Letnik 41 1997 G o s I s I Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351 - 0271 Letnik 41, šL 1, str. 1-84, Ljubljana, maj 1997 Glavna, odgovoma in tehnična urednica: dr. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih dntštev in predsednik Zveze geodetov Slovenije Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, Ma,jcm Jenko, dr. Božena Lipej, profdr. Branko Rojc, cloc.clr. Radoš Šumrada, Joe Triglav in Michael Brand (Belfast, Severna Irska), dr. Norbe11 Bartelme (Gradec, Avstrija), Franr;ois Salge (Paris, Francija), profclr. He1mann Seeger (Frankf11rt, Nemčija), profdr. Erik Stubkjcrr (Aalborg, Danska) Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič Prevod v nemščino: Brane Čop Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno internet: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.html Naročnina: za mganizacije in podjetja 30 000 SIT, za člane geodetskih društev 1 500 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1 150 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju A-finistrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2. marca 1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davica od prometa proizvodov. Copyright © 1997 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije Letnik 41 1 1997 G D s s Glasilo Zveze geodetov Slovenije Journal of Association of Surveyors 1 Slovenia UDC 528=863 ISSN 0351 - 0271 Vol. 41, No. 1, pp. 1-84, Ljubljana, May 1997 Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, and Technical Editor: Dr. Božena Lipej I Programme Board: Chainnen of Tenitorial Surveying Societies and the President of the Association of Surveyors of Slovenia Eclitorial Boarcl: Boris Bregant, M.Se., Marjan Jenko, Dr. Božena Lipej, ProfDr. Branko Rojc, Dr. Radoš Šumracla, Joe Triglav ancl · Michael Brane/ (Belfast, Norlhem Ireland), Dr. Norberl Bartelme (Graz, Austria), Franqois Salge (Pari:,~ France), ProfDr. Hennann Seeger (Frank/uri, Gennany), ProfDr. Erik Stubkjcer (Aalborg, Danemark) Translation into English: Ksenija Davidovič Translation in/o Gennan: Brane Čop Lectar: Joža Lakovič Intemet adclress: http://www.sigov.si/gu/zvezag/gv.html Subscriptions and Editorial Adclress: Geodetski vestnik - Editorial Stajj; Šaranoviceva ul. 12, Sl-1000 Ljubljana, Slovenia, Tel.: +386 6117 84 903, Fax: +386 611784 909, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Published Quarterly. Annual Subscription 1997: SIT 30 000. Personal Subscription (Surveying Society Membership) 1997: SIT 1 500. Drawing Account of the Association of Swveyors of Slovenia: 50100-678-45062. Printecl by: Povše, Ljubljana, l 150 copies Geodetski vestnik is in pa;t financed by the Ministry far Science and Technology. According to lhe Ministry of Culture let/er No. 415-211/92.mb dated March 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is one of the proc/ucts far which a 5% proc/ucts sales tax is paid. Copyright © 1997 Geodetski vestnik, Association of Swveyors Slovenia Vol. 41 1 1997 VSEBI CON A TS UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE NEWS FROM SCIENCE AND OUR PROFESSION Jože Kos: GEODEZIJA IN OBMOČJA VAŠKIH, KRAJEVNIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI 7 Jože Kos: SURVEYJNG AND AREAS OF VJLLAGE, LOCAL AND DISTRICT COMMUNITIES 14 Matjaž Ivačič UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROSTORSKIH PODATKOV PRI et al.: DJGITALIZACIJI PROSTORSKEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE SPAT/AL DATA QUALITY DETERMJNATION FOR THE ELEMENTS OF PHYSICAL PUiNNING IN SLOVENJA 21 Tomaž Petek: UPORABNOST GENERALIZIRANE KARTOGRAFSKE BAZE GKB 25 APPLICABILITY OF THE GKB 25 GENERALISED CARTOGRAPHJC DATABASE 29 Darko Trlep: SLIKOVNI RADAR IN RADARSKA INTERFEROMETRIJA IMAGJNG RADAR AND RADAR !NTERFEROMETRY 36 PREGLEDI NEWSREVIEW Irena Ažman, REGISTER PROSTORSKIH ENOT NA INTRANETU Gregor Filipič: REGISTER OF SPAT/AL UNITS ON THE INTRANET 44 Božo Demšar: -- ZEMLJIŠKI KATASTER V SLOVENIJI - STANJE IN PERSPEKTIVE LAND CADASTRE IN SLOVENJA - SITUATION AND PROSPECTS 47 Božidar Kanajet: JURIJ VEGA (GEORG FRElHERR VON VEGA) JURIJ VEGA (GEORG FREIHERR VON VEGA) 48 Stanko Pristovnik:PRA VNI VIDIKI PRENOSA NALOG GEODETSKE SLUŽBE NA LOKALNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI LEGAL ASPECTS OF THE TRANSFER OF TASKS OF THE GEODETI C SERVICE TO LOCAL SELF-MANAGEMENT COMMUNITIES 50 Radoš Šumrada: PREDLOG! ZA IZBOLJŠANJE IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNINAMI IN PLANIRANJA PROSTORA PROPOSALS FOR THE JMPROVEMENT OF EDUCATION IN THE FIELD OF REAL ESTATE MANAGEMENT AND SPATIAL PLANNING 53 Ciril Velkovrh: RELIGIOZNA ZNAMENJA SO DOBRODOŠLI KAŽIPOTI TUDI V PLANINAH - NA PLANINSKIH KARTAH MANJKA VEČ PODATKOV ROADSJDE SHRINES ARE WELCOME SJGNPOSTS IN MOUNTAJNS - SEVERAL TYPES OF DATA ARE MISSING ON MOUNTAJNEERING MAPS 58 OBVESTILA IN NOVICE NOTICES AND NEWS Florjan Vodopivec: DIPLOMANTI, MAGISTRI, DOKTORJI, IMENOVANJA IN VPIS NA ODDELEK ZA GEODEZIJO V LETU 1996 GRADUATES, MASTERS, DOCTORS, APPOINTMENTS AND ENROLMENT AT THE DEPARTMENT OF GEODESY IN 1996 63 Maruška Šubic PREDSTAVITEV KNJIGE: OCENJEVANJE TRZNE VREDNOSTI STAVBNIH Kovač: ZEMLJIŠČ BOOK REVIEW- MARKET VALUE ESTIMATION OF BUJLDJNG LAND Mojca Kosmatin PRVO SREČANJE DELOVNE SKUPINE WG VI/3 (ISPRS) V PADOVI Fras: THE FIRST MEETING OF THE VJ/3 (ISPRS) WORKGROUP IN PADOVA Božena Lipej: POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1997 IMPORTANT SYMPOSIA AND CONFERENCES IN 1997 Andraž Šinkovec: XXV. SMUČARSKI DAN GEODETOV, SORIŠKA PLANINA, 15. MAREC 1997 )O(V SKIING DAY OF SURVEYORS, SORIŠKA PLANINA, 15 MARCH 1997 Božena Lipej: TELETEKST - GEOGRAFIJA IN GEODEZIJA TELETEXT- GEOGRAPHY AND SURVEYING Avstrijska zveza za geodezijo in geoinformatiko: Univerza v Ljubljani et al.: 6. AVSTRIJSKI GEODETSKI DAN - GEODEZIJA BREZ MEJA 6TH AUSTRIAN GEODETIC DAY - SURVEYING WJTHOUT BORDERS SIMPOZIJ O DGPS-JU V INŽENIRSTVU IN KATASTRU - IZOBRAŽEVANJE IN PRAKSA 65 66 68 69 74 75 SYMPOSIUM ON DGPS IN ENGJNEERING AND CADASTRAL MEASUREMENTS - EDUCATION AND PRACT!CE 76 Zveza geodetov Slovenije et al.: Peter Svetik: 30. GEODETSKI DAN - NEPREMIČNINE 30TH GEODET/C DAY- REAL ESTATES IN MEMORIAM: PAŠKO LOVRIČ: IN MEMORIAM: PAŠKO LOVRIČ NAVODILO ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV INSTRUCTIONS FOR AUTHORS 78 79 80 Leto slavnostne obeležitve štiridesetih let izhajanja Geodetskega vestnika je za nami in uspešno vstopamo v 41. leto izhajanja. Tudi od tega leta pričakujemo veliko. Predvsem od piscev, tako glede števila, kot tudi kakovosti njihovih nn1srnc:v1,:ov Verjamemo v nadaljevanje dobrega medsebojnega sodelovanja, ki doprinaša k večjemu zanimanju bralcev za objavljena gradiva. Tudi leto 1997 bo leto geodetskih jubilejev. Zveza geodetov Slovenije prireja jeseni s soorganizatorji 30. strokovni posvet, Geodetski zavod Slovenije pa praznuje 50. obletnico obstoja. Morda se bo poleg teh dveh zvrstila še kakšna geodetska obletnica, o kateri nismo obveščeni in je sedajle ne moremo najaviti. Čestitamo jubilantom in jim želimo uspešno pot v naslednjih desetletjih! V uvodniku najavimo še 30. Geodetski dan, ki ga organizirajo Zveza geodetov Slovenije, Primorsko geodetsko društvo in Geodetska uprava Republike Slovenije. Potekal bo v Portorožu od 9.-11. oktobra 1997, strokovne razprave pa bodo obravnavale nepremičnine z različnih vidikov. Temo posvetovanja smo odprli zunaj geodetskih krogov, zato pričakujemo nosilne referate iz sredin z nepremičninami povezanih resorjev, ministrstev in služb. Posebno pozorno bomo obravnavali tudi geodetske pristope in pripravljene prispevke. Zadnji dan strokovnega posveta bo skupščina Zveze geodetov Slovenije. · Kot vedno je pred nami veliko načrtov in zamisli za delo v prihodnje. Bodimo ustvarjalni in pripravljeni za odkrito sodelovanje. Ne pozabimo, da je v nekem smislu tudi Geodetski vestnik odraz našega dela, dosežkov in slovenske ter evropske primerljivosti. dr. Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE v GE EZIJ IN BMOCJA š ČET Jože Kos H, T IH S Zavod za urbanizem Man'bor, Maribor Prispelo za objavo: 1996-11-20 Pripravljeno za objavo: 1997-03-18 Izvleček E I IN UPNOSTI Ob strokovnem delu v okviru reforme prejšnjih krajevnih skupnosti v mestni občini Maribor se je pokazalo, da bi bilo smiselno vsebino nekaterih geodetskih virov podatkov razširiti. V sestavku je zato nekaj predlogov, med drugim za opredelitev prostorske enote mesto, za razčlenitev vrst naselij in za vzpostavitev arhiva rezultatov politično-teritorialnih refonn na območju Slovenije. Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, mesto, naselje, Portorož, prostorske skupnosti, reforma, viri podatkov 1 UVOD V Mestni občini Maribor je bila v obdobju od januarja 1995 do oktobra 1996 izvedena reforma prejšnjih krajevnih skupnosti (KS), pri kateri so med drugim sodelovali tudi strokovnjaki z Zavoda za urbanizem Maribor, med njimi avtor tega sestavka. Ugotovili smo marsikaj zanimivega za geodetske in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo s prostorom. Prav to je vsebinski okvir pričujočega strokovnega sestavka, usmerjenega zlasti k uporabnosti nekaterih geodetskih virov podatkov in možnosti za vsebinsko razširitev teh virov. eforma lokalne samouprave v Sloveniji traja od leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o lokalni samoupravi, in zadeva tri vrste lokalnih samoupravnih skupnosti: ( a) pokrajine, (b) občine in ( c) vaške, krajevne ter četrtne skupnosti. Podobno kot je na podlagi omenjenega zakona država izpeljala reformo občinskega sistema, so ( ali pa ponekod še bodo) na dveh ravneh nižje novonastale občine izvedle reformo prejšnjih KS-jev. Ustanavljanje pokrajin kot največjih lokalnih samoupravnih skupnosti znotraj Slovenije pa je šele v pripravljalni fazi. Vaške, krajevne in četrtne skupnosti (v nadaljevanju: prostorske skupnosti - PS) obsegajo tri osnovne, medsebojno prepletene sestavine: socialno, administrativno in prostorsko. Prva sestavina se nanaša na vsakodnevne medčloveške stike znotraj naseljene skupine ljudi, ki se oblikujejo kot socialna skupnost. Druga govori o tem, da je taka skupnost lahko nosilka določenih administrativnih nalog, ki jih ji dodelijo nadrejeni oblastni organi. Tretja prostorska sestavina pa govori o teritorialni razsežnosti prostora, znotraj katerega omenjena skupnost prebiva. Če se s prvima dvema sestavinama ukvarjajo predvsem vede, kakršne so sociologija, Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 politologija, pravo, zgodovina in etnologija, pa zadeva prostorska sestavina predvsem in tudi vede, kot so geografija, prostorsko planiranje, urbanizem in geodezija. 2 GEODETSKI VIRI PODATKOV IN OPREDELJEVANJE PROSTORSKIH SKUPNOSTI Pri strokovnih aktivnostih v okviru reforme KS-jev v mestni občini Maribor se je pokazalo, da je prav geodetska služba tista, ki za take namene nudi najobsežnejši del podatkov. Zajeti so v topografskih načrtih in kartah, grafičnem pregledu komunalnih naprav (GPKN) in v Registru prostorskih enot (RPE). 2.1 Topografsld načrti in karte ter prostorske skupnosti Poleg prometnih in reliefnih povezav v prostoru, naravnih in ustvarjenih prostorskih ločnic, razporeditve in velikosti naselij ter podobnih običajnih sestavin topografskih načrtov in kart, so za opredeljevanje PS-jev zlasti uporabni podatki o obstoju in lociranosti zgradb z dejavnostmi iz terciarnc?ga in kvartarnega sektorja: šol, pošt, bank, policijskih postaj, lekarn, cerkva, restavracij oziroma gostiln ipd. Vse našteto je posebej označena vsebina topografskih kart in tematskih izpeljank iz le-teh. To pa ne velja za naslednje vrste zgradb in dejavnosti v njih: večja trgovina, vrtec, gasilski dom, kulturni dom, vaški dom, športni objekt, sedež PS-jev, krajevni urad, župnijski urad ipd. Označevanje naštetih vrst zgradb bi povečalo informativno in analitično vrednost zadevnih kart. 2.2 GPKN in prostorske skupnosti T okalna komunalna omrežja so pokazatelji infrastrukturne povezanosti zgradb in s .Ltem tudi interesne povezanosti prebivalcev. To velja zlasti v primerih, ko so ta omrežja zgradile krajevne skupnosti oziroma krajani kot samoprispevni vlagatelji. Zato je GPKN deloma uporabljiv tudi pri opredeljevanju PS-jev, še bolj pa bi bil, če bi vseboval podatke o vlagateljih v gradnjo infrastrukturnih vodov. Morda bo dobro razmisliti o tovrstni podatkovni razširitvi GPKN-ja vključno s podatkom o upravljavcu infrastrukturnega voda. To je smiselno tudi zato, ker so v primerjavi z nedavno preteklostjo podatki o lastništvu in upravljavskih pristojnostih ter odgovornostih danes precej bolj pomembni. 