Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7- Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 23.000
Letna inozemstvo	Lir	35.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
■	
	
	■Bi
m k
Leto XXXV. - Štev. 5 (1738)
Gorica - četrtek, 3. februarja 1983 - Trst
Posamezna številka Lir 500
Goriška nadškofija v veselem pričakovanju Cerkev ima nov zakonik
Vsak škof je po svojem posvečenju član celotnega zbora škofov, ki je nadaljevanje apostolskega zbora in zato deli z drugimi sobrati v škofovski službi odgovornost za celotno Cerkev na svetu. V to odgovornost je vključena tudi krajevna Cerkev, ki ji načeluje. Prav zato je tudi krajevna Cerkev oblikovana po liku vesoljne Cerkve.
Novi goriški nadškof p. Anton Vital Bommarco, ki bo v nedeljo 6. februarja prevzel vodstvo goriške Cerkve in odgovornost zanjo prihaja torej v svojstvu naslednika apostolov, da bo vršil trojno službo: učitelja v občestvu vere, duhovnika v občestvu bogoslužja in pastirja ter očeta v občestvu ljubezni.
UCITEJ
To bo ena glavnih nalog novega nadškofa. Tudi za njega velja beseda sv. Pavla: »Gorje mi, če bi evangelija ne oznanjal!« Vsak škof je odbran za blagovest božjo, da jo posreduje zaupani mu čredi, da jo brani pred lažnimi oznanjevalci in da jo izpričuje s svojim življenjem. Odlikovati ga mora vnema, da »oznanja besedo, nastopa bodi prilično ali neprilično, da prepričuje, svari, opominja z vsem potrpljenjem in učenjem« (2 Tim 4, 2). SVojo službo bo vršil v časih, o katerih pravi sv. Pavel v istem pismu, da ljudje ne bodo več prenesli zdravega nauka, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in bodo ušesa odvračali od resnice, obračali pa se k bajkam.
DUHOVNIK
Kakor v prvi krščanski Cerkvi, ko so se apostoli posvečali molitvi, božji besedi in obhajanju evharistije, tudi vsak škof zbira izročeno mu čredo k božjemu češčenju in pri tem moli, oznanja božji nauk in daruje sv. evharistijo: »Vzet izmed ljudi se kot veliki duhovnik postavlja za ljudi v tem, kar se nanaša na Boga, da daruje dari in daritve za grehe in more imeti potrpljenje s tistimi, ki so nevedni in se motijo« (Hebr 5, 1-3).
Škof je nadalje redni delivec potrjenja v veri (sv. birme) in sv. redov (mašniškega posvečenja). On daje pobudo in vsklajuje bogoslužno življenje v svoji Cerkvi. Načeluje zaradi svojega »kraljevega duhovništva« božjemu ljudstvu, je Kristusov služabnik in delilec božjih skrivnosti.
PASTIR IN OCE
Škofovo poslanstvo je tudi v tem, da ustvarja v svoji Cerkvi edinost v ljubezni, da pospešuje in ureja sodelovanje med duhovniki in laiki, da jih druži okrog sebe z vezmi vere, dobrote in dejavne ter odgovorne pokorščine. Čutiti se mora očeta
v	družini in jo tako tudi sprejemati.
Koncilski dekret o škofovski službi poudarja: »Da bodo škofje v stanju bolje poskrbeti za dobro svojih vernikov z ozirom na njih potrebe, naj si prizadevajo, da dobro spoznajo pogoje, v katerih živijo.« Res je, da bo za škofa, ki prihaja od zunaj, to morda težje kot za domačina, toda če se bo pogumno in brez kakih od drugod prinesenih predsodkov in pomislekov od prvega dne z vnemo, zavzetostjo in iskrenostjo posvetil spoznavanju vseh sestavin svoje škofije, bo kmalu dobil jasno sliko o Cerkvi in jo začel preudarno voditi.
Od škofa se tudi pričakuje, da zna odločati, ko je to potrebno in se posluževati svoje avtoritete, ko razmere to zahtevajo. Vse to pa vključuje tudi prepričevanje, potrpežljivost, ljubezen, dober zgled. Hladna uporaba avtoritete bi bila daleč od lika dobrega Pastirja, ki gre za izgubljeno ovco, dokler je ne najde.
SVOJSKI OBRAZ GORIŠKE ŠKOFIJE
Kakor ima vsaka oseba svojski obraz, tako ga ima tudi goriška škofija, v katero Prihaja p. Bommarco. Ta obraz je oblikovala njena zgodovina, ljudstva, ki v njej živijo, raznolika kultura, bogata izročila. Svojske poteze ji daje tudi navzočnost slovenske sestavine. Slovenska narodnostna ^upnost je sicer danes znatno manjša kot Je bila v goriški predvojni stvarnosti, toda 6 vedno pomeni za goriško škofijo resnlč-nost, ki se je ne da zanikati in ne obiti.
*
Njen jezik, njena kultura, njen prispevek k oblikovanju in rasti obsoške zemlje so dejstva, ki jih mora vsak nadškof sprejeti, upoštevati in temu primerno ravnati. Prepričani smo, da bo novi nadpastir znal ta dejstva ceniti kot je to znal rajni nadškof Cocolin in bo v njih videl blagoslov za krajevno Cerkev, ne pa morda neko nad-ležnost, ki jo je treba zgolj prenašati, ko se ji že ni mogoče izogniti.
PEREČI PROBLEMI
Pod vodstvom pokojnega nadškofa so tudi kot sad pokoncilske obnove po dolgotrajnih in včasih težavnih razpravljanjih dozorele odločitve, ki so za slovensko občestvo pomenile važno priznanje njenih pravic na cerkvenem področju, tako na pravnem kot dušnopastirskem. Naj omenimo le eno: ustanovitev slovenskega dušno-pastirskega središča v goriškem mestu. Pričakujemo, da bo novi nadškof naredil še en korak na tej poti in iz tega središča ustanovil personalno župnijo za slovenske vernike.
Problem, ki postaja s pastoralnega vidika vedno bolj pereč so nadalje narodnostno mešane župnije. Rešitev ne bo lahka. Potrebni bodo študiji, razmišljanja, sestanki, pogovori med obema jezikovnima skupnostima na vseh ravneh: župnijski, medžupnijski, škofijski in mednarodni. Eno je gotovo: tega problema ne bo moč rešiti brez novih pastoralnih prijemov, ki bodo presegli dosedanje okorne pravne strukture teritorialnih župnij, na katere smo bili do sedaj navajeni.
Velik problem tako za slovenska kot italijanska verska občestva je delo za mladino. Trenutno imamo Slovenci v goriškem mestu mladega in vnetega duhovnika, ki se zares zavzeto posveča mlademu rodu. Seveda bi jih potrebovali še več.
Prav tako ostaja naša velika skrb pomanjkanje slovenskega duhovniškega naraščaja. Pri tem si želimo, da bi našli razumevanje v sosednih bratskih Cerkvah in to ne samo v tržaški in videmski tostran meje, temveč tudi v koprski in ljubljanski. Naj bi novi škof naprej s temi škofijami gojil in razvijal tisto prijateljstvo ter intenzivne človeške in pastoralne odnose, ki jih je pokojni msgr. Cocolin tako uspešno gojil, od česar je imelo korist vse prebivalstvo, tako na verskem kot kulturnem in narodnem polju, saj tako Slovenci kot Furlani kot Italijani ne od danes, temveč že dolga stoletja živimo skupaj in imamo tudi skupno mater — oglejsko Cerkev.
-jk
■	Po vseh poljskih cerkvah so preteklo nedeljo prebrali dokument poljskih škofov, v katerem je rečeno, da bo papež Janez Pavel II. prišel na Poljsko 18. junija, ne da bi bilo povedano, katere kraje bo obiskal in koliko časa se bo mudil v svoji domovini. Papežev obisk naj bi pomagal k notranji iprenovi prebivalstva. Dokument nadaljuje: »Družbeno življenje je težko ranjeno, osnovni človeški zakoni so kršeni, teptano je človeško dostojanstvo, zaradi česar narašča sovraštvo v srcih.« Da se preprečijo novi izbruhi ljudske ne-volje, se škofje obračajo na državne oblasti, da podelijo splošno amnestijo in pod-vzamejo še druge pobude, ki naj omogočijo odpuščanje in narodno spravo ter enotnost.
V	katoliški Cerkvi je stalno živa želja, da bi bili vsi cerkveni zakoni skupaj zbrani in bi tako bilo olajšano njih poznavanje, raba in spolnjevanje. Zato se je vedno znova pojavljala težnja in potreba, da bi se ti zakoni zaradi spremenjenih stvarnih in časovnih okoliščin popravljali, dopolnjevali ali odpravljali, ker je pač Cerkev kot družba ustanovljena za ljudi.
ZAKONIK IZ LETA 1917
Omenjam samo papeža sv. Pija X., ki je dobro uvidel, še preden je postal papež, kakšno korist bi Cerkev imela, ko bi vse tedaj veljavne zakone pregledali, uredili, dopolnili in zbrali ter izmed njih odstranili vse tiste, ki so bili že razveljavljeni ali so prišli iz rabe ali ki bi jih bilo treba prilagoditi razmeram časa.
Ko je Pij X. leta 1903 postal papež, je kmalu ukrenil vse potrebno, da se pripra-
vi	zakonik cerkvenega prava - codex iuris canonici.
Žal je ta papež umrl že v avgustu 1914, tj. preden je bilo delo za novi zakonik končano. Njegov naslednik Benedikt XV. je pa delo nadaljeval in tako je lahko na binkoštni praznik 27. maja 1917 razglasil novi zakonik in obenem določil, da dobi zakonsko moč za vso latinsko Cerkev na binkoštni praznik 19. maja 1918. Ta zakonik, ki je trenutno še v veljavi, ureja vsaj na splošno vse pravno področje zahodne Cerkve. Za avtentično razlaganje zakonskih kanonov, to je odredb in predpisov, norm in pač zakonov je papež Benedikt XV. že septembra 1917 ustanovil posebno kardinalsko komisijo, ki je do leta 1943 izdala že nad dvesto odgovorov, od teh pa nekateri odgovarjajo na več vprašanj.
SLOVENSKI PREVOD STAREGA ZAKONIKA
Zakaj omenjam leto 1943? Leta 1943 je namreč v Ljubljani prof. dr. Alojzij Odar s posebnim dovoljenjem Apostolskega sedeža izdal slovenski prevod Zakonika cerkvenega prava. In v ta prevod so vključeni tudi vsi odgovori omenjene komisije do leta 1943. Ta slovenska izdaja obsega latinski original s prevodom in z uradnimi razlagami in pripombami ter dokumente z navodili. Eno navodilo je za škofijska sodišča o postopku pri ničnostnih zakonskih pravdah; drugo pa je navodilo za postopek o razvezi trdnega in še ne izvršenega zakona (matrimonium ratum non consuma-
tum). Delo prof. Odarja je sad njegovega dolgoletnega truda in prizadevnosti kakor tudi njegovih sodelavcev, med temi tudi prof. dr. Aleša Ušeničnika.
