIJA			KRAJA								LJUBOMIR UQREN			
						BIKOV GLAS			t^KOLA								USTROJE: NA KOŽA		
TROJANSKI JUNAK							POZITIVNA ELEKTRODA						PRAZNINA, NIZEKTLAK						
							TEŽKO OROŽJE						SINJSKA VITEŠKA IGRA						
ŽELEZNA RUDA			■					družabna: IQRA						PERZIJA	RIMSKI VOJSKO: VODJA	STANE SEVER			MESTO V PERUJU
								PRIPRAVA ZA REZANJE								GLAVNI STEVNIK			
ABEL TASMAN			TROPSKI KUŠČAR						OBRTNIK ŽIVILSKE STROKE	PEVKA , MARKOVIČ	VZDRZE: VALNINA								
			UGLAŠENA KOVIN. PL0SÖA								KOLOS, ORJAK								
«£•					HETMANSKO ZEZL0	SLAVNI RU= SKl FIZIK						SODOBNI SLOVENSKI PISATELJ C MIŠKO)							
						G0ST0LEVEK C GLASS.)													
100				BROOK TAYLOR			STRJENKA					GERMANSKI OREL				STOLETJE			
																SUŠICA HRBTNEGA' MOZQA			
				starorim; SKA OBLEKA			TUJE ZEN; SKO IME					MESTO V TURČIJI							
OBRIS, OČRT								TREBUŠNA BOLEZEN					SUKANEC				365 DNI	tvarina	HOZOUAVICA
								INDIJSKI DROBIŽ					JEZERO V SOV.ZVEZl						
STARAR* SKA PO* KRAJINA									TOMŠIČ					MESTO NA KRIMU					
														3					
sestavil; KARLI DREMEL	KRSTO UNQNAD	ANDREJ HIENG	ST^R.ZDRAV--NIKV RIMU						SLOVENSKA LEPOTICA CVJK1CA}						UMRLI SLOVENSKI PISATELJ (FRANCE)				
			GRŠKA ČRKA																
VRSTA POTNIŠKEGA LETALA									RANO» CELNJK						VRSTA OGLJIKOVEGA VODIKA				
ORGAN SLUHA '				VRSTA PREPROG (Francija!)					LETOPIS						PRITOK SAVE PRI MEDVODAH				
NAGRADNA KRIŽANKA
Za pravilno rešitev nagradne križanke razpisujemo 7 nagrad:
1.	nagrada	30 din
2.	nagrada	20 din
3.	do 7. nagrada	10 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do petka, 22. oktobra.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko od 7. 9. smo do določenega roka prejeli 61 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim reševalcem:
1.	nagrada (30 din) BOLTIN Ida;
2.	nagrada (20 din) BEDENIK Janez;
3.	do 7. nagrado (po 10 din) prejmejo: LIPOVŠEK Ivanka, SMODIC Julij upok., ALT Vilma, SMODIČ Bojan, KLENOVŠEK Franc, upok.
PRAVILNA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Sana, Guam, Arna-de, Osp, tramperji, Lokar, bar, raspored, Ojstro, aga, Erie, skla-pel, prag, mavrah, Johann, rana, et, Euwe, ulivanje, DID, Bonin, ideal, Sardinija, Normanka, real, Plase, lori, Arkansas, A. O., NM, sak, Mo, njiva, terital, oda, amater, aligator, til, solata, Sicilija, Ant, ananas, ara, opel
D. K.
POZDRAVI IZ JLA
Dragi urednik!
Prejmi lepe pozdrave iz Kraljeva, kjer služim vojaški rok. Pozdravljam tudi vse člane kolektiva, posebno pa še sodelavce iz st ra Tarske in cizelerske delavnice P1 osim te, da bi mi pošiljal »Steklarja«, za kar se ti že v naprej zahvaljujem!
VOJAK
FIŠNAR AVGUST V. P. 4945/14 D KRALJEVO
Dragi Gusti!
Razveselil sem se tvoje kartice in pozdravov. Hvala ti! Steklarja boš redno prejemal. Lepo te pozdravlja urednik!
Tovariš urednik!
Zopet se vam oglašam z majhno prošnjo v zvezi s časopisom »Steklar«. Sedaj se nahajam v Srpskem Itebeju in bi želel, če bi mi pošiljali časopis na novi naslov.
PODREBERŠEK DRAGO V. P. 8097/2
23233 SRPSKI ITEBEJ Banat
Zdravo Drago!
Hvala za pismo in pozdrave. Zabeležil sem si tvoj novi naslov in zagotavljam ti, da boš Steklarja redno prejemal. Lepe pozdrave od urednika!
Tovariš urednik!
Ponovno se javljam z nekaj vrsticami, prisrčnimi pozdravi in malo prošnjo. Prosim vas, če bi mi odslej pošiljali Steklarja na novi naslov. Obenem pozdravljam vse sodelavce, posebno pa mojstra Bočko Franca in druge. VOJAK
ŠTOJS MARJAN V. P. 4036/8 Petrovac 91002 SKOPJE Zdravo Marjan!
Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave. Upam, da bo mojster videl v časopisu, da ga pozdravljaš in se ti oglasi z razglednico. Lepo te pozdravlja urednik!
Odločitve sekretariata za delo
Samo delavci, ki delajo s polnim delovnim časom, imajo pravico do dnevnega počitka.
Na dnevni počitek 30 minut imajo pravico delavci, ki delajo enkratno s polnim delovnim časom, ali delavci, katerim je delovni čas zaradi fizičnih pogojev skrajšan in šteje kot poln delovni čas. Drugi delavci, ki delajo krajši delovni čas iz naslova zdravstvenega zavarovanja, porodnice itd., nimajo pravice do polurnega odmora.
Delovna organizacija ne more s svojim aktom odločiti ali odrediti, da mati z otrokom v starosti do 8 mesecev, ko ima pravico in dolžnost delati 4 ure na dan oziroma polovico polnega delovnega časa, določen čas delala poln delovni čas, določen čas pa ne bi bila na delu.
V smislu 40. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih delav-ka z otrokom v starosti do 8 mesecev ima pravico, da dela 4 ure
dnevno, če to zahteva. To pomeni, da je vzpostavljena pravica matere z otrokom do 8 mesecev starosti, da dela 4 ure dnevno, a ne daje pravice, da je odsotna z dela 4 mesece po porodniškem dopustu. Zaradi tega bi bilo v nasprotju z zakonom, če bi se z odločitvijo ali s samoupravnim aktom določilo kako drugače. Namen zakonodajalca namreč je, da se omogoči delavki, da je v teku delovnega dne pri svojem otroku zaradi nege.