2.3 Prostorske enote PE in prostorske skupnosti RPE-ja so pri teritorialnem vidiku reforme lokalne samouprave eden ključnih podatkovnih virov. V opisovanem mariborskem primeru se je pokazalo, da niso le območja in meje prejšnjih KS-jev, nove občinske meje in državna meja tisto, kar je treba upoštevati pri opredeljevanju novih PS-jev. Za opredeljevanje razmejitev med četrtnimi skupnostmi na eni strani (mestnimi četrtmi) in vaškimi na drugi ter krajevnimi skupnosti je treba upoštevati tudi območja in meje naselij, za preverjanje smiselnosti in za natačno lociranje morebitnih novih potekov meja PS-jev pa še območja in meje katastrskih občin, statističnih okolišev in prostorskih (prej popisnih) okolišev. 3 SPREMEMBE MEJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V PODRAVJU eforma KS-jev je v dvanajstih podravskih občinah pokazala, da so bila območja dosedanjih KS-jev povečini ohranjena tudi kot območja novih PS-jev. V osmih Geodetski vestnik 41 (1997) 1 občinah so ohranili KS-je v dosedanjem številu in obsegu, v treh občinah so KS-je pretvorili v vaške skupnosti in pri tem enega ali dva večja KS-ja razdelili v po dve ali tri vaške skupnosti, večjo izjemo pa predstavlja mestna občina Maribor, kjer je bila iz prejšnjih v povprečju 3,5 mestne in obmestne krajevne skupnosti ustanovljena po ena mestna četrt. Pri tem je šlo v glavnem za združevanje območij prejšnjih KS-jev, v dveh primerih pa za uvrstitev območja prejšnjega enega KS-ja v območji dveh mestnih četrti. 4 SPREMEMBE MEJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN REGISTER PROSTORSKIH ENOT eritorialne spremembe KS-jev v mestni občini Maribor so v odnosu do vsebine RPE-ja navrgle nekaj tudi na splošni ravni zanimivih ugotovitev, ki so opisane v nadaljevanju. 4.1 Odlrwsi med mejami prostorskih skupnosti in mejami prostorskih okolišev, statističnih okolišev in katastrskih občin Potreb po razhajanjih med mejami novooblikovanih PS-jev in mejami ostalih zgoraj navedenih enot mariborski primer, razen ene izjeme, ni pokazal. Ta izjema se nanaša na območje prvotne mestne ceste kot izrazite prostorske in s tem socialne ločnice, kjer je bila meja PS-jev določena glede na to cesto in ne glede na tamkajšnji drugačni potek meje katastrske občine in meje statističnega okoliša. 4.2 Odlnosi medi območji prostorskih skupnosti in območji naselij ter katastrskih občin Pokazalo se je, da so ponekod te tri vrste prostorskih enot precej neuigrane oziroma da členijo prostor na različne načine. naselje Maribor (nekdanja) KO Zrkovci Bmj,-Dogofo \ Grafični prikaz 1 Geodetski vestnik 41 (1997) l Iz grafičnega prikaza 1 npr. izhaja, da je prebivalec Brezja do zdaj administrativno pripadal Mariboru, socialno je bil povezan z Dogošami, zgodovinsko pa z Zrkovci. Da taka rešitev ni bila najboljša, je pokazala reforma KS-ja, ki je ves ta prostor uvrstila v prostor mestnih četrti, Brezje pa povezala z Dogošami in Zrkovci v eno mestno četrt. Omembe vredna ugotovitev, ki izhaja iz reforme KS-ja v mestni občini Maribor, je, da meje katastrskih občin marsikje (še zmeraj) igrajo tudi vlogo meja PS-jev. To sicer glede na zgodovinsko počelo katastrskih občin ni nič nenavadnega, vendar se je v občini Maribor, kjer spremembe v poselitvi prostora v zadnjih petdesetih letih niso bile majhne, izšlo, da se je približno petina teritorialno novoustanovljenih PS-jev ozemeljsko prekrila ali skoraj prekrila z območji katastrskih občin: To seveda govori o stabilnosti in vsebinski večplastnosti katastrske občine kot prostorske enote, ki se kljub svoji starosti ali pa prav zaradi nje zmore ponekod izkazati kot prostorski okvir novega PS-ja. Glede na navedeno bi bilo dobro zveze med PS-ji in katastrskimi občinami obdelati v interdisciplinarni raziskovalni nalogi, rezultate take naloge pa zajeti tudi v izobraževalnem programu Fakultete za geodezijo in gradbeništvo in Fakultete za družbene vede. 4.3 Prostorska enota mesto Ena osrednjih strokovnih ugotovitev v okviru reforme KS-jev v mestni občini Maribor se nanaša na pomanjkljivo interdisciplinarno dorečenost prostorske enote mesto in posledično na manjko te enote v RPE-ju. V tem sestavku je pojem mesto razumljen kot tisti del prostora, ki predstavlja največjo možno teritorialno uskladitev pojmovanj mesta v različnih disciplinah (geografija, prostorsko planiranje, urbanizem, geodezija, sociologija, ekonomija ... ). Prej omenjena pomanjkljiva interdisciplinarna dorečenost enote mesto se je v mestni občini Maribor iztekla v situacijo, ki je prikazana na grafičnem prikazu 2. ekoherentnost pogledov različnih strokovnih in političnih subjektov na teritorij, ki naj bi pripadal Mariboru, govori najmanj o odsotnosti skupnih meril za opredeljevanje omenjenega teritorija. Rezultat tega je neopredeljenost območja mesta Maribor, kar ima več negativnih posledic. Tako je npr. nemogoče nedvoumno opredeliti število prebivalcev mesta Maribor in hkrati s tem vseh ostalih podatkov, ki se izračunavajo na prebivalca mesta (npr. družbenega proizvoda na prebivalca in drugih gospodarskih ter socialnih kazalcev). Zato je pomanjkljiva tudi primerjava tovrstnih podatkov med slovenskimi mesti. V Mariboru prihaja tudi do problemov pri določanju tarife za lokalni avtobus in cene telefonskega impulza na obrobju mesta. V zvezi z neopredeljenostjo območja mesta so številni dvomi o tem, kje ter za koliko razširiti mejo naselja Maribor zaradi širjenja zazidave. Enako velja za probleme pri določanju območja obdelave pri snovanju urbanistične zasnove za mesto Maribor. Če upoštevamo še to, da Zakon o lokalni samoupravi uvaja razlikovanje med občino in mestno občino ter med vaškimi, krajevnimi in četrtnimi skupnostmi, je s tem verjetno naštetih dovolj razlogov za (ponovno) opredelitev prostorske enote mesto in za dejansko vpeljavo le-te v RPE. Pri vključitvi prostorske enote mesto v RPE je vprašanje, kako to enoto teritorialno opredeliti in zamejiti. Pristop in rezultati opredeljevanja mestnih četrti v mestni občini Maribor (in seveda tudi v drugih slovenskih mestnih občinah) ' Geodetski vestnik 41 (1997) 1 L J MEJA NASELJA MARIBOR (Register prostorskih enot, i 995) MEJA UREDITVENEGA OBMOČJA NASELJA MARIBOR (prostorski načrtovalci in skupščina občine Maribor, 1993) ZUNANJA MEJA MESTNIH ČETRTI (Mestni svet mestne občine Maribor, 1996) PREDLAGANA MEJA MARIBOR (dr. Vrišer, 1992) ZUNANJA MEJA MESTNIH NASELIJ (Krajevni leksikon Slovenije, i 995) MEJA MESTNE OBČINE MARIBOR (Državni zbor RS, 1994) Kos, Lenarčič - ZUM - 1996 Grafični prikaz 2 Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 ter druge že izdelane prostorske strokovne podlage so lahko pri tem v veliko pomoč. Natančno metodologijo za to pa bi bilo treba še pripraviti - pobudnik za izvedbo te izrazito interdisciplinarne naloge je lahko Geodetska uprava Republike Slovenije. Menim, da naj bi bila enota mesto načeloma sestavljenka izbranih naselij, ki obkrožajo matično mestno naselje. Manj primerno oziroma neprimerno bi bilo mesto oblikovati na način razširitve teritorija matičnega mestnega naselja. S tem bi namreč obmestnim naseljem odvzeli del njim pripadajočega teritorija, kar je problematično zlasti tam, kjer so ta naselja zgodovinska, z relativno samosvojim dosedanjim prostorskim razvojem in z izrazito lokalno pripadnostjo tamkajšnjih prebivalcev. Poleg tega bi s spremembami meja naselij lahko povzročili težave statistični službi in otežili primerljivost podatkov po naseljih za različna časovna obdobja. 4.4 Vrste naselij in RPE RPE .bi lahko za prostorsko enoto naselje vpeljali informacijo o vrsti naselja. je za približno 6 000 slovenskih naselij na voljo le statistični podatek o tem, ali je neko naselje mestno ali ne. Ta podatek pa je vsaj z vidika prostorskega planiranja problematičen, saj so npr. na teritoriju mestne občine Maribor kot mestna opredeljena tudi naselja, ki ne spadajo niti v ožje območje obmestja. Poleg pravega mestnega naselja, torej takega, ki bi bilo uvrščeno v prostorsko enoto mesto, bi bilo mogoče opredeliti še obmestna naselja, vasi, zaselke, turistična naselja, naselja v gorskem svetu itd. Tovrstna podatkovna razširitev RPE-ja bi povečala informativno vrednost registra. Prav to je treba vrednotiti tudi v luči novih uporabniških zmožnosti, ki jih omogočajo tehnologije GIS-ov. Lahka povezljivost podatkov iz RPE-ja z vrsto drugih teritorialno opredeljenih in geokodiranih podatkov (npr. raznolike vrste območij, opredeljene v prostorskem planu občine in države, demografsko ogrožena območja, homogena krajinska območja, arhitekturne regije, potencialna tržna območja podjetij itd.) omogoča generiranje analitično zelo uporabnih informacij, ki bi zanimale uporabnike z različnih področij. 4.5 Arhiv rezultatov politično teritorialnih reform a ozemlju današnje Slovenije se je v zadnjih 100 do 150 letih dogodila vrsta političnih/upravnih teritorialnih reform. Vtis je, da je politično-zgodovinska posebnost družbe na tem prostoru pogosto spreminjanje meja prostorsko administrativnih in skupnostnih enot. Menim, da bo ta posebnost prej ali slej proizvedla še kakšno politično teritorialno reformo. Za take primere bi bilo zelo koristno kakovostno arhivsko gradivo, ki bi zajemalo rezultate tovrstnih reform na ozemlju današnje Slovenije v obdobju npr. za zadnjih 100 let. Tak kartni arhiv, ki bi ga lahko vzpostavila Geodetska uprava Republike Slovenije, bi pri naslednjih reformah z dovolj temeljito uporabo prispeval h kakovostnim teritorialno razmejitvenim rezultatom reform. Na tak način bi geodetska služba precej prispevala k nečemu, česar Slovenci žal (še) ne premoremo, pa zelo potrebujemo: obstojno teritorialno organiziranost naše družbe, kar je eden od osnovnih pogojev za stroškovno racionalen in stabilen družbeni razvoj. Geodetski vestnik 41 (1997) 1 5 PROSTORSKI STROKOVNJAKI - POLITIKI - UDLf'>.IU a koncu še beseda, dve o izkušnjah medsebojnega sodelovanja med prostorskimi strokovnjaki, lokalnimi političnimi predstavniki in občani pri reformi KS-jev v mestni občini Maribor. ,, Če bo sosednja vas naš center, bomo mi zanjo molzna krava. " (krajan Dobrovc, april 1996) Citat ponazarja kontekst, v katerem skušajo prostorski strokovnjaki uveljaviti svoje poglede na PS-je. Krajani poudarjajo subjektivna izkustvena merila, ki jih seveda nadrejajo merilom strokovnjakov. Na drugi strani lokalni politiki molčijo, polovično sodelujejo s strokovnjaki, ne želijo si njihove udeležbe pri ključnih aktivnostih opredeljevanja PS-jev, ne pojasnjujejo svojega neupoštevanja njihovih predlogov ... In kaj lahko storijo s takim načinom družbenega dogovarjanja strokovnjaki? Predvsem bo dobro, če bodo pojmovali vse tisto iz lastnega delokroga, kar je predmet (tudi) političnega odločanja, kot precej spremenljivo in se bodo tej spremenljivosti čim bolj učinkovito prilagodili. Ob tem pa naj si, kljub morebitnim negativnim izkušnjam ali prav zaradi teh, stalno prizadevajo za čim večjo lastno soudeležbo pri odločanju o družbenih zadevah. Literatura: Bračič, V., Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na območju severovzhodne Slovenije. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 1978, 14. letnik Igličar, A., Status, območje in deli občine. V- Zbornik referatov s strokovnega posveta. Bled, 1995 Lipej, B., ROTE in EHIŠ - analiza in razvoj. Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1990 Orožen, A.M. et al., Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1995 Stanič, I., Rus, A., Cilji in vidiki medobčinskega sodelovanja med mestom in zaledjem v Ljubljani ob refonni lokalne samouprave. Informativni bilten revija, Ljubljana, 1995, št. 1-3 Stanič, I., Rus, A., Funkcijsko-gravitacijska členitev mesta Ljubljana. Informativni bilten revija, Ljubljana, 1994, št. 5-6 Zavod za urbanizem Maribor, Idejna zasnova za opredelitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti na območju mestne občine Maribor. Maribor, 1995 (nepublicirano) Register prostorskih enot (podatki). Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 Odlok o razdelitvi mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti (MUV, št. 22/96) Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS, št. 72/93, št. 57/94 in št. 14/95 Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Uradni list RS, št. 60/94 Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb. Uradni list SRS, št. 5/80 Recenzija: Irena Ažman Davorin Raškovič (v delu) Geodetski vestnik 41 (1997) 1 SU G D AREAS OF LLAGE, LOCAL D ISTRICT C MUNITIES Jože Kos Zavod za urbanizem Maribor, Maribor Received for publication: 20 November 1996 Prepared for publication: 18 March 1997 Abstract During the reform of small local communities in the Municipality of Maribor, it was found that the content of certain swveyors' databases could be enriched. This paper therefore offers some suggestions: for example, conceming the city as a ncw official territorial unit in Slovenia; the definition of different types of human settlements; and about the building up of a specia/ archive for storing the results of political ref onns conceming local communities in Slovenia. Keywords: Geodetic day, Portorož, reform, sources of data, spatial communities, surveying, town, village 1 INTRODUCTION In the City Municipality of Maribor, a reform of former local communities (LC) was performed from January 1995 to October 1996 with the participation of experts from the Institute of Urban Planning of Maribor and the author of this paper. Many points of interest for geodetic and other professionals who engage in spatial planning were established and are presented in this paper, which is above all oriented to the applicability of certain geodetic sources of data and opportunities for the extension of the content of these sources. reform of local self-management in Slovenia has been taking place since 1993, when the Law on Local Self-Management was adopted. It refers to three types of local self-managed communities: a) regions, b) municipalities, c) village, local and district communities. As the state has carried out reform of the system of municipalities on the basis of the above-mentioned law, the newly formed municipalities are also performing ( or will perform) a reform of previous local communities at two levels; however, the establishment of regions as the largest local self-rnanaged communities in Slovenia is still in a preparatory phase. Village, local and district communities (spatial communities - SCs) comprise three basic interlinked components: social, administrative and spatial. The first refers to everyday human contacts among a group of residents forming a social community. The second means that such a community can carry out certain administrative tasks assigned to it by its superior authorities. The third, the spatial component, refers to the extent of territory inside of which the community resides. If the first two Geodetski vestnik 41 (1997) 1 components are above all analysed by sciences such as sociology, political science, law, history and ethnology, the spatial component is above all and also analysed by sciences such as geography, spatial planning, urban planning and geodesy. 2 GEODETIC SOURCES OF DATA AND mE DEFINITION OF SPATIAL COMMUNITIES It was shown during professional activities within the reform of LCs in the City Municipality of Maribor that the geodetic service is the one providing the greatest amount of information for such purposes. These data are collected in topographic maps and plans, in the Graphical Review of Public Utilities Devices (GRPUD) and in the Register of Spatial Units (RSU). 2.1 Topographic plans mul maps and spatial comm11.n1ities In addition to spatial traffic and relief connections, natural and artificially created dividing lines, the arrangement and size of human settlements and similar usual components of topographic maps and plans, data on the existence and location of buildings with activities in the tertiary and quarternary sectors (schools, post offices, banks, police stations, pharmacies, churches, restaurants and inns, etc.) are above all useful for the definition of SCs. The above listed buildings and their derivatives are specially marked on topographic maps. This does not apply to the following types of buildings and activities taking place in them: large shops, nursery schools, fire stations, cultural centres, village centres, sports facilities, LC centres, local offices, parish offices, etc. However, the designation of these types of buildings would increase the informative and analytical value of such maps. 2.2 Graphical Review of Puhlic Utilities Devkes (GRPUD) and spatial communities T ocal puhlic utility networks indicate the infrastructural connections between .Lthese buildings and, therefore, the interest connections of their inhabitants. This applies primarily in cases when such networks were built by local communities or local inhabitants through their self-imposed contributions. The GRPUD is, therefore, also useful in defining SCs; it would be even more useful if it contained data on investors in building infrastructural lines. It may be worthwhile to consider data expansion of the GRPUD to include both the latter data along with data on managers of infrastructural lines. This would also be sensible because data on the ownership and management competencies and responsibilities are presently much more important at present than they were in the recent past. 2.3 Spatial 1.mits The RSU and its spatial communities are one of the crucial data sources regarding the territorial aspect of the reform of local self-management. In the case of Maribor, described above, it turned out that not only the territories and boundaries of former LCs, new communal boundaries and the state boundary needed to be taken into account in defining new SCs, but also the territories and boundaries of human settlements, in order to define the boundaries between district communities ( city districts ), village communities and local communities. In order to check and accurately locate any new boundaries between SCs, the territories and boundaries of Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 lil II 1 cadastral communes, statistical districts and spatial districts (previously census districts) need to be considered. 3 CHANGES l!N THE BOUNDARJ[ES OF LOCAL COMMUNITl!ES l!N PODRAVJE The reform of LCs in twelve municipalities in Podravje showed that the territories of former LCs were mainly preserved as the territories of the new LCs. In eight rnunicipalities, LCs were preserved in their previous number and extent, while in three rnunicipalities LCs were transforrned into village comrnunities. In this process, one or two LCs were divided into two or three village communities. The City Municipality of Maribor was an exception, since one city district was created, on average, 3,5 former city and suburban local communities. This mainly involved uniting the territories of forrner LCs, while in two cases the territory of one former LC was made part of the territories of two city districts. 4 CHANGES IN THE BOUNDARJ[ES OF LOCAL COMMUNITIES AND THE REGISTER OF SPATIAL UNITS T~rritori~l ch~ng~s of ~Cs in the City Municipality of Maribor brought certain mterestmg fmdmgs w1th reference to the content of the RSU (see below). 4.1 The relationships between tl:1.e bmmdaries of spatial commu111ities and the bou111daries of spatial districts, statistka! districts and cadastrnl communes There was no need for discord between the boundaries of newly formed SCs and the boundaries of other units listed above, with one exception: the territory of the former city road as a marked spatial and social dividing line. In this case, the boundary between the SCs was determined with regard to this road and not to different courses of the boundary of the relevant cadastral commune and the boundary of the relevant statistical district. 4.2 'fhe relationships betwee111 the territories of spatial communities :md territories of settlements and cadastral comm1.1.111es It turned out that in places these three types of units are quite disharmonious; that is, they divide the space in different ways. It follows from figure 1 that to date, the inhabitants of Brezje belonged to Maribor regarding administrative matters, but were connected socially with Dogoše and historically with Zrkovci. This solution was not the best one, as proven by the LCs reform. With the reform this entire area was classified under city districts, and Brezje was united with Dogoše and Zrkovci into one city district. The following finding of the LC reform in the City Municipality of Maribor is worth mention: the boundaries of cadastral communes in many areas (still) play the role of the boundaries of SCs. This is certainly not unusual regarding the historical origin of cadastral communes, but in the Maribor Municipality, which experienced major changes in settlement in its area over the last fifty years, it turned out that about one fifth of newly formed SCs overlapped or almost overlapped with the territories of cadastral communes. This speaks to the stability and layered structure of the content of cadastral communes as spatial units, which - not in spite of their age, but because of it - in places prove to also be the spatial extent of a new SC. Regarding the above, it would be beneficial to study the connections between Geodetski vestnik 41 (1997) 1 SCs and cadastral communes in an interdisciplinary research project and to include the results of such a project in the curricula of the Faculty of Geodesy and Civil Engineering and the Faculty of Social Sciences. 4.3 Spatial unit city Iocal community Brezje - Dogoše (former) cadastral commune Zrkovci Figure 1 One of the central professional findings within the reform of LCs in the City Municipality of Maribor refers to deficient interdisciplinary definition of the spatial unit city and the consequent absence of this unit from the RSU. In this paper, the term city means the part of space which represents the greatest possible territorial harmonisation of the understanding of the term city in different disciplines (geography, spatial planning, urban planning, geodesy, sociology, economy, etc.). The previously mentioned interdisciplinary definition of the unit city caused tbe situation in the City Municipality of Maribor which is presented in figure 2. The incoherence of the views of different professional and political subjects about the territory which is supposed to belong to Maribor speaks at least of the absence of common criteria for its definition. This results in a deficient definition of the City of Maribor, which has several negative consequences. It is impossible to unarnbiguously establish the nurnber of its inhabitants, including all other per capita data ( e.g., GDP and other economic and social indicators). This leads to a deficiency in comparison of such data between cities. In Maribor, problems also appear in determining the tariff for local bus fares and the price of telephone impulses at the outskirts of the city. There are also numerous doubts as to where and how much the city boundary of Maribor should be extended due to spreading of development. The same also applies to problems in determining the territory to be analysed in the Geodetski vestnik 41 (1997) 1 conceptual design of urban planning for the City of Maribor. Additionally, taking into account that the Law on Local Self-Management has introduced the distinction between municipalities and city municipalities and village, local and district communities, a sufficient number of reasons have probably been listed for a (re )definition of the spatial unit city and its actual introduction into the RSU. hen the spatial unit city is.included into the RSU, the question of how to define and delimit its territory appears. The approach and results of defining city districts in the City Municipality of Maribor ( and naturally, also in other Slovenian city municipalities) and other already prepared professional bases for spatial planning can be of great help in this. An accurate methodology should still be prepared, and the Surveying and Mapping Authority of Slovenia may be an initiator for this markedly interdisciplinary task. I believe that the unit city should, in principle, consist of selected settlements which surround a mother city settlement. It would be less suitable or even unsuitable to design the city by extending the territory of the mother settlement, because in so doing a part of the suburban territory would be taken away. This would be problematic, especially in the case of historic settlements with relatively original spatial development and marked local character of the inhabitants. In addition, by changing the boundaries of settlements, difficulties could be caused to the statistical service and the comparability of data for settlements for different periods would be reduced. 