V	uvodu je prof. Odar zapisal: »Namen, ki sem ga imel s tem delom, je bil ta, da svojim slušateljem in vsem, ki se po svoji službi morajo zanimati ali se sicer zanimajo za pravno življenje katoliške Cerkve, s priredbo zakonskih in oficielnih tekstov približam cerkveno pravo in olajšam njega umevanje in uporabljanje.«
Cerkveni zakonik Benedikta XV., ki bo v veljavi še do novembra letos, obsega pet poglavij ali knjig. V prvi knjigi so splošne določbe; druga knjiga govori o osebah —
v	glavnem o duhovnikih in redovnikih; v tretji knjigi so določbe o zakramentih, svetih krajih in časih, bogoslužju, cerkvenem učiteljstvu, cerkveni imovini. Četrta knjiga ima določila o cerkvenih sodiščih, o postopkih pri razglaševanju božjih služabnikov za blažene in blaženih za svetnike. Peta knjiga pa govori o kaznivih dejanjih in zadevnih kaznih.
NOVE RAZMERE ZAHTEVAJO NOVE POBUDE
Zdi se mi, da bi -bilo kar odveč, če rečemo, da se je od leta 1918 v svetu in Cerkvi marsikaj spremenilo in da so spremembe časa in razmer zahtevale, da se cerkveni zakonik poenostavi, dopolni ali celo odpravi, kakor so nekateri govorili. Kaj narediti? Kako? Težave so bile velike. Cerkev je res družba, ki jo sestavljajo dobri in slabi člani, a je obenem božja ustanova, ki se ne da vkleniti v človeške zakone. Življenje kristjanov, ki so božji otroci in poklicani k večnemu življenju pri Bogu, je sad predvsem božje milosti in ne samo človeškega prizadevanja, dela in trpljenja. Klic k popolnosti prihaja od Boga in On sam je tisti, ki človeka vodi na zemeljski poti, čeprav je Cerkvi izročil vsa sredstva, ki človeka usposobijo za to pot in mu na njej pomagajo.
Papež Janez XXIII. je to dobro čutil in se .je zato odločil za prenovo v Cerkvi. Čutil je, da je treba odpreti vrata, da zapiha svež veter, da je treba poklicati k delu in odgovornosti vse božje otroke, pač sploh vse ljudi dobre volje. Tako je nepričakovano 25. januarja 1959 v baziliki sv. Pavla pričujočim kardinalom povedal, da namerava izvesti sinodo za rimsko škofijo, ki naj bi bila za zgled vsem škofijam po sve-
Proslava 20-letnice obstoja naše dežele
V	ponedeljek 31. januarja je bila v Trstu izredna seja deželnega sveta, na kateri so proslavili 20-letnico ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine. Priložnostne govore so imeli predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik mešane parlamentarne komisije za deželna vprašanja sen. Modica in minister za deželna vprašanje sen. Fabbri, slavnostni govornik pa je bil ustavni sodnik prof. Paladin. Pozdrave je poslal tudi predsednik republike Pertini.
Naravno je, da so vsi govorniki poveličevali pomen dežele in omenjali uspehe, ki jih je požela v 20-letnem obstoju. Vsi govorniki so tudi, eni bolj zavzeto, drugi manj spregovorili o vprašanju narodnih in jezikovnih manjšin ter o odnosih do sosednjih dežel Koroške, Slovenije in Hrvaške. Predsednik Colli je izrecno zahteval zakon za globalno zaščito Slovencev, senator Modica pa je dejal, da še vedno veljajo razlogi, ki so privedli do ustanovitve dežel s posebnim statutom, to je prisotnost narodnih in jezikovnih manjšin, ki jih mora država, predvsem pa dežela zaščititi.
To vprašanje je še bolj poudaril ustavni sodnik Paladin, ki je opozoril na vso protislovnost naše dežele, ki je bila prvotno zamišljena v vlogi zaščite manjšin, prevladali pa so čisto gospodarski razlogi, tako da so prvotno vprašanje manjšin zožili na 3. člen deželnega statuta, ki le na splošno
priznava enakost pravic vsem državljanom ne glede na jezik, ki ga govorijo ali narodnostno skupino, h kateri pripadajo.
Vsi govorniki so tudi omenjali gospodarske težave in vlogo, ki naj jo ima dežela pri prebroditvi krize. Po slavnostni seji se je senator Fabbri sestal z načelniki svetovalskih skupin in dal zagotovila o obnovitvi parlamentarne razprave o zaščitnem zakonu za slovensko manjšino.
Nova blažena
V	torek 25. januarja ob sklepu Tedna krščanske edinosti je sv. oče v baziliki sv. Pavla razglasil za blaženo redovnico trapi-stovskega reda Marijo Gabrijelo Sagheddu. Rodila se je leta 1914 na Sardiniji, z 22 leti je stopila v trapistovski samostan v kraju Grottaferrata, a je že po treh letih po mučni bolezni umrla. To je bilo leta 1939. Svoje trpljenje je darovala za edinost med kristjani. Zato tudi njeno razglašenje za blaženo ravno v Tednu krščanske edinosti.
Kungova teologija ni več katoliška
Prefekt Kongregacije za verski nauk kardinal Ratzinger je izjavil, da je primer teologa Kiinga za Vatikan končan. Teologija, ki jo oznanja ta sporni švicarski teolog po njegovem mnenju ni katoliška. V Vatikanu so še vedno pripravljeni navezati dialog, seveda če bo Kting sprejel katoliški nauk.
tu, sklicati po skoraj 90 letih nov vesoljni cerkveni zbor ali koncil ter pripraviti nov, sodobnim razmeram ustrezajoč cerkveni zakonik.
V	Rimu so kmalu izvedli sinodo s posvetovanjem duhovnikov in laikov ter jo zaključili z odobrenjem številnih zakonov in predpisov za rimsko škofijo, kar pa ni našlo posebnega odziva med rimsko duhovščino. Vse je skoraj ostalo na mrtvi točki.
KOMISIJA ZA NOVI ZAKONIK
28. marca 1963 je Janez XXIII. ustanovil posebno komisijo za pripravo novega cerkvenega zakonika, a z delom je komisija začela šele po končanem koncilu. Koncil se je namreč začel pod Janezom XXIII.
11.	oktobra 1962, zaključil pa pod Pavlom VI. 8. decembra 1965. Bil je to koncil prenove, ki je delo Sv. Duha. Koncil je na novo in z vso močjo poklical v spomin staro, a tolikokrat zanemarjeno resnico, da k Cerkvi z vsemi pravicami in nalogami polnovredno spadajo tudi tisti verniki, ki niso duhovniki ali redovniki — vsakdo je na svojem mestu in v skladu s svojim položajem ter s svojimi sposobnostmi in darovi odgovoren za spolnjevanje njenega poslanstva.
Obenem se je Cerkev, ki jo koncil imenuje »božje ljudstvo«, z II. vatikanskim koncilom spet jasneje zavedela vesoljnosti zveličavne božje volje, da so torej vsi ljudje poklicani k odrešenjskemu zedinjenju s Kristusom, ki je luč sveta: od njega izhajamo, po njem živimo, k njemu gremo. Iz tega pa sledi, da udje Cerkve, ki naj bi po božjih načrtih bila vesoljni zakrament odrešenja, ne morejo ničesar bolj goreče želeti kakor to, da bi vedno bolj velikodušno in bolj uspešno služili ljudem svojega časa. Zvesto se oklepajoč evangelija in iz njega zajemajoč moči, združeni z vsemi, ki ljubijo pravico in jo goje, so prevzeli ogromno nalogo, ki jo je treba izvršiti na tem svetu in o kateri bodo morali dati račun Njemu, ki bo poslednji dan sodil vse ljudi.
Kako vse te zahteve, Jci jih gotovo Janez XXIII. ni predvideval, postaviti med predpise in kanone novega zakonika?
NOVI ZAKONIK POTRJEN
Komisija za pripravo novega zakonika je po koncilu šla pridno na delo, dani so bili številni predlogi, posvetovanj niti ne moremo prešteti, večkrat so bili vprašani za mnenje in svet škofje in izvedenci, vse de-
lo	se je od prve napovedi zavleklo dobrih 24 let. Pavel VI., ki si je tako želel, da bi se delo zaključilo, konca ni dočakal. Nadaljevati je moral Janez Pavel II., ki je 25. januarja letos podpisal in s tem izdal no-
vi	cerkveni zakonik.
Ta cerkveni zakonik šteje 1.752 kanonov in ne več 2.414 kakor prejšnji; razdeljen je na sedem delov ali knjig. Prva knjiga obsega splošne določbe; druga govori o Cerkvi kot božjem ljudstvu in to v soglasju s tem, kar določa koncilska konstitucija o Cerkvi; tretja knjiga govori o službi poučevanja v Cerkvi; četrta o zakramentih kot sredstvih posvečevanja, peta o cerkveni imovini, šesta o kaznivih dejanjih in kaznih, sedma o varstvu pravic.
Opravljeno delo ni bilo lahko in prav gotovo ne bo popolnoma zadovoljilo. To potrjuje sledeča resnica: ker je Cerkev ne le občestvo vere, marveč tudi občestvo delovanja iz vere in ljubezni, je koncil za življenje Cerkve in njenih udov dal tudi take pobude, ki niso ravno točni predpisi, a so skladne z .evangelijem in naj bi jih Cerkev udejanjala ob navdihovanju Sv. Duha — seveda pa tudi ob lastnih premislekih — v razmerah, kakršne morejo nastati in ki jih ni mogoče vnaprej predvideti.
Tisti, ki so novi zakonik pripravljali, so se morali na to ozirati. V tem je bila gotovo ena največjih težav, na katere so naleteli pri pripravi in izdaji novega zakonika. Bog daj, da bi izdaja novega zakonika pomenila nov in velik korak v prenovi v Cerkvi in v svetu.
Dr. Lojze Škerl
im im mm
Urnimo nedolžnim čast!
8. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona
Ob koncu januarja in ob začetku februarja se bomo spominjali dveh velikih tragedij na Primorskem iz zadnje vojne; prva je pokol gojencev partijske šole v Cerknem 27. januarja, druga pa posledica prve in likvidacija 14 nedolžnih žrtev 3. februarja istega leta. Kako je do tega prišlo?
Zgodovinarji OF se pri prvi tragediji veliko ustavljajo. Preprosto in na kratko povedano gre za posebno šolo, ki jo je komunistična partija organizirala za vzgojo mladih kadrov na Primorskem. Ta šola je bila najprej v Cepovanu, od tam so jo prestavili na Vojsko, končno so ji odka-zali mesto v Cerknem, ki je bilo v tistih mesecih v središču tako imenovanega »osvobojenega ozemlja«. Šolo je v januarju leta 1944 obiskovalo kakih 50 mladincev. Bili so tik pred zaključkom tečaja, ko je prišlo do tragedije. Očividec, ki je takrat živel v Cerknem, takole opisuje oba dogodka:
Dne 27. januarja 1944 so nemški vojaki iz Idrije (prek Otaleža prišli v Cerkno okrog 8. ure zjutraj. Eni pravijo, da jih je bilo 200, drugi da jih je bilo 120. Vsekakor je šlo za številno bojno skupino, ki je neopazno prišla prek hribov iz Idrije v Cerkno. Prehodili so v nočni tihoti in temi več kot 20 km skozi osvobojeno ozemlje. Res je, bili so oblečeni v bele tunike. Toda četa 200 mož ni kaka vojaška patrulja, ki se lahko vtihotapi kamorkoli. Kje so bile partizanske straže? Res je, tudi predno so se Nemci pokazali v Cerknem, so se nad vasjo oglasili streli. Toda partizanski komandir je pojasnil: »Naši so, ki streljajo.« V resnici so Nemci ustrelili partizansko stražo.
Kaplana Ludvik Sluga in Lado Piščanc sta ravno odmaševala, ko se v vasi prikažejo Nemci. Nastane preplah. Toda nemški vojaki gredo na gotovo, kot bi vedeli, kje je partijska šola. Udeležence dobijo še speče, nekatere pred hišami. Z rafali iz brzostrelk ustrelijo, kogar dobijo. Padlo je 47 udeležencev šole in še več drugih. Približno uro časa se zadržijo Nemci v Cerknem, pretaknejo hiše v iskanju partizanov in plena; vse jim prav pride, zlasti klobase. Cez približno uro streljanja in plenjenja se mirno umaknejo proti Že-linu in od tam v Idrijo. Njihov vojni pohod je popolnoma uspel. Menda niso imeli človeških izgub. Ves čas ropanja in streljanja so pa partizanske edinice stale okrog po planinah, toda v Cerknem se niso prikazale, niti niso zavarovale ceste iz Cerkna do Želina.
Komaj so Nemci odšli, sta kaplana vzela olje bolnikov in z njim mazilila ranjence, ki so bili še živi. Naslednje dni so žrtve pokopali v skupnem grobu na cerkljanskem pokopališču. Šele pozneje so prišli nekateri sorodniki in odkopali svoje rajne ter jih odpeljali domov.
Izučeni od tega presenečenja so partizani hoteli postaviti v zvonik mitraljez. Toda na pritisk in prošnjo ljudi, zlasti obeh kaplanov in dekana Kunčiča so mitraljez odstranili z zvonika.
Cerkljanska tragedija se s tem ni zaključila. Partizanska komanda se je čutila kriva pred dejstvom, da so nemški vojaki v tako velikem številu pridrli v Cerkno, glavno središče njih oblasti, in po hudem pokolu nemoteno tudi odšli. Sramota je bila velika. Kdo naj bo zanjo kriv? V naslednjih dneh so na partijskih sestankih odkrili grešnega kozla: kriva je bela garda z obema kaplanoma. Zato je treba belo gardo eksemplarično kaznovati. Sestavili so seznam 15 oseb, ki jih je treba likvidirati. V seznamu sta bila oba kaplana, sestra g. Piščanca Marta in še 12 drugih. Na svečnico zvečer so začeli z aretacijami. Kaplana Ladota Piščanca so dobili doma, njegovo sestro tudi. Toda ta je ležala bolna v postelji. Pri njej je bila prijateljica Malka Purgar, kandidatka za samostan. Ker Marta ni mogla z njimi, so pobrali Malko, četudi ni bila na prvotnem seznamu. Potem so se oglasili po drugih hišah. Pri Erženovih so našli kaplana Slugo, ki je tam prenočeval. Odpeljal: so tudi domačo hčorko Angolo Eržen. Vsega skupaj so aretirali 15 oseb. Priča trdi: Pobrali so najboljše ljudi v Cerknem. Zbrali so jih v kaplaniji in jih od tam sredi noči odpeljali strogo zastražene v hrib. Kam? Domačini niso dvomili, peljali so jih v smrt. Naslednji dan, 3. februarja ob 7. uri zvečer je bilo v hribih nad Cerknem slišati regljanje strojnic. Domačini so si potiho rekli: Naše streljajo.
Dne 5. februarja je partizanska komanda izdala letak, v katerem obdolžuje 15 Cerkljanov izdaje in javlja, da so vsi izdajalci bili kaznovani kot so zaslužili. (Vendar se je pozneje izkazalo, da se je eden čudežno rešil.) Dopolnjen je bil tako drugi del cerkljanske tragedije.
Svoj komunike je OF raziširila po celi
Primorski; dobili smo ga tudi v Gorici. Dekan Alojzij Novak piše v svoji Čmiški kroniki 1. marca 1944: »Slišim, da (ljudje) z veseljem odobravajo uboj dveh kaplanov iz Cerkna, ki se je izvršil 5. februarja in ki so partizani v posebnem komunikeju to objavili. Hudič prav zares vlada!« In vlada še danes, saj so še vedno ljudje, ki so prepričani o krivdi obeh kaplanov in drugih nedolžnih žrtev, med katerimi je bilo največ žensk. V resnici ,pa gre za dve tragediji iz tistih hudih časov splošnega nasilja in terorja.
Prihodnje leto bo poteklo 40 let od obeh tragedij. Ali bi ne bilo prav in častno za vse, da se prizna resnica in se nedolžnim žrtvam vrne dobro ime? Naj bi dovolili vsaj to, da se na domačem pokopališču častno pokopljejo. Saj prihaja na dan, da je poleg hude malomarnosti partizanske komande za prvo tragedijo res bilo krivo izdajstvo, toda nikakor ne Cerkljanov.
K. H.
Bralci pišejo
Moramo res poslušati neumnosti?
V	soboto 29. januarja sem popoldne poslušal radijsko oddajo, ki jo za radio Trst A pripravlja Tatjana Rojc. Ta sodelavka je že imela na radiu, kolikor se spominjam, kako oddajo, ki jo je dobro vodila. To pot pa se mi zdi, da ga je krepko polomila. Pri oddaji je namreč imela kot gosta dva mlada predstavnika Mladinskega krožka, oba izredno »zgrajena« levičarja, ki sta delila sodbe in etikete na levo in desno, ne da bi pri tem voditeljica oddaje trenila z očesom, ne da bi njune neumnosti vsaj spravila pod vprašaj.
Naj naštejem samo nekaj oslarij, izrečenih v teku dveurne popoldanske oddaje: Slovenska skupnost ni politična grupacija;
Slovenci smo razdeljeni na dva tabora: katoliški krog izhaja iz belogardizma;
Kocbekovi krščanski socialisti so se na Goriškem vključili v SKGZ, nekateri pa v Zvezo slovenske katoliške prosvete; vsi v SSk imajo »katoliško prepričanje«; katoličani imajo »zveze z izseljenstvom«; v zamejstvu ni nobenega mladinskega časopisa ali priloge... itd.
Lahko si predstavljate, koliko neumnosti je bilo še izrečenih v teku dveh ur sporeda. Ne bi se spuščal v oceno omenjenih izjav in modrosti. Vsak ima pravico ponašati se z obzorjem, ki mu je drago. Vendar bi bilo prav, da bi nam tega ne prodajali kot pravo modrost. Ni bila Roj-čeva svoji vlogi kos ali pa se strinja z obema svojima gostoma, ki sta na radio očitno prišla naravnost iz dobro znane politične šole?
Trezen poslušalec
Iz Slovenije
Ljubljanski nadškof se mudi v Avstraliji
Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof je v četrtek 27. januarja odpotoval na tritedenski obisk v Avstralijo, kjer bo obiskal kakih 12 krajev, kjer živijo Slovenci v večjem številu. Pred odhodom je dal domačemu tisku naslednjo .izjavo:
»Kot že moji obiski v Kanadi, ZDA in Argentini ima tudi ta obisk zgolj verski in dušnopastirski značaj. Da grem ravno ta čas v Avstralijo, kjer sta bila pred leti na obisku že koprski škof dr. Janez Jenko in ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič, sta predvsem dva razloga: desetletnica blagoslovitve slovenske cerkve svetega Rafaela v Sydncyu in ob tej priložnosti blagoslovitev nove dvorane ter blagoslo-slovitev nove slovenske cerkve v Adelaidi. Srečal se bom z našimi rojaki, opravljal božje službe ter obiskal naša društva in domove. Upam, da bo moj obisk prispeval k poživitvi vezi naših rojakov z matično domovino jn k utrditvi njihovega verskega življenja, povezanosti s Cerkvijo ter krepitvi njihove narodne zavesti in zakoreninjenosti v slovenski kulturi.«
Težave zairske Cerkve
Kinšasa je glavno mesto afriške države Zaire. Leta 1940 je mesto štelo 45.000 prebivalcev, leta 1960 400.000 in sedaj že
2.800.000.	Od teh je katoličanov 58 %. Ker je zelo malo domačih duhovnih poklicev, je zadostna in uspešna pastorala skoraj nerešljiva. Vseh mestnih župnij je 73. Deset velikih mestnih župnij vodijo laiki. Od 28 milijonov Zaireev jih je kar 12 in pol milijona katoličanov.
V	letošnjem knjižnem daru Goriške Mohorjeve družbe je tudi 8. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL), oziroma 1. snopič druge knjige te nadvse pomembne znanstvene publikacije.
Zunanjo podobo letošnjega 8. snopiča je sicer lahko očrtati: začne s črko K, ki je speljana do gesla Križnar. Ima 208 strani in vsebuje 347 gesel, ki predstavljajo izredno širok spekter osebnosti, o katerih pomembnosti, poklicu, dejavnosti ne bi tu spregovorili. Raje bi se pomudili ob publikaciji kot celoti.
In ko prelistavamo letošnji zajetni osmi zvezek, najobširnejši izmed vseh, lahko mirne duše zapišemo, da je GMD storila veliko, da, neprecenljivo dejanje, ko je izdajo PSBL sprejela leta 1974 med svoje redne publikacije in ji omogočila izid, čeprav predstavlja izdaja leksikona težko finančno breme za založnico. GMD je znala prisluhniti potrebi časa, saj se je že od spočetka zavedela, da gre za resno in — recimo — tudi velikopotezno delo, ki bo pomenilo resničen doprinos na polje primorskega ustvarjanja.
Tudi letošnji snopič je, kot že lanskega, uredil prof. M. Jevnikar z njemu lastno strokovnostjo, požrtvovalnostjo in vnemo. K zadnjemu snopiču se je pridružilo 19 novih sodelavcev. Še posebno je razveseljivo, da se je razširil krog sodelavcev iz matične domovine. To nam kaže, da si PSBL pridobiva vedno širše odobravanje.
Da si leksikon vedno bolj utira pot, nam zgovorno priča tudi veliko povpraševanje po njem,predvsem v znanstvenih institucijah pri nas in, kar nas še bolj razveseljuje, tudi v matični domovini. Zaupanje, ki si ga je PSBL pridobil, je gotovo sad prizadevanj urednika in sodelavcev, da bi leksikon ohranil, oziroma še okrepil znanstveno raven in da bi ohranil nepristranskost pri vključevanju novih gesel.
Vključevanje gesel in njih oblikovanje predstavlja brez dvoma nelahko nalogo. Kljub pretehtani izbiri se tu pa tam pojavljajo praznine oziroma manjkajoča ge-
Bil je v sredo 26. januarja v mali dvorani Katoliškega doma. Po uvodnih besedah dosedanjega predsednika dr. Jožeta Vrtovca so se zvrstila poročila referentov. Zapisnikar in referent za tisk Goran Rust-ja je podčrtal važnost obveščanja v javnih občilih o delovanju 01ympie, česar se marsikdaj ne zavedamo.
Sledila so poročila o odbojki. O tej panogi so govorili referenti Marko Cotič, Albert Devetak in Manuela Primožič. V sezoni 1981-82 so se moštva 01ympie udeležila devetih odbojkarskih prvenstev, letos pa osmih, ženska ekipa je lani prestopila iz I. divizije v žensko D-ligo, kjer je sedaj na drugem mestu na lestvici. Prva moška ekipa nastopa letos, po lanskem napredovanju v C2 ligi. Tudi naraščajniki so dosegli zavidljive uspehe. V pokrajinskem prvenstvu mladincev so lani delili prvo mesto s Torriano, ki je zaradi boljše razlike v setih postala pokrajinski prvak. Letos so pa maši mladinci zasedli prvo mesto po devetih zaporednih zmagah in tako postali pokrajinski prvaki. Isti naslov je lani dosegla 01ympia tudi v prvenstvu dečkov, pa tudi letos dobro kaže, saj so doslej izgubili en sam niz in sami vodijo na lestvici. Končno so naraščajniki zased-
li	v sezoni 1981-82 v prvenstvu »Under 15« drugo mesto za tržiškim Italcantieri.