4.4 Types of seUlements am:l! tbe RSU In the RSU, information on the types of settlements could be introduced for spatial units. For about 6 000 settlements in Slovenia, only the statistical data on whether or not a settlement is a city is presently available. From the viewpoint of spatial planning this data is problematic, since, for example, in the territory of the City Municipality of Maribor, settlerrients which do not belong even to narrow suburban areas are defined as city settlements. In addition to a trne city settlement, i.e., one which would be classified under the spatial unit city, it would also be possible to define suburban settlements, villages, hamlets, tourist villages, mountain villages, etc. This extension of data in the RSU would increase the informative value of the register. Its value should also be assessed in the light of new capacities enabled by GIS technology. Easy linking of the RSU with a series of other territorially defined and geo-coded data ( e.g. various types of territories defined in the spatial plans of municipalities and the nation, demographically endangered areas, homogeneous landscape areas, architectural regions, potential market areas of companies, etc.) enables the generation of analytically very useful information which would be of interest to clients from different areas. 4.5 Arcbives of tbe results of political and territrnrial reforms In the territory of present Slovenia, a series of political/administrative territorial reforms has taken place over the past 100 to 150 years. One has an imprcssion that frequent changing of the boundaries between administrative and community units is a political-historical feature of the society in this area. I myself believe that this special feature will sooner or later produce another political territorial reform. For such cases, high quality archive materials which would include the results of such Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 WHERE ARE THE BORDERS OF CITY MARIBOR? LEGEND ---- SETTLEMENT MARIBOR BORDER (Register of spatial units, 1995) "" ·" ..... , REGULATION DISTRICT BORDER OF SETTLEMENT MARIBOR (physical planners and community Maribor assembly, 1993) OUTSIDE CITY DISTRICT BORDER (Maribor city City coucel, 1996) PROPOSED BORDER OF CITY MARIBOR (Dr. Vrišer, 1992) CITY SETTLEMENTS OUTSIDE BORDER (Krajevni leksikon Slovenije, 1995) _ CITY MUNICIPAUTY MARIBOR BORDER (State assembly of the Republic of Slovenia, 1994) Kos, Lenarčič - ZUM - 1996 Figure 2 Geodetski vestnik 41 (1997) 1 reforms in the territory of the present Slovenia for the period of, for example, the past 100 years would be very beneficial. Such a mapping archive, which could be established by the Surveying and Mapping Authority of Slovenia, would, if used thoroughly enough, contribute to quality territorial delimitation results of subsequent reforms. In this manner, the geodetic service would contribute considerably to a feature which Slovenes unfortunately (still) do not have, but very much need: a stable territorial organisation of our society, which is one of the conditions for cost-efficient and stable social development. 5. PROFESSIONALS IN SPATIAL PLANNING • POLITICIANS · CITIZENS In conclusion, I would like to add a word or two on our experience in the mutual co-operation of spatial planning professionals, local political represenfatives and citizens in the reform of LCs in the City Municipality of Maribor. "If the neighbouring village is our centre, we will be their milking cow." (citizen of Dobrovce, April 1996) The quote illustrates the context in which spatial professionals are attempting to enforce their views about SCs. Citizens emphasise their empirical criteria, which they believe are superior to the criteria of professionals. On the other hand, local politicians remain silent, co-operate with professionals only partially, do not desire the participation of professionals in crucial activities for defining SCs, do not explain why the professionals' proposals are not taken into account, and so forth. What can professionals do about such a method of social consensus? Above all, it would be beneficial if they took everything from their own work range that is also subject to political decision-making as very changeable, and could adapt to constant changes as efficiently as possible. In spite of their possibly negative experience, or even because of it, they should constantly strive to participate as much as possible in decision-making on social matters. Literature: Bračič, V., Prostorski razvoj upravne in samoupravne razdelitve na območju severovzhodne Slovenije. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 1978, 14. letnik Igličar, A., Status, območje in deli občine. V Zbornik referatov s strokovnega posveta. Bled, 1995 Lipej, B., ROTE in EHIŠ - analiza in razvoj. Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1990 Orožen, A.M. et al., Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1995 Stanič, l., Rus, A., Cilji in vidiki medobčinskega sodelovanja med mestom in zaledjem v Ljubljani ob refonni lokalne samouprave. Informativni bilten revija, Ljubljana, 1995, št. 1-3 Stanič, I., Rus, A., Funkcljsko-gmvitacijska členitev mesta Ljubljana. Informativni bilten revija, Ljubljana, 1994, št. 5-6 Zavod za urbanizem Maribor, Idejna zasnova za opredelitev mestnih četrti in krajevnih skupnosti na območju mestne občine Maribor. Maribor, 1995 (nepublicirano) Register prostorskih enot (podatki). Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 Odlok o razdelitvi mestne občine Maribor na mestne četrti in krajevne skupnosti (MUV, št. 22/96) Zakon o lokalni samoupravi. Uradni list RS, št. 72/93, št. 57/94 in št. 14/95 Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Uradni list RS, št. 60/94 Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij; ulic in stavb. Uradni list SRS, št. 5/80 Review: Irena Ažman Davorin Raškovič (in progress) Geodetski vestnik 41 ( 1997) l UGOTAVLJANJE K VOSTI T OV D PR STORS I P PRI DIGITALIZA IJI PR STORS GA PLA A REPUBLI SLOVENIJE mag. Matjaž Ivačič MOP-Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje, Ljubljana Borut Pegan Žvokelj, Gregor Sever Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Prispelo za objavo: 1997-02-21 Pripravljeno za objavo: 1997-02-21 Izvleček V članku sta opisana projekt digitalizacije kartografske dokumentacije za dolgoročni prostorski plan Republike Slovenije in postopek ugotavljanja kakovosti opravljene digitalizacije. Pri projektu sta sodelovala Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, ki sta pri delu uporabila mednarodno primerljivo metodologijo za ugotavljanje kakovosti prostorskih podatkov. Rezultati projekta so pokazali, da je treba vključiti metode preverjanja kakovosti prostorskih podatkov v vse pomembnejše projekte digitalizacije. Ključne besede: GIS, kakovost, prostorski podatki, prostorsko planiranje Abstract: This paper describes a method for spatial data quality determination Two institutions were involved in the project, the Office for Physical Planning and the Institute for Geodesy and Photogrammetry. The first phase of the project was the digitalization of spatial data needed in the process of physical planning. The second phase was the spatial data quality determination. The results show that spatial data quality determination must be part of alt digitalization projects. Keywords: GIS, physical planning, quality, spatial data Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 1 UVOD V prispevku je opisan projekt testiranja kakovosti prostorskih podatkov na primeru digitalizacije tematskih slojev kartografske dokumentacije za dolgoročni plan Republike Slovenije. Pri projektu sta sodelovala Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje, kot naročnik in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, kot izvajalec. Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje (v nadaljnjem besedilu Urad) je z Zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Ur. l. RS, št. 71-2546/94) v lL členu zadolžen med drugim tudi za vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema. V okviru te naloge bo Urad vzpostavil digitalne zbirke prostorskega plana Republike Slovenije v merilu 1:250 000 in kartografske dokumentacije k temu planu v merilu 1:25 000. V kartografski dokumentaciji so strokovne službe za okolje in prostor zadolženih sektorjev na topografske karte v merilu 1 :25 000 vrisale obstoječe in predvidene prostorske pojave (gozdove, kmetijske površine, območja naravne in kulturne dediščine ... ). Prostorski plan je bil sprejet leta 1986 in dopolnjen leta 1989. Zadnje spremembe so bile na _ kartografske podlage vnešene leta 1989, zato lahko domnevamo, da nastala podatkovna zbirka opisuje stanje v Sloveniji za to leto. Projekt digitalizacije sam ne bi bil zanimiv, če mu ne bi sledila faza preverjanja kakovosti digitalizacije. Zaradi različnih izvajalcev in različnih metod zajemanja podatkov je bilo treba ugotoviti in uskladiti natančnost postopka digitalizacije. Na podlagi opravljene analize smo dobili tudi informacije o primernosti nadaljnje uporabe posamezne podatkovne zbirke. Preverjeni so bili naslednji elementi, ki definirajo kakovost prostorskih podatkov: položajna in opisna (atributna) natančnost, logična doslednost in popolnost. Pri ugotavljanju kakovosti digitalizacije smo se omejili samo na kakovost prenosa podatkov iz analogne karte v digitalno obliko. Za celovito ugotavljanje kakovosti pa bo v prihodnosti treba ugotoviti še odstopanje med podatkovno zbirko in stanjem na terenu. 2 KAKOVOST PROSTORSKIH PODATKOV IN SMISEL NJENEGA UGOTAVLJANJA Intenzivnejša pretvorba prostorskih podatkov v digitalno obliko se je začela šele z razvojem računalnikov, ki lahko hitreje obdelajo večje količine podatkov. S popularizacijo programskih orodij CAD in GIS je naraščalo tudi zanimanje za digitalne prostorske podatke. Cilj digitalizacije v večini primerov ni le shranjevanje, ampak predvsem analitična obdelava prostorskih podatkov. Prav pri prostorskih analizah je zato še posebej pomembna kakovost podatkov. Kakovost se razume kot zbir lastnosti proizvoda ali storitve, ki se nanašajo na sposobnost zadovoljitve izražene ali pričakovane potrebe (SLS ISO 9001, 1992). V tem smislu je tudi kakovost prostorskih podatkov tista lastnost, ki omogoča zadovoljive prostorske analize. To je bilo potrjeno tudi v primerih digitalizacije analognih kart, ki so se v preteklosti že uporabljale, ob digitalizaciji in pri prostorskih analizah pa so se pojavile nove napake in nenatančnosti. akovost prostorskih podatkov obravnavajo tudi različni standardi (SDTS, GDC, CEN/TC 287) za področje prostorskih podatkov, ki kakovost razčlenijo na položajno natančnost, natančnost opisnih podatkov, logično doslednost, popolnost in poreklo. Poleg teh elementov je v standardu CEN/TC 287 dodana še časovna Geodetski vestnik 41 (1997) 1 natančnost z informacijo o ažurnosti podatkov. Kakovost prostorskih podatkov se ugotavlja s primerjavo določene podatkovne zbirke in podatkovne zbirke večje natančnosti. Na tak način se ugotavlja natančnost kart pri Ameriškem geološkem združenju (USGS), pri standardu EMAS/ASPRS, ki v ZDA velja za topografske načrte večjih meril, in pri ugotavljanju vertikalne natančnosti digitalnega modela reliefa (Giordano et al., 1994). V članku opisani primer se nanaša na ugotavljanje položajne natančnosti, opisne natančnosti in popolnosti. U gotovljali smo razlike med analognim kartografskim virom in digitalno zbirko podatkov. V kolikor pa se bo izkazalo, da so digitalizirane zbirke lahko osnova pri vzpostavitvi podatkovnih zbirk za kmetijstvo, gozdarstvo, naravno dediščino in drugo, pa priporočamo predhodno ugotavljanje kakovosti prostorskih podatkov tudi v odnosu do stvarnega stanja v prostoru. 