Polog teh uradnih tekem pa so se naša moštva udeležila tudi številnih turnirjev: turnirja prijateljstva v Krminu (1. mesto), I. turnirja v Radgoni (1. mesto), I. turnirja Kulturnega doma v Gorici (1. mesto), turnirja »Pokal JIK Banke« (1. mesto). Poleti 1982 je 01ympia organizirala turnir »Pokal Petra Špacapana«, kjer se je uvrstila na tretje mesto. Naše združenje je zastopano v vseh mladinskih kategorijah, dečki pa nastopajo tudi v slovenski šolski ekipi, tako da je to moštvo osvojilo prvo mesto v pokrajini in tretje v deželi.
V	čem je skrivnost vseh teh uspehov 01ympie? Odgovor je preprost. Poleg požrtvovalnosti in neutrudnega dela odbornikov, športnikov in trenerjev je iskati razlog predvsem v stalni skrbi za naraščaj, kar ustvarja vedno nove generacije slovenskih športnikov. V čast si štejemo, da imajo vsa slovenska moštva na Goriškem in tudi marsikatero italijansko v svojih vrstah atlete, ki so zrasli v 01ympii. Zato dobiva naše združenje vsako leto priznanja, letos pa je dobilo nagrado CONI za mladinsko dejavnost.
Poročilom o odbojki je sledilo tisto o zimskih športih. Tudi na tem področju do-
sla, v nekaterih primerih pa vključitve, ki morda niso bile dovolj utemeljene. Sicer pa bodo imena, ki so se izmuznila, a bi po vsej pravici morala tu stati,našla mesto v dopolnilnem zvezku, ki je obljubljen na koncu celotnega dela. Morda bi tam našla mesto tudi gesla, ki so bila v tem in v prejšnjih snopičih obdelana s pomanjkljivimi podatki (rojstvo, smrt, službovanja, itd.).
Tu pa tam je opazna tudi neenotnost v oblikovanju gesel. Upoštevati pa je treba dejstvo, da spadajo med sodelavce ljudje z različno izobrazbo, včasih manj navajeni ali sploh tešči leksikalnega dela, ki je naporno, zamudno, skrajno natančno in seveda polno idealizma. Še Koblar se v svojih spominih (Moj obračun) takole izraža v zvezi s SBL, ki že skoraj 60 let izhaja v Ljubljani pod precej drugačnimi pogoji, a ni še prišel do konca: »Z veseljem sem pomagal... sedaj pa je tudi mene začela potrpežljivost minevati... Zbiranje gradiva, skrajno zgoščena obdelava utruja, vrhu tega pa čutiš, da delaš samo za brezvestnega žurnalista, ki ti ob prvi priliki prepiše ves tekst brez navedbe vira in razkazuje svojo publicistično razgledanost...«
Na platnicah je urednik zapisal opombo, da je pomen predstavljenih oseb razviden iz vsebine in ne iz dolžine člankov. To pa zato, ker se pri marsikateri osebnosti pojasnjujejo razmere in okoliščine kulturne in politične zgodovine Primorske, ki ni bila še napisana. Mislimo, da bi se prav ob tem opozorilu morali zavedati, da se pravzaprav v PSBL piše kulturna zgodovina naše Primorske, ki je vse prej kot revna, kakor so tudi dosedanji zvezki dokazali. Ceč petdeset let in še prej ne bo nikogar, ki bi leksikon kritiziral zaradi tega, kar je prinesel, vsi in vsakdo pa se bo nad njim jezil za tisto, česar v njem ne bo našej. Pustimo času čas... Tako imajo 'lahko urednik in sodelavci prijetno zavest, da so storili veliko in hvalevredno in zaslužno delo. Naj bi ga vztrajno vršili še naprej!
ut
sega 01ympia zavidljive uspehe. Za sezono 1981-82 je dobila še eno nagrado CONI, tj. za mladinsko dejavnost na tem področju.
V	naših vrstah imamo marsikaterega atleta, ki je deležen točk FISI, ki veljajo v vsedržavnem merilu. Tudi na smučiščih je prisotnost 01ympie vedno množična, zlasti na vsakoletnih društvenih tekmah.
Nato je bilo na vrsti blagajniško poročilo, v katerem je Marjan Vižintin poudaril dejstvo, da se je finančni položaj precej izboljšal, ker ima več moštev sponzorja (01ympia-Terpin, 01ympia-Košič ter Olympia-Bertolini).
Sledilo je poročilo predsednika, v katerem se je dotaknil marsikaterega vprašanja, zlasti problema vzgoje, poštene igre in gojenja značajnosti. Zahvalil se je odbornikom in članom za sodelovanje in nato slovesno izročil spominsko plaketo podpredsedniku in športnemu vodji Martinu Kranerju, začetniku povojnega slovenskega zamejskega športa na Goriškem in glavnemu pobudniku za ustanovitev združenja.
Le-ta se je zahvalil za priznanje in nato ocenil delovanje v obdobju med obema občnima zboroma. Z obžalovanjem je pripomnil, da je odsek za lahko atletiko zamrl. Pred leti so se naši fantje in dekleta uveljavili tudi na tem področju v metih in raznih tekaških zvrsteh: Anselmi, Ko-žlin, Plesničar, bratje Devetak, Peršetova in drugi. Iz ŠZ 01ympia je izšel italijanski državni prvak v metu kladiva Edi Pod-beršček iz Štandreža, ki se je udeležil tudi olimpijskih iger. Podpredsednik je omenil še problem funkcionalnega sedeža in potrebe po lastni telovadnici Tudi se je zahvalil vsem, ki podpirajo 01ympio. Omenil je še, da je 01ympia prva na Goriškem navezala na športni ravni stike z matično domovino in organizirala turnir z udeležbo moštev iz Slovenije.
Sledili so pozdravi predstavnikov ŠZ Ju-ventine Ivana Plesničarja, ŠZ Soče Benjamina Černiča in ŠZ Brda Rinalda Dornika.
Po poročilih se je razvila zanimiva in plodna debata, nakar je nadzorni odbor predlagal dosedanjemu odboru razrešnico, ki jo je občni zbor soglasno potrdil. Sledile so volitve. Predloženi sta bili dve listi. Zmagala je lista št. 2. V novem odboru bodo: Jože Vrtovec, Martin Kraner, Marjan Vižintin, Ivan Terpin, Igor Cernic, Marija Bertolini, Marko Cotič, Rinaldo Rust-ja in Barbara Rustja, v nadzornem odboru Marjan Čemic, Emil Valentinčič, Mirko Špacapan, v razsodišču pa Karlo Brešan, Ciril Terpin in Albert Devetak. G. R.
■ Rdeči teroristi so v Rimu zagrešili nov podel umor. Njihova žrtev je postala 57-letna paznica rimskega zapora Rebibbia Germana Stefanini. Potem ko so jo prestregli pred njenim stanovanjem, so jo prisilili, da jim ga je odprla, jo tam »sodili«, jo slikali pred običajnim rdečim praporom in jo nato ubili s strelom v senca. Njeno truplo so potem položili v prtljažnik ukradenega avtomobila, ki so ga pustili v Tiburtinski četrti.
■ V Trapaniju na Siciliji so člani mafije ubili namestnika državnega pravdnika G. Montalda. Zadnje desetletje je sprožil vrsto pomembnih procesov na tem območju, med njimi proti goljufijam pri obnovi od potresa porušenih vasi v dolini Belice. Na kraj zločina je takoj prišel pravosodni minister Darida, pogreba pa se je udeležil sam predsednik republike Pertini, ki je označil mafijo za »rakasto tkivo na zdravem sicilskem telesu«.
■ V 84. letu je umrl Georges Bidault, eden najpomembnejših francoskih politikov povojnega časa. Med nemško zasedbo je vodil odporniško gibanje, po vojni pa bil večkrat minister in ministrski predsednik. Nehote je posegel tudi v usodo naših krajev, ko je na mirovnih pogajanjih z Italijo predlagal mejo, ki je bila za Jugoslavijo najbolj sprejemljiva in končno tudi sprejeta. Vodil je dalj časa Ljudsko republikansko gibanje, ki je bilo inačica krščansko demokratskih strank. Leta 1961 se je razšel z generalom De Gaullom, ker je ta podelil Alžiriji neodvisnost, bil obtožen, da spodkopava varnost francoske države in se umaknil v tujino. Ko so ga leta 1969 pomilostili, se je lahko vrnil domov.
■ Severnoameriški predsednik Reagan je ameriškemu kongresu podal letno poročilo o razmerah v državi. Dejal je, da mora Sovjetska zveza z besedami in dejanji izpričati iskreno pripravljenost, da bo spoštovala pravice in suverenost družine narodov. Pristavil je, da je odločnost Atlantske zveze ključ za uresničitev sporazuma o skrčenju oborožitve in izrekel grajo zoper »vlade in ideologije, ki izvajajo pritisk na lastni narod«.
Zapostavljanje slovenščine v slovenskem hotelu
V eni zadnjih sobotnih prilog ljubljanskega »Dela« smo zasledili pritožbo, ki jo je napisal Matjaž Cvahtal iz Maribora in ki jasno pokaže, kako mačehovsko se v Sloveniji postopa z materinščino. Pismo se glasi:
V četrtek 30. decembra 1982 je bil v Delu članek Vlaste Felc pod naslovom »Priznanji Golju in Parku na Bledu«. Avtorica članka omenja, da je hotel Golf na Bledu že drugič prejel priznanje Fant For-tunat, ki ga podeljuje posebna mednarodna komisija pri OZN. Torej je Golf edini hotel v Jugoslaviji, ki je to priznanje dobil že dvakrat.
Za praznike in ob dnevu republike sem bil gost v tem hotelu. Moram reči, da sem nad postrežbo in odnosom natakarjev do gostov zelo razočaran. Bled je slovenski kraj in Golf slovenski hotel visoke A kategorije, vendar riatakar, ki nas je stregel, ni govoril slovensko. Rekel je celo, da ne zna našega jezika in tukaj ni pomagala prav nobena pritožba.
V dveh urah so natakarji komaj komaj zmogli postreči kosilo, le samo na jedilni list smo čakali skoraj pol ure. Jedilni list za penzionske goste je bil samo v srbohrvaščini. Samo pri enem kosilu se je zgodilo, da je bil tudi v slovenščini. Potem smo morali čakati na juho skoraj pol ure. Juho je natakar prinesel seveda hladno. Potem je spet minilo skoraj pol ure. Tudi večerje so potekale v enakem vrstnem redu in prav tako počasnem.
Na vprašanje, zakaj ni jedilnika tudi v slovenščini, so mi odgovorili, da je večina gostov iz drugih republik. Slovencev pa samo 20. Menim, da to ni nikakršno opravičilo.
V poletni sezoni je hotel poln tujcev in takrat so natakarji verjetno hitrejši, pa tudi nemško in angleško znajo govoriti. Čudno kajne, tuje jezike obvladajo, domačega pa ne.
Zakaj z domačimi gosti ravnajo tako, mi ni znano. Morda za natakarja, ki je dobil delo v Sloveniji, Slovenci nismo dovolj dobri ljudje?
Uprava hotela bi morala osebju dopovedati, da domač gost pomeni ravno toliko ali celo še več kakor tujec. Tudi domač gost plača visoko ceno in v tako dragem hotelu je tujcu to laže plačati kot domačemu gostu. I)i za svoj denar (cena enodnevnega penziona je znašala 710 din) gost pričakuje tudi povračilo v obliki kako-kostno opravljenih storitev.
Občni zbor ŠZ Olympia
a
nov
57-
)bia
p-re-
jo
»so-
Dra-
lca.
jaž-
pu-
fije
G.
vr-
'ju,
od
ice.
od-
de-
ki
na
ilt,
iti-
bo
pa
3d-
la-
)'ih
ru-
no
ko
ca
>61
:er
>b-
ke
ga
lil
je
lo
ra
Lz-
o-
a-
it-
la
o-
n-
o
n
v
o
v
n
/-
a
r.
i-
ti
>-
n
a
e
e
7
i
t
i
i
l
Ob novem »Zalivu “
»Kdo izmed razumnih lahko ploska ukrepu, ki tako barbarsko zarezuje v prijateljske in sorodstvene vezi?«
S tem navedkom iz pisma ljubljanskemu »Delu« — istemu, v katerem je neki .drug dopisnik »ploskal« pologu (in bi ploskal tudi Jaruzelskemu) — se odpira novi »Zaliv« (1-4). p0 zadevni uredniški punktacdji Viktor Blažič nadaljuje svoje tehtne, a tokrat žal skoraj že hermetične Zapiske o stalinizmu. To težko branje bi sodilo bolj v korpus revije. Dragocen je kratki prispevek okcitanskega kulturnika Roberta La-fonta o pesniku Fredericu Mistralu. Ezio Martin še naprej objavlja korespondenco z Bevkom. Škoda, da so tudi ta pisma kakor prejšnja tako kulturno kakor človeško malo zanimiva: pač samozadoščeni Bevk, ki ga briga samo njegova literatura. Prispevek Milana Lipovca Karel Veliki je lahkoten feljtonski zapis, pod ostalo ravnijo revije.
Vse drugačna resnoba je v zgodovinskem prispevku dr. Luka Sienčnika Luteranstvo v Celovcu, iz katerega med drugim izhaja žalostno spoznanje, da so tudi nemški protestanti — v 16. stoletju! — zapostavljali svoje slovenske sovernike na Koroškem. Boris Pahor objavlja predavanje, ki ga je imel za profesorje celovške slovenske gimnazije Slovenska kultura danes. Predavanje se polemično dotika raznih momentov v današnji slovenski kulturi (problem svobode, preganjanje Kocbeka, anacionalnost nekaterih ljubljanskih kulturnikov).
Ivo Jevnikar nastopa v reviji s strokovnim prispevkom Mednarodne organizacije in manjšinska zaščita. Boris Pahor objavlja nekaj pisem, ki mu jih je napisal Edvard Kocbek, še preden sta se osebno spoznala,se pravi v letih 1940 in 1941: vsebinsko pisma ne izstopajo iz osebnega okvira. Že omenjeni Robert Lafont je Predstavljen tudi s prikupno črtico Os.
Zapisu Zorke Ovijač-Zendelske Hiše so hišice, okna so okenca se zavzema za ohranitev slovenske ljudske arhitekture: domačijska zavzetost, ki pa je že na meji sentimentalnosti — naj na primer modemi slovenski kmet ohrani v novih stavbah nekdanja miniaturna okenca?
Med redke literarne prispevke sodi proza Možnosti Marije Kostnapfel: njen modernizem gre v gostobesednost, brez povednega jedra. Metka Kacin bi lahko iz svoje črtice Poslednji balet naredila dosti več, ko bi jo bolj pripovedno razčlenila in psihološko poglobila. Mogoče naj dragocenejši prispevek v reviji je zapis pokojnega zdravnika dr. Milana Starca Borec brez orožja septembra 1941\ pretresljiv dokument časa, ki je že šel v grozovitost.
Večji del revije — skoraj 40 strani — zavzema dnevnik Borisa Pahorja, ki ikaže nejlepše lastnosti tega pisatelja, čeprav daje vtis, da ga bolj prizadevajo tiskanine kakor življenje samo, saj je večina zapisov komentar k prebranemu. Sicer pa se Pahor še naprej dotika tem, ki so za slovensko kulturno publicistiko tabu: torej časten svoboden glas v zavrtem slovenskem kulturnem prostoru.
Heidelberški profesor Jošt Žabkar objavlja Odprto pismo Petru Vrbancu. Gre za problem kolaboracije med revolucijo, za poboje duhovnikov in pokol domobrancev. Se pravi za stvari, h katerim bi moral slovenski demokrat, kaj šele kristjan, pristopati ne samo s takšnim ali drugačnim argumentiranjem, ampak tudi prežet ponižne pietete ob vsej tej slovensiki krvi, ki jo je pretočil neusmiljeni čas. Jošt Žabkar te ponižnosti nima. Govori ex cathedra, ko da bi bila na primer odločitev slovenske Cerkve — Cerkve Pija XII.! — za na videz koalicijsko, a dejansko stalinistično OF nekaj samoumevnega, človek se tudi vpraša, ali se istemu piscu kaj svita o katolicizmu, o katoliški etiki in še posebej o vlogi katoliškega 'škofa, ko bi bil moral po njegovem škof Rožman »proglasiti osvobodilno borbo«! Torej nekaj, česar si proti deklarirano ateističnemu oblastniku ne privošči — in si noče privoščiti — niti 70 poljskih škofov, ki bi jim gotovo sledilo 30 milijonov poljskih katoličanov! Poboje slovenskih duhovnikov sicer obžaluje, a tudi brez prave pietete, ko da takšno pobijanje pač spada k normalnosti neke revolucije. Pri tem se nič ne vpraša, ali morda slovenski duhovnik ne pomeni za slovenski narod, za njegovo narodno osve-ščenje in njegovo kulturo kaj več kot kakšen latinskoameriški duhovnik za svojega.
Med dragocene prispevke pa spada Pismo dr. Alešu Beblerju, ki ga je Boris Pahor objavil iz zapuščine Lojzeta Udeta. Pismo bi bilo treba razmnožiti in poslati tistim slovenskim socialistom, ki se ogrevajo za tujo stranko, saj Ude jasno pokaže, kako pomeni takšno stališče že uvod v asimilacijo. Številko zaključuje pregled
dvajsetih različnih publikacij v glavnem s področja narodnostne problematike, ki so izšle v zadnjem času, s kratko vsebinsko oznako. Njim sledi še vrsta polemičnih glos, ki so tudi uglašene na isto problematiko, pa še nekaj drugega drobiža.
Velja pa navesti nekaj stavkov iz pisma, ki ga je Kocbek pisal Pahorju v avgustu 1963: »Prihaja čas... za bolj zrele slovenske ustvarjalce. Zdaj moramo spregovoriti naravnost, neposredno, z jezikom trpečih in upajočih, ne smemo zgolj pripovedovati, temveč tudi izpovedovati in oznanjati, izražati se o najbolj usodnih stvareh. Zame niso več važne revije in založbe, klubi in honorarji, pač ,pa delo, delo in znova delo...«
Škoda, da bomo naslednji »Zaliv« brali šele čez eno leto, potem ko se je umaknil v zborniško oddaljenost.
G. V.
V našem listu smo nedavno objavili pismo tržaškega škofa Bellomija, s katerim napoveduje volitve za novi škofijski pastoralni svet, ki bodo v petek 11. marca ob 20. uri v cerkvi sv. Marije Velike..
Te volitve so važne za vso škofijo in so stvar celotne tržaške verske skupnosti. Za nas slovenske vernike imajo lahko posebno važnost. Pred leti smo namreč poskusili z medžupnijskim svetom (ali nekaj podobnega temu imenu) in ni šlo. S tem, da pošljemo v škofijski pastoralni svet slovenske zastopnike, lahko uporabimo to skupino, morda še primerno razširjeno, za naše svojske probleme.
Volitve za pastoralni svet predpostavljajo vso duhovno in tehnično pripravo po župnijah in verskih organizacijah. Predvsem našo dobro voljo in zavzetost; tu pa ni izjeme za nikogar.
Vsaka župnija in vsaka verska organizacija naj se primerno in po svojih močeh pripravi. V času od 20. do 28. februarja naj bodo volitve (ali temu podoben in primeren način) za delegate, ki bodo potem šli na volitve 11. marca. Verniki obeh spolov naj olajšajo delo duhovnika s tem, da se sami javijo bodisi za delegate bodisi za člane bodočega škofijskega pastoralnega sveta. Prijavi se lahko vsakdo od 16. leta dalje. Imena teh se lahko razobesijo na cerkvenih vratih.
Na škofiji bo na voljo poseben urad vsak ponedeljek in četrtek od 10. februarja dalje od 18. do 19. ure (tel. 760730). Lahko se vsakdo obrne do podpisanega predvsem ob uri kosila. Prihodnjič kaj yeč.	Dušan	Jakomin
Slomškov dom v Bazovici priredi v nedeljo 6. februarja ob 17. uri v župnijski dvorani ob slovenskem kulturnem prazniku
PREŠERNOVO PROSLAVO
Nastopi otroški zbor »Slomšek« z recitalom Prešernovih in Slomškovih pesmi, rekov, pregovorov in mlajši mladinski pevski zbor z Opčin »Vesela pomlad«. Govor bo imel prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane pod naslovom: Prešeren in Slomšek.
Kolonkovec
V nedeljo 23. januarja je bil v naši cerkvi koncert božičnih pesmi. Zamisel, izvedba z vso pripravo in skrbmi, vse to je sad krajevnih moči. Za vse so poskrbeli ljudje sami. Pevci, z dirigentko vred, so peli in tudi recitirali, napovedovali itd. Dalka Vecchiet je vodila domači zbor, ki ga sicer vodi vsako nedeljo, Klara Starc je napovedovala, Lučana Picek je oskrbela animiran prizor, kot gost je nastopil še otroški zbor iz Skednja.
Domačini so pokazali svojo zmogljivost in veliko dobre volje, kar daje upati, da bodo prišle na dan še druge pobude.
Seja deželnega vodstva volčičev in veveric
Vodstvo goriške in tržaške veje volčičev in veveric se je v ponedeljek 24. januarja sestalo v Jamljah, da bi ponovno obnovilo že navezane stike med obema organizacijama. Veji sta dokončno izdelali program za drugo stopnjo skavtske vzgoje v dobi volčičev in veveric (program »Zlata zvezdica«), S tem je vodstvo določilo cilje in sredstva za bodoče delovanje. Cilji naj odgovarjajo skavtskim načelom, sredstva pa naj bodo vedno v skladu z otrokovo osebnostjo. Zato je program osnovan na konkretnih pobudah, ki gredo od spoznavanja okolja, narave in tabornega življe-
Bazovica
Vsa naša župnijska skupnost veselo pričakuje vsakoletno Prešernovo proslavo. Odkar ima župnija svoje prosvetne prostore (kinodvorano in Slomškov dom), je vsako leto naša mladina rada priredila slovenski kulturni praznik. Ta praznik je vedno lepo uspel, ker so se mali in veliki marljivo pripravljali, izbran je bil vedno govornik, ki je znal in se upal pogledati resnici v obraz in tudi jasno povedati, kakšne dolžnosti ima zamejski Slovenec.
Otroški zbor se že dva meseca pod vodstvom Fride Valetič-Kralj pripravlja, da se bo vključil v recital, ki bo poveličeval kot glavne kulturne pobudnike Pre-
nja do odkrivanja verskih in narodnih vrednot. Izhodišče vsega tega pa mora biti delo v vodu, kjer si naj mlajši člani izoblikujejo prve skavtske izkušnje. Začrtani program nudi vsem voditeljem-vodi-teljicam nekaj smernic za bodoče delo, obenem pa potrjuje uspeh goriško-tržaške-ga sodelovanja.