3 POTEK PROJEKTA Projekt digitalizacije kartografske dokumentacije za dolgoročni plan Republike Slovenije je Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje začel izvajati spomladi leta 1995. Glavni cilj projekta je bil pridobitev primerne digitalne zbirke prostorskih podatkov za upravne in strokovne naloge. Kljub razmeroma dobri opremljenosti državnih organov z računalniško opremo večkrat primanjkujejo primerni podatki o okolju in prostoru. Prostorski podatki, ki jih vsebuje kartografska dokumentacija za prostorski plan, so pomembni tudi za ostale službe znotraj Ministrstva za okolje in prostor. Iz te dokumentacije so bile izbrane naslednje vsebine, ki so navzoče v prostoru in hkrati primerne za digitalizacijo: • gozdarstvo - lesnoproizvodni gozdovi - varovalni gozdovi - gozdovi s posebnim namenom • kmetijstvo - kmetijska zemljišča agrooperacije • energetika • rudniki plin - nafta • naravna dediščina • vodno gospodarstvo. V zgornjem seznamu manjkajo še nekatere dejavnosti, navzoče v prostoru. Podatki o cestnem in želežniškem omrežju so bili digitalizirani že pred tem, prav tako tudi lokacije posameznih kulturnih spomenikov. Manjkajo nam še urbanizirana območja, ki bodo predvidoma zajeta v prihodnosti. Za prenos podatkov iz analognih načrtov dejavnosti v digitalno obliko so bili izbrani trije izvajalci. Vsi med njimi so že imeli reference na področju digitalizacije različnih kartografskih materialov. Izvajalci so sami izbrali najprimernejši način digitalizacije. Nekateri so digitalizirali ročno, drugi pa so skanirali karte in jih vektorizirali. Osnovne zahteve glede natančnosti, ki so jih od naročnika dobili izvajalci, so bile naslednje: Geodetski vestnik 41 (1997) l • natančnost digitalizacije ne sme biti manjša od grafične natančnosti vsebine na topografskih kartah o izvesti je treba spajanje robov o vnesti je treba vse opise iz kartografske dokumentacije o opažene napake in pomanjkljivosti je treba označiti tudi v podatkovni zbirki. Med delom so izvajalci že opozorili na nekatere napake, ki so bile na osnovnem viru in do tedaj prezrte. Med temi so bile naslednje: poligoni brez opisnega podatka, poligon se na sosednjem listu ne nadaljuje, na sosednjem listu je drugačen opisni podatek za isti poligon. er so izvajalci označili le napake, ki so jih sami zabeležili na analognem viru odatkov, za Urad pa je pomembno tudi vedenje o tem, kako natančno je bila opravljena digitalizacija, se je projekt nadaljeval s preverjanjem kakovosti digitalizacije. Z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo FGG je bila sklenjena pogodba o preverjanju opravljene digitalizacije po metodologiji, ki se uporablja na področju geografskih informacijskih sistemov prav za ugotavljanje kakovosti prostorskih podatkov (Ivačič, 1996). Da bi znižali stroške preverjanja, je bilo izbranih pet listov za vsako vsebino. Stroški preverjanja kakovosti so znašali približno 10 % celotnih stroškov digitalizacije. Listi so bili izbrani po načelu geografske razčlenjenosti, in sicer po en list z območja Gorenjske, Štajerske, Notranjske in Primorske in en list z območja Ljubljane. K.ljub majhnemu vzorcu so bili rezultati zelo pomembni za nadaljnje delo. 4 POSTOPEK PREVERJANJA KAKOVOSTI Preverjanje kakovosti najlažje opišemo z modelom kakovosti, ki ga lahko opredelimo z numeričnimi, kvalitativnimi in opisnimi elementi (Pegan, 1995): položajna natančnost, višinska natančnost, pravilnost opisnih podatkov, ločljivost in popolnost, logična doslednost. Položajna in višinska natančnost sta odvisni od natančnosti vira in načina zajema. Natančnost vira je odvisna od metode kartiranja, metode fotogrametričnega izvrednotenja, deformacij medija, značilnosti zajetih objektov (npr. določitev oblike terena je v gozdnih predelih precej manj natančna kot na travnatih območjih) itd. Na položajno in višinsko natančnost vpliva tudi način zajema, ki zajete grafične entitite obremeni z dodatno napako. S preverjanjem pravilnosti opisnih podatkov želimo odpravljati napake, ki so posledica napačnega dodeljevanja vrednosti posameznim entitetam. Pri ločljivosti in popolnosti preverjamo popolnost zajetih grafičnih entitet. Ločljivost in popolnost največkrat primerjamo vizualno tako, da preverjamo zajete grafične entitete s kartografskimi in ostalimi viri. S preverjanjem logične doslednosti skušamo odkrivati in odpravljati napake, kot so: dvojne linije, slepi poligoni, napake vozlišč, napake spojev listov, topološke napake itd. V nadaljevanju je prikazan praktičen primer preverjanja kakovosti digitaliziranih tematskih slojev kartografske dokumentacije za dolgoročni plan Republike Slovenije v merilu 1:25 000. 4.1 Preverjanje položajne natančnosti z rezultati Pri testiranju položajne natančnosti smo najprej preverili število decimah:ih mest za decimalno piko, s katerimi so zapisane koordinate testiranega sloja. Stevilo je Geodetski vestnik 41 (1997) 1 preverjeno v Arc/lnfo-vih tabelah *.TIC in *.BND. V teh tabelah smo preverili tudi upoštevanje cone pri koordinati Y, t.j., ali je št. cone sestavni del koordinate Y. Istočasno so zabeležene še morebitne redukcije koordinat (translacija koordinate Y ali X v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu). Vse vrednosti so ustrezno opisane v obrazcu, katerega se vodi za vsak testirani sloj. a vsak sloj smo opravili kontrolo oslonilnih točk ( oslonilne točke ali tic-i predstavljajo v Arc/Inf-ovem podatkovnem modelu transformacijske točke). Preverili smo, ali so oslonilne točke zajete enako kot vogalne točke testiranega lista TK 25. V primeru, da niso zajete kot vogalne točke lista TK 25 in da jih ni več kot 10, smo jih v poročilu izpisali skupaj s koordinatami. Če pa je bilo v posameznem sloju zajetih več kot 10 oslonilnih točk, smo v poročilu navedli le njihovo število. ajobsežnejše od vseh kontrol pri testiranju položajne natančnosti je bilo prekritje digitalizirane vsebine s skanogramom TK 25. Ker je vsebina, katero so izvajalci digitalizirali, vrisana na kopijah TK 25, smo kot podlago vektorske vsebine uporabili ustrezen. skanogram. Situacija digitaliziranih točk, linij in poligonov na skanogramu bi morala biti enaka situaciji točk, linij in poligonov, vrisanih na papirnatih podlagah. Preverjali smo vse dele lista, t.j. od 5 do 7 kontrolnih območij na vsakem listu. Za grobi pogrešek smo označili, če je bilo položajno odstopanje od kartografskega vira (skanograma) večje od 1mm na karti (t.j. 25 m v naravi). List, na katerem je bila takšna napaka, smo označili posebej. Rezultati: 20% 10% 0% Odstotek listov TK:25, na katerih je zabeleženo odstopanje večje od 25 m II agroopemcije ---- lll]gozcl • kmetijstvo ---- 4.2 Ugotavljanje opisne natančnost in rezultati testa Pri ugotavljanju opisne natančnosti smo uporabili test Cohenov kapa, s katerim ugotavljamo verjetnost, da je opisni podatek v podatkovni zbirki enak podatku na kartografskem viru. Preverjali smo zalogo vrednosti oziroma omejenost intervala posameznih opisov. Od naročnika smo dobili legende za vse testirane zbirke podatkov, tako da smo vedeli, katere vrednosti opisov se smejo pojaviti pri posameznih slojih. V obrazec smo vpisali vrednosti, ki se pojavijo pri posameznem opisu in ne bi smele biti v zalogi vrednosti tega opisa. Preverjanje je izvedeno z logičnim izločanjem pravilnih vrednosti. Geodetski vestnik 41 ( 1997) l o natančnost digitalizacije ne sme biti manjša od grafične natančnosti vsebine na topografskih kartah o izvesti je treba spajanje robov o vnesti je treba vse opise iz kartografske dokumentacije o opažene napake in pomanjkljivosti je treba označiti tudi v podatkovni zbirki. Med delom so izvajalci že opozorili na nekatere napake, ki so bile na osnovnem viru in do tedaj prezrte. Med temi so bile naslednje: poligoni brez opisnega podatka, poligon se na sosednjem listu ne nadaljuje, na sosednjem listu je drugačen opisni podatek za isti poligon. er so izvajalci označili le napake, ki so jih sami zabeležili na analognem viru odatkov, za Urad pa je pomembno tudi vedenje o tem, kako natančno je bila opravljena digitalizacija, se je projekt nadaljeval s preverjanjem kakovosti digitalizacije. Z Inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo FGG je bila sklenjena pogodba o preverjanju opravljene digitalizacije po metodologiji, ki se uporablja na področju geografskih informacijskih sistemov prav za ugotavljanje kakovosti prostorskih podatkov (Ivačič, 1996). Da bi znižali stroške preverjanja, je bilo izbranih pet listov za vsako vsebino. Stroški preverjanja kakovosti so znašali približno 10 % celotnih stroškov digitalizacije. Listi so bili izbrani po načelu geografske razčlenjenosti, in sicer po en list z območja Gorenjske, Štajerske, Notranjske in Primorske in en list z območja Ljubljane. Kljub majhnemu vzorcu so bili rezultati zelo pomembni za nadaljnje delo. 4 POSTOPEK PREVERJANJA KAKOVOSTI Preverjanje kakovosti najlažje opišemo z modelom kakovosti, ki ga lahko opredelimo z numeričnimi, kvalitativnimi in opisnimi elementi (Pegan, 1995): položajna natančnost, višinska natančnost, pravilnost opisnih podatkov, ločljivost in popolnost, logična doslednost. Položajna in višinska natančnost sta odvisni od natančnosti vira in načina zajema. Natančnost vira je odvisna od metode kartiranja, metode fotogrametričnega izvrednotenja, deformacij medija, značilnosti zajetih objektov (npr. določitev oblike terena je v gozdnih predelih precej manj natančna kot na travnatih območjih) itd. Na položajno in višinsko natančnost vpliva tudi način zajema, ki zajete grafične entititc obremeni z dodatno napako. S preverjanjem pravilnosti opisnih podatkov želimo odpravljati napake, ki so posledica napačnega dodeljevanja vrednosti posameznim entitetam. Pri ločljivosti in popolnosti preverjamo popolnost zajetih grafičnih entitet. Ločljivost in popolnost največkrat primerjamo vizualno tako, da preverjamo zajete grafične entitete s kartografskimi in ostalimi viri. S preverjanjem logične doslednosti skušamo odkrivati in odpravljati napake, kot so: dvojne linije, slepi poligoni, napake vozlišč, napake spojev listov, topološke napake itd. V nadaljevanju je prikazan praktičen primer preverjanja kakovosti digitaliziranih tematskih slojev kartografske dokumentacije za dolgoročni plan Republike Slovenije v merilu 1:25 000. 4.1 Preverjanje položajne natančnosti z rezultati Pri testiranju položajne natančnosti smo najprej preverili število decimal~ih mest za decimalno piko, s katerimi so zapisane koordinate testiranega sloja. Stevilo je Geodetski vestnik 41 (1997) 1 preverjeno v Arc/Info-vih tabelah * .TIC in * .BND. V teh tabelah smo preverili tudi upoštevanje cone pri koordinati Y, t.j., ali je št. cone sestavni del koordinate Y. Istočasno so zabeležene še morebitne redukcije koordinat (translacija koordinate Y ali X v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu). Vse vrednosti so ustrezno opisane v obrazcu, katerega se vodi za vsak testirani sloj. a vsak sloj smo opravili kontrolo oslonilnih točk ( oslonilne točke ali tic-i predstavljajo v Arc/lnf-ovem podatkovnem modelu transformacijske točke). Preverili smo, ali so oslonilne točke zajete enako kot vogalne točke testiranega lista TK 25. V primeru, da niso zajete kot vogalne točke lista TK 25 in da jih ni več kot 10, smo jih v poročilu izpisali skupaj s koordinatami. Če pa je bilo v posameznem sloju zajetih več kot 10 oslonilnih točk, smo v poročilu navedli le njihovo število. ajobscžnejše od vseh kontrol pri testiranju položajne natančnosti je bilo prekritje digitalizirane vsebine s skanogramom TK 25. Ker je vsebina, katero so izvajalci digitalizirali, vrisana na kopijah TK 25, smo kot podlago vektorske vsebine uporabili ustrezen. skanogram. Situacija digitaliziranih točk, linij in poligonov na skanogramu bi morala biti enaka situaciji točk, linij in poligonov, vrisanih na papirnatih podlagah. Preverjali smo vse dele lista, t.j. od 5 do 7 kontrolnih območij na vsakem listu. Za grobi pogrešek smo označili, če je bilo položajno odstopanje od kartografskega vira (skanograma) večje od 1mm na karti (t.j. 25 m v naravi). List, na katerem je bila takšna napaka, smo označili posebej. Rezultati: 20% 10% 0% Odstotek listov TK25, irna katerih je zabeležeirno odlstopa11je večje