Cerovlje
V nedeljo zjutraj 23. januarja je nenadoma zapustil kraško zemljo, ki jo je vse življenje ljubil, domačin iz Cerovelj Janez Terčon. Decembra lani je izpolnil 87 let. Njegovo življenje je bilo do konca pričevanje vernega kristjana in zavednega Slovenca.
Rodil se je v družini, ki že najmanj tristo let živi v Cerovljah. Začetnika rodovine sta bila Beta in Jurij Terčon, ki se je iz Klanca pri Komnu preselil v Cerovlje. Zato še danes pravijo domačiji »pri Jurčevih«. Prvo ime, ki ga zasledimo v krstnih knjigah, je Mihael Terčon, ki se je rodil leta 1747. Bil je globoko" veren mož. Vernost in predanost katoliški Cerkvi je vedno do danes odlikovala to družino.
Janez Terčon se je kot mlad fant udeležil bojev na Soški fronti pri Doberdobu, nato tudi v Galiciji, kjer je veliko prestal. Ko se je vrnil domov, je moral sprejeti odgovornost za veliko kmetijo, ker so mu takrat starši umrli. Petindvajsetleten se je poročil z domačinko Marijo Legiša. V zakonu se mu je rodilo osem otrok, od katerih je sedem še živih, ki so si ustvarili svoje družine, nekateri tudi po svetu. Umno, skrbno ter prizadevno je upravljal svoje posestvo in ga kot dediščino zapustil otrokom. Med drugo svetovno vojno so ga z drugimi domačini februarja 1944 Nemci odpeljali v Nemčijo, odkoder se je vrnil junija 1945. Ponovno je obnovil domačijo, ki jo je pozneje izročil sinu Jožefu.
Pokojni Janez Terčon je bil miroljubnega značaja, veren in premočrten v svojih pogledih in prepričanju. Več desetletij je bil tudi cerkveni ključar. Redno je prebiral Katoliški glas in se veselil knjig Goriške Mohorjeve družbe. Bil je kot pravi očak, h kateremu so mnogi prihajali po nasvete in ga spoštovali. Tudi pogreb je izpričal spoštovanje domačinov, prijateljev in znancev. Naj se spočije v domači zemlji, ki jo je ljubil kot zaveden Slovenec in Bog naj mu bo bogat plačnik za zgledno krščansko življenje. - J. M.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 7. februarja ob 20.30 v
Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3/1
PREŠERNOVA PROSLAVA
Na sporedu je govor, podelitev priznanj »Mladi oder«, nagrajevanje literarnega natečaja »Mladike«, nastop mladinskega pevskega zbora »Slovenski šopek« iz Mačkolj.
V isti dvorani bo v soboto 5. februarja odprtje retrospektivne razstave Antona Miheliča.
Nekatere ugodnosti za verske skupnosti v Sloveniji
Od 1. januarja verske skupnosti niso več vezane plačevati davek iz poklicnih dejavnosti, kot civilno pravne osebe pa se jim tudi ne odmerja davek od skupnega dohodka občanov. Duhovniki in verske skupnosti imajo zaradi opravljanja svoje službe tudi pravico do 80 litrov motornega bencina oz. dieselskega goriva mesečno namesto 40 litrov, kot to pripada drugim državljanom.
šerna in Slomška.
Govornik je tudi letos izredna osebnost, ki prvič nastopi v naši vasi in smo ga zelo veseli, ker cenimo njegovo visoko kulturo in sposobnost posredovanja zlasti kot režiser v Ljubljani in tudi v Trstu na našem radiu.
Izrednost letošnje proslave je tudi udeležba mladinskega zbora »Vesela pomlad« z Opčin, ki je zadnje čase krepko stopil na umetniško pot pod vodstvom F. Poha-jača in se že pripravlja na nastop v Rimu.
Pust. Nedelja po proslavi ne bo več tako resna in na kulturni ravni, ker je že pustna. Slomškov dom bo tudi letos z veseljem sprejel male skavte, ki se bodo primerno zabavali v naših prostorih. Otroci iz naše župnije, v prvi vrsti tisti, ki se redno udeležujejo pevskih vaj in radi pomagajo na razne načine, bodo slavili svojega pusta na pustni torek kot je običaj, odkar imamo Slomškov dom. Če se bodo tudi starši hoteli zabavati v dvorani Slomškovega doma, imajo na stežaj odprta vrata. Samo odločijo naj se in si zavihajo rokave.
Lurd. Župnija se letos pripravlja na sedemdnevno romanje v Lurd in to ob 125-letnici prikazovanja Matere božje. Javilo se je že precejšnje število in upamo, da bomo v kratkem napolnili avtobus za 54 oseb. Če bi se kdo rad pridružil naši skupini, naj se čimprej javi po telefonu (040 -226117).
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Občinska seja. Bila je v petek 28. januarja. Po odobritvi zapisnika se je svetovalec SSk Remo Devetak pozanimal, kako je bila rešena pritožba svetovalca But-koviča z dne 30. novembra 1982 glede greznice v Sovodnjah, ki je last občine. Župan je moral priznati, da si greznice še niso ogledali. Župan je tudi poročal, da je občinska uprava v smislu pooblastil z zadnje seje izdala prizadeti družbi ukaz za rušenje televizijskega prenosnika na Vrhu, družba pa je drugič napravila priziv na deželno sodišče. S tem je bila občinska uprava prisiljena, da ponovno imenuje svojega zagovornika.
Svet je nato odobril izvršilni načrt obrtniške cone v Rubijah, o čemer se je obširno razpravljalo na seji lanskega novembra in smo o tem že poročali. Podžupan Klemše je povedal, da bodo stroški za ureditev tega območja, ki ima površino 54.000 m2 znašali okrog 550 milijonov. Gre za razna dela npr. zgraditev cest, kanalizacijo, razlastitev zemlje in drugo. Načrt bo zaradi nezadostnih finančnih sredstev izveden postopoma. Svet je tudi odobril pogodbo z deželnim uradom za mehanizacijo občinskih služb, zlasti anagrafskega in knjigovodstvenega urada. Celotni strošek bo znašal 8 milijonov lir.
Ker je nadzorni odbor ugotovil, da je zaradi napačnega tolmačenja zakona Bu-calossi prebitek pri obračunu za leto 1981 znašal ne 50 milijonov lir, ampak 30, je moral občinski svet odobriti glede tega prebitka dopolnilni ukrep. V zvezi z vladnim dekretom iz decembra 1980 o finansiranju javnih naprav je svet sklenil, da se obdrži davek na električno energijo za gospodinjstvo. Zidarska dela za preureditev občinskih uradov je prevzelo domače podjetje z Vrha. Upati je, da bo prihodnja občinska seja v prenovljenem prostoru.
V »raznem« je župan obvestil svetovalce, da bo občinska uprava strogo kaznovala tiste, ki mečejo prek pokopaliških zidov razne odpadke. Poročal je tudi o cesti v Gabrjah, ki jo ima pokrajinska uprava namen razširiti in bo morala zato občinska uprava izvesti odkup oz. razlastitve. Svetovalec SSk Branko Černič je predlagal, naj občina zahteva od pokrajine zadevni načrt, da se bo vedelo, kaj ta slednja namerava storiti.
Svetovalec Vilko Fajt se je zanimal, kaj napraviti z grlom vodnjaka bivše šole v Sovodnjah. Bernard Florenin je hotel vedeti, kako je s pravico sekanja drv okoli drogov družbe Enel. Branko Černič je opozoril na navrženi material na preurejeni cesti Rubije-Vrh in vprašal, kako namerava občinska uprava to urediti, saj gre za zaščito okolja, ki se ga zadnje čase toliko poudarja. Opozoril je tudi, da zaradi zvišanja cestišča neki lastnik ne more več uporabljati dohoda na svoje zemljišče.
Na seji je bilo tudi govora o sramotnem lovu na ptice in o zadevi upepeljevalnika, o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Razprava o goriškem upepel j evalniku
Svetovalec SSk Remo Devetak je na zadnji občinski seji v Sovodnjah sprožil razpravo o goriškem upepel j evalniku. Podžupan Klemše je nato poročal o sestanku, ki je bil o tem na goriškem županstvu in se ga je tudi sam udeležil. Poleg upraviteljev goriške občine so bili tam predstavniki rajonske konzulte iz Štandreža, zdravstvene službe ter družbe SASPI, ki upepel j evalnik upravlja.
Na sestansku je bilo rečeno, da mislijo zgraditi nov dimnik, ki -bo iz železobeto-na in višji od dosedanjega. V njega bodo namestili nove filtre in vse drugo, kar je potrebno. Dela naj bi stala 200 milijonov.
Svetovalec Emil Kovačič je predlagal, naj se v ta dela vključi tudi postavitev nekakšnega preddverja, kjer bi se odlagalo odpadke, ker je neokusno, da morajo prebivalci v neposredni bližini to navlako vsak dan gledati, da o smradu ne govorimo.
Svetovalec SSk Oskar Pavletič je bil mnenja, naj občinska uprava izvede ustrezno analizo in ugotovi, v koliko so polja okužena in to ne samo bližnja, temveč tudi bolj oddaljena, ker se ne moremo zanesti na izvide, ki so bili doslej opravljeni, zlasti ker so še od lanskega leta in so bili izvedeni samo na dimu. Znano je, da so marsikje v Italiji upepeljevalniki že morali prenehati s svojo dejavnostjo, ker so v njihovi okolici ugotovili strupeni dioksin.
Resolucija zoper lov na ptice
Na izredni seji občinskega sveta v Sovodnjah je podžupan Klemše predložil v odobritev resolucijo za odpravo sramotnega lova na ptice. Posebne resolucije so že odobrili tudi v drugih občinskih svetih. Pri lovu na ptice gre predvsem za gmotne interese, saj lastniki teh lovišč zaslužijo velike vsote denarja. Je res smešno, pa tudi nesmiselno, da po eni strani deželna uprava ščiti po sprejetih zakonih rastlinstvo 'in še zlasti cvetlice, prepoveduje njih nabiranje ter predpisuje za kršilce skoraj neverjetne globe, dopušča pa kljub ogorčenim protestom množično uničevanje ptic, ki so tako kot cvetlice del iste narave.
Debata o tej zadevi je pokazala, da so si svetovalci edini v obsojanju tega početja in so soglasno odobrili resolucijo, ki poziva pristojne deželne organe, naj š« pred iztekam zakonodajne dobe sprejmejo zakon, ki bo prepovedoval to uničevanje ptic, ki gotovo ne dela časti človeku.
Občni zbor pevskega zbora Rupa-Peč
Bil je v sredo 19. januarja ob prisotnosti 35 pevcev in pevk. Po pozdravu predsednika je tajnica poročala o delovanju zbora v obdobju 1981-82. Slišali smo, da je zadnje čase zbor veliko nastopal. Poleg nekaterih poletnih šager se je udeležil Ce-oilijanke, revije Primorska poje, lani tudi revije Koroška poje. Spomladi je priredil Praznik fritalje in organiziral dva lepa izleta v Rimini in na Dunaj..
Poročilu blagajnice so sledili pozdravi nekaterih prisotnih: pevovodje Zdravka Klanjščka, dr. Kazimira Humarja, ki je predstavljal ZSKP in nadomeščal predsednika Emila Valentinčiča, predsednika PD Štandrež Damjana Paulina, predsednika PD Vipava Ivana Petejana, predsednika ŠD Soča Jožka Maraža, predsednika zbora »M. Filej« Viktorja Prašnika, predsednika društva »Hrast« iz Doberdoba Darija Lavrenčiča ter domačega župnika Dragotina But-koviča.
Ob koncu so prisotni izvolili nov odbor, katerega sestavljajo: Ivo Kovic, predsednik, Adrijana Malič, tajnica, Maksimilijana Kogoj, blagajnica, Lenard Košič, gospodar, Gemma Kovic in Irena Ferlat, referentki za kulturo, Ivo Tomšič, podpredsednik; organizacijske zadeve; Edi Florenin, prav tako; Zdravko Klanjšček, pevovodja. V nadzornem odboru pa so Edi Pavletič, Elizabeta Maraž in Ivo Tomšič. Te funkcije so bile porazdeljene na prvi seji v sredo 26. januarja.
* * *
Novi odbor se je takoj podal na delo in je v ponedeljek 31. januarja organiziral kulturni večer, posvečen pokojnemu gori-škemu nadškofu Petru Cocolinu. Pokojni je bil preprost človek, ki je prijazno nagovoril vsakogar. To smo mogli videti v filmu, ki sta nam ga predvajala g. Marjan Markežič in svak pokojnega nadškofa g. Hmeljak iz Šempetra. Večera se je udeležilo veliko vaščanov.
Število bogoslovcev v Aziji in Afriki narašča
V letu 1981 je bilo v misijonskih deželah odprtih šest novih bogoslovnih semenišč, od tega tri v Aziji in tri v Afriki. Število bogoslovcev je v teh deželah naraslo za 328, število semeniščnikov pa za 340. V letu 1981 je bilo v misijonskih deželah 617 novomašnikov.
Naša priprava na volitve
za škofijski pastoralni svet
To nedeljo 6. februarja bo novi nadškof p. Anton Vital Bom-marco prevzel vodstvo goriške nadškofije. V goriški stolnici bo ob 16. uri
SLOVESNO SOMAŠEVANJE S ŠKOFOM
pri katerem bo slovensko področje zastopal dekan g. Marjan Komjanc, slovenska verska skupnost pa bo pri maši navzoča z berilom v slovenščini, s prošnjami in s petjem zbora »Lojze Bratuž. Slovenska dekanija bo nadškofu poklonila svoj dar kot ostale dekanije. Celotno slovesnost škofove umestitve bo neposredno prenašal Ljudski radio Gorica tako v slovenščini kot italijanščini.
Nedelja katoliškega tiska na Goriškem
Pri vseh slovenskih službah božjih se je preteklo nedeljo, ki je bila namenjena slovenskemu katoliškemu tisku v zamejstvu govorilo o pomenu tega tiska in nabiralo zanj. Naši verniki so velikodušno prispevali in tako izpričali svoje razumevanje za ta tako sodobni in pomembni apostolat.
V	Gorici je bila popolne v Katoliškem domu tradicionalna prireditev v korist katoliškega tiska, ki je privabila zelo veliko naših ljudi in je bila dvorana polno zasedena. Velika privlačnost prireditve je vsako leto srečolov, ki je bil letos izredno bogat na lepih in praktičnih dobitkih. Nad 600 jih je bilo. Ni čuda, da so srečke kmalu pošle.
Druga privlačnost pa je bila veseloigra »Namišljeni bolnik«, ki so jo z izredno sproščenostjo odigrali člani dramske skupine PD Štandrež. O igri smo pred tremi tedni že poročali, ko je bila premiera v Štandrežu. Naj samo to dodamo, da so igralci tudi to pot osvojili občinstvo, ki jim je z iskrenim ploskanjem izreklo priznanje za vloženi trud.
In še eno zanimivost naj omenimo! V atriju Doma je g. Vinko Žakelj, slovenski izseljenski duhovnik v Belgiji in na Nizozemskem razstavil čudovito lepe povečane fotografske motive iz višarskega gorskega raja. G. Žakelj že dolgo vrsto let duhovno oskrbuje v poletnih mesecih to Slovencem tako drago božjo pot, prosti čas pa porabi za fotografiranje in vzpone na bližnje vrhove. Letos žal žičnica vse leto ne bo vozila, ker postavljajo namesto sedanje dotrajane novo, kar pa nas ne bi smelo ostrašiti, da ne bi kot nekdaj peš obiskali višarske Matere božje v prihodnjem poletju. - ak
Goriški občinski svet
Delovanje občinskih organov v Gorici je zadnje čase zelo živahno in intenzivno. Poleg stalnih sej občinskega odbora se je v januarju tudi večkrat sestal občinski svet. Svoje redne seje imajo tudi svetovalske komisije, poleg njih pa še razne medobčinske komisije z Novo Gorico.
Na seji dne 24. januarja je občinski svet najprej poslušal odgovore na interpelacije s strani župana in odbornikov. Sledile so odobritve raznih sklepov. Še prej pa se je razvila debata o nekaterih predlogih resolucij. Svet je najprej zavrnil resolucijo, ki so jo predložili nekateri člani .komisije za socialna vprašanja, s .katero se graja občinski odbor zaradi postopka pri dodeljevanju stanovanj v občinski hiši za ostarele v ul. Faidutti.
Nato se je razvila daljša razprava ob resoluciji v zvezi z izvajanjem državnega zagona št. 828, ki zadeva predvsem našo in tržaško pokrajino, pa predele izven potresnega področja -videmske in pordenon-ske province. Zakon daje namreč na voljo ogromna finančna sredstva (okoli 300 milijard) za pospešitev gospodarskega razvoja omenjenih predelov. Poseben deželni zakon pa je nedavno opredelil izvršilna določila tega zakona. Nastopili so predstavniki vseh političnih sil, ki so podali razna mnenja v zvezi s lemi predlogi. Stranke večine so predložile poseben dnevni red, Jci ga je najprej orisal krščanski demokrat Collella. Posamezni svetovalci so nato podali svoja mnenja o zadevi. Svetovalec SSk dr. Bratuž je podčrtal nekatere teme v zvezi s splošnim gospodarsko-socialnim razvojem naše pokrajine. Zavzel se je tudi za dosego visokošolskega zavoda v Gorici, kar bi tudi dalo nove pobude za vsestranski razvoj. Na koncu debate je občinski svet izglasoval skupno resolucijo o zadevi.
Prejšnji teden se je v Novi Gorici sestala .kulturna podkomisija obeh obmejnih občin, Gorice .in Nove Gorice. V njej je tudi predstavnik SSk. Obravnavala je vrsto predlogov za pospešitev obmejnega kulturnega sodelovanja na krajšo in daljšo dobo.
Na seji 31. januarja pa je občinski svet obravnaval vrsto vprašanj redne uprave. Med drugim je tudi izglasoval nekatere poviške občinskih pristojbin, ki jih predvideva zakon.
Kaj bi počeli, da nimajo svojega božiča
Božični koncert zbora »Lojze Bratuž« se je odvijal v času, ko smo že skoraj povsod spravili jaslice. V Ljubljani pa so še vedno ikrasile stolno cerkev, sveže, v polmraku, ki ga potrebuje duh, ko se predaja svoji tihi kotemplaciji.
In v to svežino so na koru zabučale or-
gle, skrivnostno, s svojo pradavno mogočnostjo. Občinstvo pa je tako med slovesno sv. mašo, ki sta jo darofvala nadškof dr. Šuštar in škof dr. Lenič kot tudi med koncertom naše petje sprejemalo v tišini, kajti božična melodija ne potrebuje aplavza, ampak samo -srce, ki jo prenese v tvoje tajno čutenje.
J. Gallus in Da Victoria sta s svojima večnima umetninama »Regem -natum« in »Ave Maria« odprla pot v idilični trenutek našega božičnega srečanja, da smo prek melodij Matije Tomca, Jobsta in Janeza Pogačnika začutili svetlobo in obenem globoko sporočilo naših domačih božičnih pesmi.
Stanko Jericijo je božično molitev prelil v praznično izpoved notne govorice. Njegove skladbe -segajo s svojo rahlo melodičnostjo v bistvo našega skritega, a edino resničnega doživljanja božjega rojstva.
Posebno mesto je med našim izvajanjem zasedel umetnik Ivan Šček, 'ki je pod psevdonimom Štefan Kovač v skladbi »S sve-tonočnimi željami« izsanjal preprosto, zato tem bolj globoko pobožnost ob prihodu svete noči.
»Božična pesem«, ki jo je na besedilo Ljubke Šorfi ovekovečil A. Bratuž, se je s svojo zgovorno lahkotnostjo dvignila v prerokbo miru in vedrega pričakovanja.
»Te dan je vsega veseja«, to je radostna vest beneškega človeka, v njej je skrinja upanja in vsega našega hotenja. Sporočilo je P. Merku ujel v svojo božično skladbo.
Krona našega koncerta pa je bila Jerici-jeva »Ljubezen«, ki jo je naš dirigent na besedilo I. Preglja oblikoval v enkratno umetniško igro, kjer je sleherni pesnikov občutek zvesto prenesel v tonsko izražanje. »Kaj bi počeli, da nimajo svojih božičnih pesmi, da nimajo svojega upanja...?« - J. Z.
Šport
MOŠKA C2 LIGA
JUVENTINA - OLYMPIA TERPIN 3 : 2
(15 : 9, 15 : 13, 18 : 20, 13 : 15, 17 : 15)
01ympia: Špacapan, Cotič M. in Š., Černič, Neubauer, Zadnik, Kuštrin, Dornik, Terpin S. in D.
Juventina: Lavrenčič, Plesničar, Petejan, Orel, Mučič, Faganel, Černič, Juren.
V	soboto 29. januarja je Juventina v razgibani in razburljivi tekmi premagala go-riško 01ympio Terpin. Moštvi sta igrali precej izenačeno. Juventina je kot vedno imela izredno obrambo oziroma sprejem. 01ympia je bila močnejša na mreži, v ozadju pa je imela precejšnje luknje, ker nekateri igralci niso bili v formi. Poleg tega igra 01ympie ni bila enakomerna: zdaj je bila izredno učinkovita, zdaj pa mlahava. Nasprotniki so vse to izkoristili in v prvih nizih zmedli 01ympijce. Že je zgledalo, da se bo tekma končala s 3 : 0, ko so začeli gostje silovito napadati: dohiteli so Juventino in bi bili z lahkoto zmagali, saj so v petem, odločilnem nizu vodili, žal pa niso znali izkoristiti te prednosti.
ŽENSKA D LIGA
SLOGA - OLYMPIA BERTOLINI 3 : 2
(15 : 10, 6 : 15, 15 : 7, 9 : 15, 15 : 9)
01ympia: Primožič, Bertolini K. in M., Perše, Košič, Mažgon, Šuligoj, Kostnapfel.
Sloga: Adam, Sosič, Kovač, Drnovšek, Gorkič, Križmančič, Peršič, Purič.
Tudi v tem slovenskem derbiju sreča ni bila naklonjena goriški 01ympii. Gori-čanke so se sicer potrudile in dale vse iz sebe, v ključnih trenutkih pa niso znale reagirati in izkoristiti prednosti.
PRVENSTVO DEČKOV
OLYMPIA KOŠIČ - ITALCANTIERI 3 : 0
01ympia: Terpin S. in A., Košič B. in A., Špacapan I. in S., Podveršič, Cotič I. in R.
Nadaljuje se zmagovita pot dečkov goriške OIympie. Moštvo 01ympie Košič, ki je pokrajinski prvak v kategoriji mladincev, dobro obeta tudi v tem prvenstvu, saj je doslej zmagalo vse tekme in izgubilo en sam niz.	G.	R.