odi 25 m ,---- • agrooperncije l)Jgozd D kmetijstvo 4.2 Ugotavljanje opisne natančnost in rezultati. testa Pri ugotavljanju opisne natančnosti smo uporabili test Cohenov kapa, s katerim ugotavljamo verjetnost, da je opisni podatek v podatkovni zbirki enak podatku na kartografskem viru. Preverjali smo zalogo vrednosti oziroma omejenost intervala posameznih opisov. Od naročnika smo dobili legende za vse testirane zbirke podatkov, tako da srno vedeli, katere vrednosti opisov se smejo pojaviti pri posameznih slojih. V obrazec smo vpisali vrednosti, ki se pojavijo pri posameznem opisu in ne bi smele biti v zalogi vrednosti tega opisa. Preverjanje je izvedeno z logičnim izločanjem pravilnih vrednosti. Geodetski vestnik 41 (1997) l Tudi kontrolo popolnosti opisov smo izvedli z logičnim izločanjem vrednosti O v tabelah: o določili smo število polj v tabeli, ki nimajo vnešenih vrednosti o določili smo število zapisov znotraj posameznega polja, ki nimajo vnešenih vrednosti. Sledilo je vizualno preverjanje opisnih podatkov s kartografsko podlago. Izvedli smo ga s programom ArcView s pomočjo primerne izbire kartografskega znaka za posamezne grafične elemente (točke, linije, poligoni). Vsa neskladja pri opisovanju smo vpisali v obrazec. Izračun faktorja Cohenov kapa (Goodchild, 1990) v vrednosti med O in 1 nam pove, kakšna je opisna natančnost. Izračunali smo ga na podlagi vzorca za vsak opis posebej. Za izračun Cohenovega faktorja je izbran vzorec z najmanj tridesetimi elementi posameznega sloja. Na tem vzorcu smo preverili vrednost zapisa v tabeli z vrednostjo elementa v podatkovni zbirki. V primeru, da so vsi elementi vzorca vnešeni pravilno, je vrednost faktorja l. V kolikor faktor ni enak ena ( da obstaja vsaj eno nepravilno opisovanje), je pripisana tudi klasifikacijska matrika, po kateri se izračuna faktor Cohenov kapa. Vpisani sta tudi velikost vzorca (n) in velikost testiranega pojava (N = št. vseh elementov testiranega lista). V kolikor je testirani sloj združen za območje več listov TK 25, je N enak seštevku vseh elementov, ki so na testnih listih. Matematična enačba, po kateri se izračuna Cohenov kapa faktor: k= d - q N - q, kjer je d vsota diagonalnih vrednosti matrike. Vrednost q je vsota produktov seštevkov stolpcev in vrstic, deljena s številom vseh elementov, ki nastopajo v vzorcu (N). Primer izračuna Cohenovega faktorja: Klasifikacijska matrika za podatkovno zbirko agrooperacij: vrednosti v naravi K o KO vsota vrstic komasacija - K 1 1 2 vrednosti v osuševanje - O 1 11 12 podatkovni zbirki komasacija in osuševanje - KO 3 3 vsota stolpcev 2 12 3 17 Izračun: q [(2 * 2) + (12 * 12) + (3 * 3)] / 17 9,24, N = 17, d 15 k [15 9,24] / [17 - 9,24] = 0,74 Preverjanje je izvedeno v programu ArcView. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 Rezultati: Povprečen Cohenov faktor tll.3 Preverjanje logične doslednosti in re:i:l.Jlltati testa • agroopcracije • gozd O kmetijstvo Izraz logična doslednost je opredeljen kot doslednost povezav med grafičnimi in opisnimi podatki. Pri testiranju logične doslednosti srno s pomočjo programa Arc/Info odkrili topološke napake v grafičnih in opisnih podatkih: o ugotovili smo število napak v vozliščih. Pri poligonski strukturi podatkov smo preverili število visečih linij, zaradi katerih so bili poligoni nezaključeni. o Ugotovili smo število napak pri centroidih poligonov. Kontrola 'pride v poštev pri poligonski strukturi podatkov, kjer smo podali število poligonov, ki so brez centroida. V primeru, da je bil testni sloj združen za večje, smo izvedli vizualno kontrolo uskladitve stikov robov. Kontrola je narejena na prehodu linijskih in poligonskih elementov z enega lista na drugega. V kolikor je odstopanje večje od grafične natančnosti 25 m, je to zabeleženo. Preverjanje je bilo izvedeno s primerjavo testiranega sloja, skanogramov in mreže kartografskega sistema TK 25. Rezultati: Povprečno število napak na listu TK25 4 ---~~----- 3.5 -l----1 1.5 1 o.s o napaka vozlišča napaka centroida agrnoperndje gm:d Geodetski vestnik 41 (1997) 1 4.41 Preverjanje popolnosti in rezultati testa Popolnost smo v okviru projekta opredelili kot razmerje med številom objektov na kartografskem viru in v digitalni zbirki. V primeru, da so manjkali elementi posameznega sloja, smo vpisali približno lokacijo in tudi oceno števila manjkajočih elementov (v odstotkih). Preverjanje popolnosti se izvaja pri zajemanju vzorcev za izračun faktorja kapa ter ob testiranju položajne natančnosti. Rezultati: Povprečen odstotek popolnosti na 5 ZAKLJUČEK testnih listih 100% ...--------.---- 80% 60% 40% 20% 0% V članku opisano preverjanje kakovosti digitalizacije je eden od prvih primerov v Sloveniji, ko je projektu digitalizacije sledila tudi faza preverjanja opravljene digitalizacije. Rezultati so pokazali, da je naloga dosegla svoj namen, saj je iz naloge razvidno, da izvajalci dela niso izvedli popolnoma brez napak. Naročnik bo lahko uporabil rezultate preverjanja kakovosti na več področjih. Prvič se bodo rezultati uporabljali pri dopolnitvi in odpravi napak v podatkovni zbirki. Drugič bomo pri vseh nadaljnjih pogodbah upoštevali rezultate projekta in zahtevali preverjanje kakovosti po eni od uveljavljenih metodologij. Tretjič bomo uporabili rezultate pri določanju stopnje zaupanja v rezultate prostorskih analiz, ki so bile in bodo opravljene z digitalnimi zbirkami prostorskega plana Republike Slovenije. Predlagamo tudi, da v pomoč vsem naročnikom in izvajalcem podobnih projektov sprejmemo okvirna navodila za zagotovitev ustrezne kakovosti obstoječih in nastajajočih prostorskih podatkovnih zbirk. Literatura: Giordano, A., Veregin, H, II Controllo di Qualita nei Sistemi Infonnativi TeFTitoriali. IZ Cardo, Benetke, 1994 Ivačič, M, Izbrane metode ugotavljanja kakovosti prostorskih podatkov v geografskih infonnacijskih sistemih. Magistrska naloga. FGG-Oddelek za geodezijo, 1996 SLS ISO 9001, Sistemi kakovosti - model zagotavljanja kakovosti v načrtovanju/razvoju, proizvodnji in servisiranju (identičen z ISO 9001,1987). Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, 1992 Pegan, Ž.B., Radovan, D., Pregled in ocena stanja na področju standardov prostorskih podatkov. FGG-Oddelek za geodezijo, Univena v Ljubljani, Ljubjana, 1995, 48 str. Goodchild, M.F., Kemp, KK., Technical issues in GIS. NCGIA, 1990 Recenzija: mag. Božena Lipej doc.dr. Radoš Sumrada Geodetski vestnik 41 (1997) 1 UPORAB ST E ERALIZIRANE KARTOGRAFS BAZE G Tomaž Petek Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Prispelo za objavo: 1996-10-07 Pripravljeno za objavo: 1996-03-07 Izvleček V članku obravnavam pregled opravljenega dela na področju prostorskih podatkov v digitalni obliki. Predstavljeni so digitalni podatki, ki jih vodi in vzdržuje državna geodetska služba, njihova infonnacijska vrednost, metrična kakovost in topološka struktura. Opisana je generalizirana kartografska baza (GKB 25), ki je nastala z zajemom posameznih vsebin iz analognih nomenklatumih topografskih kart merila 1:25 000 in pokriva celotno območje Republike Slovenije. Predvidena je bila uporabnost na dveh področjih, in sicer za potrebe kartografije in za prostorske analize v geografskem informacijskem sistemu. Članek ima namen seznaniti bralce s to bazo in opozoriti na njeno uporabnost tako na državni kot na lokalni ravni. Ključne besede: kartografska baza, merilo 1:25 000, natančnost, podatkovni model, Slovenija, uporaba, vzdrževanje Abstract This paper is a survey of topographical data in digital form. It is a presentation of digital data gathered and updated by the Swveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia, including the structure, organization, quality and accuracy of this data. The focus is a description of the GKB 25 Generalised Cartographic Database, which was created by gathering data on individual themes from the 1:25 000 scale analogue topographical maps of the whole of the Republic of Slovenia. It was foreseen that the database would have two particular areas of use: in cartography and in spatial analyses in GIS. The goal of this paper is to introduce the reader to this database and its utility on the state and local leve!. Keywords: accuracy, cartographic database, data model, GIS, maintenance, Slovenia, usage, 1:25 000 scale Geodetski vestnik 41 (1997) 1 B25 UVOD V preteklih letih se je začelo kar nekaj razvojnih in izvedbenih projektov na področju digitalnih prostorskih podatkov, ki jih v vektorski obliki vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Geodetska uprava se je želela s sodobno tehnologijo in z modernimi metodami prilagoditi potrebam uporabnikov po digitalnih geolociranih podatkih o prostoru. Vsi projekti so bili usmerjeni k vzpostavitvi digitalnih baz topografskih podatkov v realnem času in za realna finančna sredstva. Tako zastavljeni projektni pristop Geodetske uprave Republike Slovenije se je pokazal kot uspešen že s sedanjimi rezultati. Veliko analognih gradiv se ob standardizirani kontroli kakovosti spreminja v digitalno obliko. Glede na omejene finančne možnosti so se digitalne podatkovne baze v začetku zajemale iz analognih, izvedenih, virov. Takšen primer je tudi generalizirana kartografska baza (GKB 25), ki je nastala z zajemom iz skanogramov topografskih kart v merilu 1:25 000. Geodetska uprava Republike Slovenije želi, ne glede na medij zajema, te podatkovne baze vzdrževati izključno iz originalnih podatkov. Na podlagi sedanjega vedenja so bila izdelana metodološko-tehnološka navodila. V zadnjem delu sestavka so opisani primeri uporabe tako zbranih podatkov in metode vzdrževanja. Na koncu pa sem želel predstaviti tudi naše prihodnje načrte. V topografsko-kartografskem sistemu, ki se vzpostavlja na Geodetski upravi Republike Slovenije, bomo vodili podatkovne baze glavnih podatkov državnega pomena tako, da jih bo mogoče posredovati v obliki standardnih izdelkov v grafični in numerični, digitalni in klasični kartografski obliki. Za državo so pomembni tisti podatki, ki jih vsebujejo državne topografske karte, in nekateri podatki, ki jih državne karte ne vsebujejo, so pa pomembni za odločanje na državni ravni. OZADJE • ZGODOVINA Potrebe in pričakovanja uporabnikov podatkov slovenske državne geodetske službe so narekovali začetek vzpostavitve sodobnega topografsko-kartografskega sistema. Do osamosvojitve Republike Slovenije in izstopa iz jugoslovanske skupnosti leta 1990 je bil kartografski sistem topografskih kart v merilu 1:25 000 večinoma domena jugoslovanske zvezne vojske. Prednostne naloge geodetske uprave v novi državi so bile tako vzpostavitev sodobnega topografsko-kartografskega sistema in v zvezi z njim zagotovitev enotnih standardov in podlag za lociranje prostorskih podatkov in priprava podlage za vzpostavitev državne topografske baze. Geodetska uprava Republike Slovenije se trudi vzpostaviti sistem topografsko-kartografskih baz podatkov takšnih natančnosti, ki bi lahko zadovoljile potrebe tako lokalne skupnosti, kot tudi državnih organov. Na podlagi časovnih in finančnih možnosti so imele prednost topografske baze srednje natančnosti, ki so zajete iz topografskih kart 1:25 000. To je področje natančnosti, ki je zagotavljalo celovito vzpostavitev v realnem času dveh do štirih let. V preteklem letu je bil projekt vzpostavitve GKB 25 uresničen v celoti, zato bo v prihodnje največja pozornost namenjena izboljšanju natančnosti podatkov v sedanjih bazah prostorskih podatkov oziroma vzpostavitvi topografske baze večje natančnosti, katere vsebina bi bila uporabna predvsem za potrebe lokalnih skupnosti. Dokler pa se ne vzpostavi topografsko-kartografski sistem v celoti, želim opozoriti na danes dostopne podatke in njihovo uporabnost. Geodetski vestnik 4l (1997) 1 PILOTSKI PROJEKT Odločitev za izvedbo projekta je bila sprejeta konec leta 1993. Naloga se je začela po kombinirani programski in prototipni metodi v prvi polovici leta 1994. V tem letu so bila opravljena vsa potrebna usklajevanja in izdelani temelji za vsebino in strukturo baze, zajem in kakovost zajetih podatkov. V sredini leta 1994 je bil opravljen prvi razpis, do konca istega leta pa tudi vektorizacija posameznih vsebin testnega, območja 30 listov topografske karte v merilu 1:25 000. Takoj po končanem zajemu je bilo testno območje distribuirano v presojo 11 pomembnejšim uporabnikom prostorskih podatkov v državi, javnim podjetjem, znanstvenim in izobraževalnim institucijam ter nekaterim službam državne uprave. Od navedenih uporabnikov je Geodetska uprava Republike Slovenije pridobila nekaj mnenj in pripomb ter dopolnitev, ki jih je upoštevala pri izdelavi sistemskega projekta vzpostavitve vodenja in vzdrževanja ter določitev ustreznih standardov za področje digitalnih prostorskih podatkov. Med leti 1994 in 1996 je bil tako zajet 201 list topografske karte v merilu 1:25 000, ki pokriva območje Republike Slovenije. PREDSTAVITEV GKB - OPIS Tako nastala topografska baza srednje natančnosti je dobila ime generalizirana kartografska baza v merilu 1:25 000 (GKB 25). Tako ime je dobila zato, ker so bili prvi elementi v bazo zajeti iz skanogramov reprodukcijskih originalov sistemske topografske karte, kjer so posamezni elementi bolj ali manj generalizirani. Od začetka projekta razmišljamo, da bi se podatki, zbrani v tej bazi, uporabljali večnamensko, in sicer za izdelavo digitalnih kart v merilu okrog 1:50 000, z ustrezno generalizacijo tudi v manjšem merilu, ter analizam in poizvedbam v okolju GIS-ov in kombinirani rabi. Zaradi lažjega sporazumevanja se je takšno ime ohranilo vse do zaključka zajema za celotno območje države, v prihodnje pa bo treba definirati za uporabnika razumljivejše in primernejše ime. Baza je oblikovana tako, da je možna povezava z upravljalskimi bazami (Direkcija za državne ceste, Slovenske železnice, Uprava za varstvo narave itd.). Izdelana so navodila za zajem podatkov, ki vsebujejo opis vsebine, strukture baze, opis načina zajema in kakovosti podatkov. Model podatkov in topologija ajete so štiri osnovne plasti vektorskih podatkov: ceste, hidrografija, plastnice in železnice. 1) Ceste Pri cestah so zajete osi vseh cestnih odsekov, ki so prikazani na topografski karti merila 1:25 000. Najprej so bile na viru identificirane vse ceste z vsemi njenimi prometnimi objekti (most, predor ipd.). Digitalizirane so identifikacijske osi cest kot ena linija, pri avtocestah pa so zajete osi obeh prometnih pasov. Vsaka linija vsebuje opisne podatke o tipu in vrsti ceste oziroma cestnem objektu. Poleg splošnih opisov pa ima vsak odsek ceste še povezavo s podatki Direkcije za državne ceste, zajetimi na podlagi kart v merilu 1:50 000 (cestna baza RUC-a). Po končanem zajemu vsega 201 lista so bile opravljene še kontrole identifikacije, vektorizacije in vizualna kontrola prekrivanja. Po opravljenih kontrolah zajetih podatkov so bili le-ti preneseni v skupno bazo, kjer sta se pozneje preverjali še kontrola topologije in kontrola popolnosti. Geodetski vestnik 41 (1997) 1 (""ii>ciroČKOVNi") :OBJEKTI NA! ! VODAH ; RELIEF: ' .............. · :"iiAsTNicA·: · ..................... • Pri hidrografski vsebini so zajete osi vodotokov, za katere so v opisnih podatkih podani tip, ime, širina in smer posameznega odseka vodotoka v hidrografski mreži. Objekti na vodah sestavljajo točkovni sloj, v opisnem delu pa se je informacija o položaju in tipu objektov na vodah, kot so jez, slap, izvir in podobno. Ploskovni objekti na vodah vsebujejo opisni podatek o tipu vodne površine in sestavljajo poligonski sloj. 3) Plastnice Plastnice so zajete tako, kot so prikazane na viru, in tvorijo linijski sloj reliefa. Glavne in osnovne, kot tudi pomožne plastnice imajo podatek o nadmorski višini, zajet kot opisni podatek, skladno s šifriranjem, določenim v objektnih standardih. 4) Železnice Elementi objektne skupine železnice so osi železniških prog, postajni objekti in drugi objekti na železnici. Poleg položaja v prostoru vsebujejo še opisne podatke o tipu proge, elektrifikaciji in tipu linijskega objekta na progi oziroma ime postajnega objekta. Postajni objekti pa so glede na njihov prikaz na viru zajeti v točkovnem in Geodetski vestnik 41 (1997) 1 poligonskem sloju. Vsak objekt v bazi vsebuje poleg splošnih opisov (vir podatkov, upravljalec podatkov - organizacija, upravljalec podatkov - oseba za stike, zaJem - organizacija, datum zajema podatkov) še posebne opise, ki so določeni s pomočjo kartografskega ključa. Topologija je zgrajena znotraj vsakega posameznega vsebinskega sklopa. Podatkovni model GK.B 25 je razdeljen na posamezne vsebinske sklope, ki so podrobno opisani v prejšnjem odstavku. Natančnost Položajna natančnost posameznih objektov je natančnost skanogramov založniških originalov topografske karte v merilu 1:25 000. Ocenjujemo jo med +/- 5 in 10 metri. Zaradi strukture in vsebine zajetih podatkov prištevamo to bazo med zasnove topografske baze srednje natančnosti. Višinska natančnost pa je ocenjena med +/- 10 in 20 metri. Izdelava - zajem Celoten zajem in spajanje območij so opravile geodetske delovne organizacije, ki so v pogodbenem razmerju z Geodetsko upravo Republike Slovenije. Delo je bilo oddano pogodbenim izvajalcem prek javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije. Za celoten zajem in vzpostavitev je Geodetska uprava Republike Slovenije namenila doslej nekaj manj kot milijon nemških mark. Standardi Skozi projekt vzpostavitve in zajema podatkov v bazo srednje natančnosti so se izoblikovala interna postopkovna in metodološka navodila, ki so bila potrjena na Geodetski upravi Republike Slovenije. Po teh navodilih je potekal tudi celoten zajem podatkov v bazo. VZDRŽEVANJE IN NADGRADNJA Kontrola kakovosti Po končanem zajemu posameznih vsebin so bile izvedene tudi kontrole vsebine in kakovosti zajetih podatkov nad celotnim območjem Slovenije. Hidrografska mreža je dobila usmeritev vseh linijskih segmentov in povezanost v mrežni model, pred tem pa se je opravilo še križno preverjanje šifrantov. Prav tako so bili usklajeni začetki stalnih vodotokov z osmi vodotokov, ki so na viru prikazani kot nestalni in jih ima v svoji bazi Uprava za varstvo narave. Naslednji korak pa so dogovori s predstavniki Uprave za varstvo narave o prevzemu skupnih identifikatorjev iz njihovega šifranta vodovij, kar bi omogočilo enostavno prevzemanje in povezljivost podatkov o hidrografiji med posameznimi uporabniki tega šifranta in podatki geodetske službe. Pri cestah je bila skupaj z zajemom zadnjega območja izvršena kontrola celovitosti in povezanosti cestnega omrežja. Napravljeni so bili poskusi optimiziranja količine podatkov, v kolikor se baza zapiše v en sam podatkovni sloj in ni več razrezana po nomenklaturnih listih. Naslednja naloga pa bo vzpostavitev pristojnosti za vzdrževanje in medsebojno posredovanje podatkov med upravljavci podatkovnih Geodetski vestnik 41 ( 1997) l baz, v tem primeru med Direkcijo za državne ceste in Geodetsko upravo Republike Slovenije. Pri plastnicah je bila opravljena kontrola logične strukture v končni bazi plastnic. Končan je tudi projekt testa kakovosti vseh doslej zajetih vsebin skupaj kot celote. Rezultat takšnega preverjanja združene vsebine je tudi odgovor na vprašanja o uporabnosti in kakovosti zajetij podatkov. Tudi v prihodnje se bomo usklajevali in dogovarjali s predstavniki posameznih upravljalskih baz (Direkcijo za državne ceste, Upravo za varstvo narave, Ministrstvom za promet in zveze). Želimo vzpostaviti relacije in prednosti med posameznimi upravljalskimi bazami in doseči njihovo čim boljšo povezljivost in primerljivost. Če bi bil vzpostavljen horizontalni odnos med navedenimi strukturami, bi imeli dobro podlago za sistem vzdrževanja te podatkovne baze. Namen aza je namenjena upravljalcem podatkovnih baz za področje geodezije ( državna topografska baza, državna topografska karta) in drugim uporabnikom podatkovnih baz, da bi omogočili uporabo geoinformacijske infrastrukture. Vzdrževanje Večina uporabnikov je izrazila potrebo po nekajletnem ciklu vzdrževanja podatkov v bazi. Večinoma gre za državne institucije, ki potrebujejo digitalne podatke iz baze GKB za raven državnega planiranja, in jim navedena ažurnost zadošča. Projekt vzdrževanja je v prvi fazi temeljil zgolj na vnosu sprememb po opravljeni reambulaciji klasičnih topografskih kart oziroma njihovih reprodukcijskih originalov. Ob rednem ciklu vzdrževanja kart so se ponovile operacije skaniranja in vektoriziranja sprememb, ki so vnešene v bazo. Po vnosu sprememb je zgrajena topologija, baza pa je spet na voljo uporabnikom. V prihodnje želimo na Geodetski upravi Republike Slovenije zagotoviti sistem stalnega vzdrževanja podatkov v bazi GKB 25 iz originalnih virov, kot so aeroposnetki in podatki drugih upravljavskih baz. UPORABNOST GKB 25 V GIS-IH a zdaj smo zaradi pomanjkanja sredstev še precej daleč od topografske baze velike natančnosti, ki bi kakovostno pokrivala celotno območje Slovenije ali vsaj njena intenzivnejša območja. Zaradi tega lahko predvidevamo uporabo izdelane baze GKB 25 tudi na področju državnih organov, javnih podjetij in lokalnih skupnosti. Za potrebe lokalnih skupnosti bi želel opozoriti predvsem na uporabnost GKB 25 skupaj s sloji skanogramov, digitalnih ortofoto načrtov, digitalnih katastrskih načrtov in s podatki registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. S tem smo za silo le zadovoljili velike potrebe po prostorskih podatkih v digitalni obliki. Nadaljnji razvoj pa bi bilo koristno usmeriti v izboljšanje natančnosti zajetih podatkov, ki pomenijo povečanje kakovosti. Ena od možnih rešitev bi bila tudi povezava s podatkovnimi bazami na ravni lokalnih skupnosti, ki za svoje potrebe že vodijo natančnejše podatkovne baze. Topološka zgradba generalizirane kartografske baze je primerna za uporabo v okolju GIS-ov. Omogoča nam namreč izgradnjo lastnega informacijskega sistema Geodetski vestnik 41 (1997) 1 za vsako posamezno vsebino baze. Vsi elementi so zajeti po pravilih izgradnje GIS-ov in lahko predstavljajo ogrodje ali podlago za posamezne aplikacije oziroma nam ponujajo dobro izhodišče, na katero lahko vsak uporabnik definira svoje podatke o prostoru. Z naraščanjem potreb po informacijah o prostoru se povečuje tudi število različnih organizacij, ki razvijajo svoja okolja GIS-ov. V današnjem času se je začela huda bitka za kakovostne in pravoverne informacije, ki bi morale kar v največji meri prikazovati dejansko stanje v prostoru, in to z zelo veliko stopnjo natančnosti in ažurnosti. Tu pa se srečamo z neskladnostjo med zahtevami uporabnikov na eni strani in z razpoložljivimi možnostmi in sredstvi na drugi strani. Geodetska uprava je z vzpostavitvijo generalizirane kartografske baze, zajete iz vira v merilu 1:25 000, želela ponuditi kar najširšemu krogu uporabnikov optimalen izdelek v realnem času in za relativno majhna sredstva. Menim, da je predstavljena baza primeren kompromis, ki se jo lahko s pridom uporabi v mnogih področjih dela. ZAKLJUČEK Upam, da sem s prispevkom uspel seznaniti bralca z vsebino in strukturo podatkovne baze, ki jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Moj namen je bil opozoriti na uporabnost tako zbranih podatkov za različne potrebe, tako na državni ravni kot tudi za potrebe lokalne skupnosti. V kolikor sem s tem prispevkom nakazal vsaj nekaj možnosti za uporabo digitalnih podatkov, in s tem prispeval k popularizaciji tako zajetih in zbranih digitalnih podatkov o prostoru, je bil moj namen dosežen. Viri: Geodetska uprava Republike Slovenije, Katalog digitalnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije. Ljubljana, 1995 Geodetska uprava Republike Slovenije, Standardi generalizirane kartografske baze v merilu 1:25 000. Ljubljana, 1993 Podobnikar, M., Državne karte in topografske baze. IND096, Portorož, 1996 Recenzija: Vida Bitenc Ana Kokalj Geodetski vestnik 41 (1997) 1 SLI O I DA I ARS INTE EROMETRIJA Darko Trlep Rudnik Žirovski vrh, Gorenja vas Prispelo za objavo: 1997-01-23 Pripravljeno za objavo: 1997-05-08 Izvleček V članku so predslavljena osnovna načela slikovnega radarja in radarske inteiferometrije. Prikazana sta satelitski in letalski slikovni radar. Članek obravnava tudi različne možnosti uporabe slikovnega radarja in radarskih podob. Ključne besede: center za daljinsko zaznavanje, radarska inteiferometrija, radarska podoba, prostorski podatki, slikovni radar Abstract In this article the basic p1inciples of imaging radar and radar inteiferometry are described. Outlined are spacebome and airbome imaging radar. Different applications of the imaging radar and radar images are presented as well. Keywords: imaging radar, radar image, radar