Slikanica o papežu
V	ZDA so izdali papežev življenjepis v obliki slikanice, ki ima 64 strani. Opisano je papeževo življenje od otroških let do zločinskega napada na Trgu sv. Petra. Slikanico so natisnili v 750.000 izvodih in stane dolar ki pol. Ta pobuda je naletela na odobravanje, a tudi na nasprotovanje.
Sindikat slovenske šole je oklical stavko
Zakonski dekret z dne 10. januarja 1983 je z .raznimi restriktivnimi odredbami še posebno prizadel slovenske šolnike, da sta skupščini obeh tajništev (Trst - Gorica) sklenili odgovoriti z blokado ocenjevalnih sej. Od ravnateljev imenovani suplenti bodo namreč plačani le na osnovi efektivno opravljenih ur, odštete jim bodo nedelje, razni prazniki in tudi poletne počitnice.
Ker je med našimi šolniki veliko takih, ki so dobili namestitev od ravnateljev in bo tako tudi vsaj še nekaj let, bo prav gotovo zelo težavno pokriti — ob taki plačilni ponudbi ministrstva — vsa prosta učna mesta na naših šolah. Omenjeni zakonski dekret ni torej hudo prizadel samo slovenskih začasno nameščenih šolnikov, ampak slovensko šolo nasploh, ker je postavil pod vprašaj nemoten potek pouka in celo normalen začetek prihodnjega šolskega leta na slovenski šoli. Predvsem zaradi tega, pa tudi zaradi še drugih omejevalnih odlokov, ki so javnosti že znani, je je Sindikat slovenske šole .pozval vse profesorje, naj v znak protesta blokirajo ocenjevalne seje.
★
Visok življenjski jubilej
Konec januarja je v Podgori izpolnil 95 let življenja dr. Stojan Brajša. Velikemu rodoljubu in kulturnemu delavcu želimo, da bi čil in zdrav praznoval še nove jubileje, čez pet let pa stoletnico svojega zemeljskega potovanja.
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko vabi na predavanje direktorja Instituta za raziskavo Krasa v Postojni dr. Petra Habiča »Kraški pojavi v Sloveniji«
v	četrtek 10. febr. v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, Trst. Začetek ob 20. uri. Obiskovalcem bo na ogled fotografska razstava o podzemskem in površinskem Krasu. Ta bo odprta do vključno ponedeljka 14. febr. vsak dan od 18. do 20. ure.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: A.
Nanut 7.000; Herman Jazbec 7.000; družina Ušaj 27.000; Olga Zalar 17.000; Božidar Živec 7.000; Mirko Mazora 52.000; Adrijan Hlede 7.000; N. N. 7.000; A. Bizjak, Tržič 27.000; Zora Devetak, Tržič 7.000 lir.
N. N., Gorica: za katoliški tisk 100.000, za cerkav sv. Ivana v Gorici 100.000, za Aloj-zijevišče 100.000, za Zavod sv. Družine
100.000, za moški zbor »M. Filej« 100.000, za cerkev v Novi Gorici 100.000, za Sv. goro 100.000, za Malo semenišče v Vipavi
100.000 in za misijone 100.000 lir.
Za naše zavode v Gorici: Š. B. 10.000 lir. Za volilni sklad SSk: ob letošnjih deželnih volitvah: K. O. 30.000 lir.
N. N., Podgora: za lačne po svetu 50.000, za gobave 50.000, za Alojzijevišče 25.000, za cerkev v Novi Gorici 25.000, za Katol. glas 10.000 lir.
Tereza Knez, Števerjan: za Katoliški glas
17.000 in za Našo pot 10.000 lir.
Alojzija Bizjak, Tržič: za Katoliški glas
50.000 in za cerkev v Novi Gorici 100.000 lir. Za kapelico v Cerovljah: sinova in hčere
pok. Janeza Terčona iz Ceroivelj; namesto cvetja na grob: družina Terčon (Slivno) 25.000; družina Legiša (Mavhinje 15), Ema Legiša, Pavlica Legiša, Lidija R overi, Gra-ziella Corbatto, Carlo Sasso, Dragica Rebula, Fiorenca Osmo in Marcela Bagato, Amalija Antonič po 10.000; Marija Legiša, Cerovlje in hčere 40.000; Pavlica (Vižovlje)
20.000 in Lučana Gabrovec 20.000; Pepi Legiša (Praprot) 15.000; vnuki pok. Janeza Terčona 80.000; Anica in Franc Legiša (Cerovlje 9) 15.000 lir.
Za župnijsko dvorano v Nabrežini: nabirka ob blagoslovu hiš v centru 3.173.000; Virgilij Bratina v spomin pok. Filipine 200.000; žena v spomin na Dorčeta ob šesti obletnici smrti 40.000; nabirka v cerkvi na četrto nedeljo 172.000 lir.
N. N., Opčine: za cerkev na Sv. Gori
10.000, za misijon p. Kosa 10.000, za lačne po svetu 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 20.000; družina Treu ob krstu malega Friderika 20.000; Jole v spomin na dobre starše Ano in Ludvika Daneu 20.000; N. N. 10.000; N. N. italijanskega jezika 25.000; razni 12.000 lir. N. N., Bane: za cerkveni zbor z Opčin
10.000, za misijon p. Kosa 10.000 lir.
Za cerkev na Banah: Laura Renar namesto cvetja na grob Rože 10.000; Bernarda Krevatin v isti namen 5.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: Marija Križmančič 10.000; Marija Žagar 10.000; Ivanka Mlač 10.000; Edvard Grgič 5.000; Ivana Križmančič 50.000; Marija Racman v spomin moža Ivana 20.000 (iz Gročane); Marija Žagar v spomin Ivana Racmana 10.000; Marija Vodopivec ob tretji obletnici smrti moža Vinkota 10.000; Cepar-Cok, Sv. Ivan 5.000; ob krstu Valterja Mahniča 100.000; Marija Živic v spomin moža Ivana
50.000 lir.
Za kapelo bi. p. Leopolda: Marica Čargo
50.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. 20.000 lir.
Lojzka Zulian, Sanremo: za cerkev v No-
vi	Gorici 20.000, za Katoliški glas 20.000, za Zavod sv. Družine 7.000, za katedralo v Skopju 30.000 lir.
Za potrebne: N. N., Opčine 25.000 lir. Za lačne po svetu: Nada C. v spomin pok. Frančiške Ferluga 10.000; ista v spomin svojih dragih 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Knjižne novosti v Katol. knjigami v Gorici
Prvi kristjani. Cerkev in njena zgodovina. Prvi zvezek v slikah.
Zgodovina .božjega ljudstva: Abraham sledi božjemu klicu, I., Abraham, božji prijatelj in prvi vernik, II., Jakob-Izrael,
III.,	Jožef. Bratje prodajo Jožefa, IV., Mojzes. Bog ga je poklical, V., Mojzes osvobodi svoje ljudstvo, VI., Mojzes gre s svojim ljudstvom, VII.
Sto slovenskih ljudskih pesmi za triglas-ni mlad. ženski zbor.
Pejanovič: Velika igra s Sražem Mihailovičem.
Kocbek: Listina.
F. Rudolf: Očka, vrni se nam zdrav domov.
J. Zupan: Teden dni vrnitve.
I. Sivec: Pesem njenih zvonov.
A. Ingolič: Zaupno.
Brenkova: Babica pripoveduje. Slovenske ljudslce pripovedi.
Verne: Otroka kapitana Granta, I. - II.
Očarljiva -trata (slikanica).
Aspirin za Tomaža (slikanica).
Lepa tovaršija. (Domače živali). Slikanica.
Toporišič: Nova slovenska skladnja.
Lichem: Gebirgskrieg 1915-1918. Karni-sche und Julische Alpen, Monte Grappa, Piave, Isonzo.
Lichem: Der einsame Krieg. (Čez 200 slik, večji del so originalne).
Frass: Die Alpen. Fantastische Bergwelt.
Alexander Sixtus von Reden: Hoffnung aus der Vergangenheit.
Zaščitena območja: Karnten, Friuli-Ve-nezia Giulia, Slovenija.
Gozdna učna pot Panovec-Nova Gorica.
Planinsko-turistična karta: Kozjak.
Pregledna karta občine Tolmin.
Documenti d’arte: La Basilica di San Pietro.
Documenti d’arte: II Duomo di Mon-reale.
fjdtlloMII
Spored od 6. do 12. februarja 1983
Nedelja: 9.00 Sv. -maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Starši naprodaj«. 11.15 Nabožna glasba. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Človek v sodobni družbi. 10.10 D. Švara: Prešeren (Slovo od mladosti). 11.15 Beležka. 12.00 Gledališki glasovi. 13.20 Gospodarska problematika. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Športno popoldne. 17.10 Cecilijanka 1982 (J. Gallus, Soški oktet, Pod lipo, Podgora, Sovodenjski nonet, Fantje izpod Grmade).
Torek: 8.10 Integracija prizadetih otrok v normalni šoli. 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 D. Švara: Prešeren (Slovo od mladosti). 11.30 Beležka. 12.00 Od Milj do Devina. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Šolska glasbena ura za mladino. 16.00 Slovenci v ZDA. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Cecilijanka 1982 (Triglav, M. Filej, L. Bratuž, Bilje-Miren-Orehovlje, Danica, Rečan). 18.00 »Prešeren, misterij slovenstva«.
Sreda: 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Pod Matajurjan. 13.20 Trst ponoči. 13.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.55 Naš jezik. 15.00 Dijaška tribuna. 16.00 130 let Družbe sv. Mohorja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci.
Četrtek: 8.10 Slovenska ekonomija na Tržaškem. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Na goriškem valu. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Otroški kotiček: »To je pa laž!« 15.00 Beseda ni konj.
16.00 Povejmo še kaj o otrocih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Četrtkova srečanja. 10.10 Koncert. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Roža mogota. 13.20 Naša gruda. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.55 Naš jezik. 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Francoski zbor »Ensemble vocal d’Aquitaine« iz Bordeauxa. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Imena naših vasi.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.50 Imena naših vasi. 9.00 Sobotni trim. 10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Glasnik Kanalske doline. 14.10 L. Suhodolčan: »Trenutki in leta«. 14.30 Otroški kotiček: »Najdihojdi-ca«. 15.00 Iz studia neposredno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Hornist Jože Falout.
18.00 »Kmečki upori«.
ZSKD prireja v nedeljo 6. februarja ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici
PREŠERNOVO PROSLAVO
posvečeno beneški kulturni ustvarjalnosti. Spored: odprtje razstave beneških likovnikov ter razstave beneške literature; govor dr. Viljema Černa; nastop beneške folklorne skupine in uprizoritev Cankarjevega Hlapca Jerneja v beneškem narečju. \Na-stopa beneška gledališka skupina, režija Adrijan Rustja.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tisikovno društvo
Ali ste kdaj pomislili, kaj vam lahko nudi vaša banka ?
Obrtniki, za utrditev in razvoj vaše dejavnosti:
1. za nakup strojev in za plačilo raznih poslovnih stroškov, kredite E.S.A. z ugodno obrestno mero;
2. za gradnjo ali nakup delovnih prostorov ter za nabavo večjih strojev, kredite ARTIGIANCASSA;
3. za kratkoročne finančne potrebe, kredite z jamstvom konzorcija CON.GA.FI.;
4. za uporabo strojev in druge opreme po izredno ugodnih pogojih, leasing Italease.
)) Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica
Gorica, Korzo Verdi st. 51 - Tel. 84206/07
vam ne nudi samo denarja