inte,feromet,y, remote sensing center, spatial data 1 UVOD Med sodobne tehnologije satelitskega daljinskega zaznavanja štejemo tudi slikovni radar. Osnovna prednost slikovnega radarja je, da za razliko od fotogrametričnih metod omogoča registracijo površine Zemlje skozi oblake in meglo, podnevi in ponoči. Slikovni radar v literaturi označujejo s Synthetic Aperture Radar (SAR) ali poenostavljeno slikovni instrument s sintetičnim odprtinskim radarjem (Freeman, 1996, Oštir-Sedej et al., 1996). Slikovni radar in metode radarske interferometrije razvijajo v Kalifornijskem institutu za tehnologijo (Californian Institute of Tehnology) v Laboratoriju za reaktivne pogone (Jet Propulsion Laboratory), ki deluje pod okriljem ameriške vesoljske agencije NASA (National Aeronautics and Space Administration) v Pasadeni, v Kaliforniji. Pri razvoju sodelujejo tudi evropski strokovnjaki Nemške vesoljske agencije (Deutsche Agentur fuer Raumfahrtangelegenheit - DASA) in Italijanske vesoljske agencije (Agenzia Spaziale Italiana - ASI). eodvisno od slikovnega radarskega programa NASA potekajo zadevne aktivnosti tudi v drugih državah. Vse navedene aktivnosti slikovnih radarskih sistemov se vključujejo v ustrezen program mednarodnega komiteja za satelitska opazovanja Zemlje CEOS (Committee for Earth Observation Satellites), v katerem Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 je za čas od leta 1994 do leta 2008 predvideno skupno več kot 100 aktivnosti satelitskega opazovanja Zemlje. V lanskem letu je raketoplan Space Shuttle Endaevour sistematično snemal celotno površino Zemlje s to tehnologijo (Leberl, Kalliany, 1996). S pričujočim tekstom bom skušal povzeti osnovne značilnosti slikovnih radarskih sistemov in radarske inferometrije na osnovi razpoložljivega gradiva, za zaključek pa bom dodal še svoje ugotovitve in mnenje o uporabnosti slikovnega radarskega sistema v geodetski informatiki. 2 OSNOVNI NAČINI DELOVANJA SLIKOVI\TEGA RADARJA IN RADARSKE INTERFEROMETRIJE . Običajni radar (Radio Detection and Ranging) deluje na osnovi oddajanja zelo kratkih visokofrekvenčnih signalov. Mikrovalovi se odbijajo od ovire in se deloma vračajo prek sprejemne antene v radar. Radar oziroma radarska antena izmenoma oddaja in sprejema polarizirane signale mikrovalovnih dolžin od 0,01 m do 1,00 m, kar ustreza frekvenčnemu območju 30 GHz do 30 MHz. Mikrovalovi so polarizirani v vertikalni in horizontalni ravnini. Tudi oddajni in odbiti signal sta polarizirana različno. Radar (tudi slikovni) odda približno 1 500 signalov v 1 sekundi; vsak od teh signalov pa traja 10 - 15 mikrosekund. 2.1 Slikovni radar Slikovni radarski instrumenti delujejo podobno kot fotoaparat z bliskavico. Pri slikovnem radarju imamo namesto bliskavice oddajno anteno, ki oddaja kratkovalovne signale. Ti se deloma odbijejo od ovire oziroma objekta in se prek sprejemne antene vrnejo v radar, kjer se zapišejo v računalniški pomnilnik ter kasneje obdelajo do radarske podobe - interferograma (Halsema, Hanssen, 1996). Ker se slikovni radar premika relativno glede na zemeljsko površino, prihaja do zamika odbitih mikrovalovnih impulzov (Dopplerjev efekt). Ta zamik se odpravi s posebnim postopkom SAR s pomočjo hitrih in zmogljivih računalnikov. 2.2 Radarska interferometrija adarski instrument SAR oddaja mikrovalovne signale prek antene na Zemljo. Ti ignali se na zemeljski površini odbijejo. Majhen del odbitih in razpršenih radarskih mikrovalovnih signalov se prek antene vrne v radar in njegov računalniški procesor. Antena SAR oziroma računalnik registrira amplitudo ( odvisno od intenzitete razpršenosti) in fazo odbitega radarskega signala. Osnovno geometrijo slikovnega radarja oziroma radarske interferometrije vidimo na sliki 1 (Halsema, Hanssen, 1996). Oznake na sliki 1 pomenijo: Rl in R2 = radarski anteni na ločenih satelitih ( ali istem letalu) B interferometrična baza (B = 2,5 m na letalu) h višina leta plovila r = razdalja med radarjem in točko na površini Zemlje q vpadni kot (kot gledanja) z lokalna višina točke na zemeljski površini Geodetski vestnik 41 (1997) l 2- (pono t· -- - -- v fena) b· - - - - -- - or ,ta -=- - -- = -- 1.~~t;-- h Slika 1: Geometrija slikovnega radarja in radarske interferometrije O radarski interferometriji govorimo, ko pride pri računalniški obdelavi odbitih mikrovalovnih signalov dveh različnih posnetkov SAR istega terena (slikovnega elementa) do interference obeh valovanj. Interferenca nastopi, ko sta radarska posnetka posneta iz neznatno različnih položajev ali v različnem časovnem obdobju. Zaradi ponavljajoče tirnice govorimo o načelu ponavljajoče pasovne interferometrije (Halsema, Hansen, 1996). 2.3 Radarska podoba Radarska podoba (ali interferogram) je sestavljena iz velikega števila pik -slikovnih elementov. Vsaka taka točka na radarski sliki predstavlja odbite razpršene radarske signale, ki so se odbili od zemeljske površine ali objektov na njej. Temnejše ploskve na radarski sliki predstavljajo nižjo razpršenost, svetlejše ploskve pa višjo razpršenost odbitih razpršenih radarskih signalov. Svetle lise na radarski sliki pomenijo, da se je velik del radarske energije odbil nazaj v radar. Temne lise pa pomenijo, da je radar sprejel le majhen del odbitih impulzov (Freeman, 1996). a razpršenost povratnih impulzov vplivajo: o nagnjenost terena, od katerega se odbijajo: ravninske površine vračajo malo mikrovalovne energije, zato so prikazane na radarskem posnetku temne. Površine, ki so nagnjene k radarju, imajo močnejšo razpršitev odbitih impulzov kakor površine, nagnjene od radarja, zato so tudi svetlejše. Tudi površine, ki jih radarski impulzi ne osvetlijo, se na radarski sliki kažejo temne (npr. senčna stran gora); o vpadni kot radarskih valov: na splošno velja, da razpršenost odbitih signalov pojema z naraščanjem vpadnega kota; Geodetski vestnik 41 (1997) 1 o vsebnost vode v objektu: mokri objekti so na radarski sliki svetlejši, suhi so temnejši; podobno so z različnimi sivimi toni prikazana vegetacija in urbanizirana območja; o polarizacija odbitih signalov: H horizontalna, V vertikalna polarizacija oziroma kombinacija obeh: VV, HV in VH. Površina Radarska podoba Ravne Gozd površine Kmetijske Gorovja Neravne Urbana površine površine območja Slika 2: Prikaz različnih tipov površine na radarski podobi 3 NASIN PROJEKT SLIKOVNEGA RADARJA A meriška vesoljska agencija NASA razvija projekt slikovnega radarja v dveh .fl.ločenih sistemih, ki se v osnovi razlikujeta glede na število radarskih anten in vrsto plovila, ki nosi tak radar, ter višino leta plovila. 3.1 Vesoljski slikovni radar ameščen je na raketoplan Space Shuttle Endaevour in ima eno samo radarsko anteno. Plovilo kroži po tirnici več 100 km nad površino Zemlje. Antena SAR meri 12 m x 4 m. Vesoljski radar je namenjen snemanju večjih območij z velikih višin ( od 200 do 800 km). Radarski posnetek pokrije območje do 100 x 100 km z moderirano ločljivostjo 10 - 20 m. goščen pregled različnih satelitskih radarjev ameriške vesoljske agencije NASA z njihovimi osnovnimi podatki je razviden iz spodnje preglednice l. radar leto valovni pas 'A frekvenca polarizacija nastavitev SEASAT 1978 L 24 cm ena enojna fiksna SIR-A 1981 L 24 cm ena enojna fiksna SIR-B 1984 L 24 cm ena enojna gibljiva SIR-C/X- 1994 L 24 cm tri četverna SAR C 6cm gibljiva X 3cm enojna Preglednica 1 Geodetski vestnik 41 (1997) l SIR-C/X-SAR deluje s po tremi mikrovalovi različnih valovnih dolžin, s četverno polarizacijo in spremenljivim kotom nastavitve radarja med 20 in 65 stopinjami. Antena slikovnega SIR-C/X-SAR radarja je sestavljena iz treh delov (za vsak valovni pas eden). Tipična slika takega radarja obsega 50 km x 100 km (What is ... , 1996). 3.2 Letalski slikovni radar Slikovni radarji tega tipa so nameščeni na posebej preurejenem letalu DC-8. Poznamo jih z oznakami AIRSAR ali TOPSAR. Značilni sta dve anteni. Letalo leti na višini 8 000 m. Radar deluje s sočasnim zbiranjem in s četverno polarizacijo za tri frekvence: L - valovno območje (). = 24 cm), C - valovni pas (A = 6 cm) in P - valovi (A = 68 cm) (AIRSAR, 1996). IRSAR/TOPSAR radarski posnetek obsega območje 12 km x 12 km z ločljivostjo 10 m v obeh smereh. Tak posnetek dosega na splošno visoko višinsko natančnost (lm za ravninska območja, 5m v hribovitem svetu). Radarski posnetki tega tipa so namenjeni univerzalnemu kartiranju zemeljske površine (Global Mapping). 4 PREGLED RADAPJEV SAR eodvisno od projekta slikovnega laserja, ki ga razvija NASA, potekajo o tem aktivnosti tudi v drugih državah. Raziskave slikovnega radarja tudi tu razvijajo vzporedno z vesoljskimi raziskavami. Omenim naj kanadski RADARSAT, evropska satelita za daljinsko zaznavanje ERS-1 in ERS-2, ki ju razvija Evropska vesoljska agencija (ESA) in japonski slikovni radar J-ERS-1. Vsi navedeni radarski instrumenti uporabljajo tehnologijo slikovnega radarja SAR. Kanadski radarski satelit RADARSAT, ki je poletel konec leta 1995, je posredoval strokovnjakom podatke, s katerimi so dosegli visoko ločljivost slikovnega elementa 10 m. Zaradi tega lahko štejemo RADARSAT za aktivni radar novejše generacije. Preglednica 2 nam kaže pregled različnih satelitskih slikovnih radarjev (izjema je AIRSAR) po državah proizvajalkah in njihove osnovne značilnosti. Ločljivost 10 m omogoča proučevanje majhnih detajlov na površini Zemlje in doseganje visoke natančnosti (nekaj cm), kar brez dvoma napoveduje večji razmah in komercializacijo SAR-tehnologije. V letu 1996 je Ameriška vesoljska agencija s pomočjo raketoplana Endaevour in na njem nameščenega slikovnega radarja sistematično snemala celotno površino Zemlje. (Leberl, Kalliany, 1996). SAR sensor država velikost območja ločljivost ERS Evropa 100 x 100 km 30 metrov JERS-1 Japonska 75 x 75 km 18 metrov SIR-C/X-SAR ZDA 100 x 100 km 10 - 20 metrov AIRSAR-letalo ZDA 12 x 12 km 10 metrov RADARSAT Kanada 50 x 50 km 10 metrov Preglednica 2 Geodetski vestnik 41 (1997) 1 5 UPORABNOST SLIKOVNEGA RADARJA Osnovna prednost slikovnega radarja je v primerjavi z optičnimi sistemi, da omogoča opazovanje Zemlje skozi oblake in meglo, neodvisno od sončne osvetljenosti snemane površine. Prednost daje slikovnemu radarju tudi metrična obdelava (npr. DMR) in ne samo vidna obdelava (fotointerpretacija) podatkov. Radarsko interfcrometrijo lahko uporabimo tudi kot dopolnilo klasičnim geodetskim metodam, npr. pri terestičnih višinskih meritvah ali pri izdelavi in ažuriranju topografskih kart, še posebno v kombinaciji z meritvami GPS-ja. cenjujem, da je radarska tehnologija SAR primerna pri obdelavi naslednjih nalog in pojavov: o izdelavi digitalnega modela reliefa o spremembi na zemeljski površini kot posledici delovanja zemeljskih potresov o spremembi na topografiji po vulkanskih izbruhih o spremembi vzdolž tektonskih plošč • študiju pojavov na morjih ali s snegom pokritih območjih • spremembi zaradi različnih posedanj (meritev deformacij) • viru informacij za izdelavo kart in zemljevidov o ažuriranju topografskih kart. Posnetki, ki jih dobimo z uporabo radarske tehnologije SAR, so odličen pripomoček pri interpretiranju stanja na površini Zemlje, saj nam za izbrano območje nudijo veliko število informaciji o prostoru, npr. pri: o analiziranju stanja v prostoru v določenem času o inventarizaciji prostora (npr. raba površin, pedologija), zlasti na območjih z veliko oblačnosti o proučevanju izginjanja gozda, širjenja puščav ipd. o proučevanju zadrževanja zemeljske vlažnosti o prostorskem planiranju večjih območij ipd. • splošnem nadzoru okolja in njegovem varstvu. 6 PRIMERI UPORABE SLIKOVNEGA RADARJA aziskave slikovnega radarja izvajajo mnogi centri za daljinsko zaznavanje po svetu, npr. v ZDA, Italiji, Franciji, Švici, Kanadi, Rusiji in drugje. Ameriški strokovnjaki so dosegli solidne rezultate pri določanju zemeljske površine z DMR-jem, ko so na izbranem območju Ft Irwin primerjali klasični DMR s tistim, ki so ga določili z radarsko interferometrijo SAR (standardni odklon od 2 m v ravninskem smislu in od l do 3 m v vertikalnem (Madsen et al., 1993)). Na Nizozemskem so s pomočjo satelitske radarske interferometrije na območju province Zeeland spremljali deformacije zemeljske površine, ki so posledica zmrzali (natančnost reda 1 cm tudi v vertikalnem smislu). Z isto metodo so proučevali posedanja terena, ki nastajajo zaradi izločanja naravnega plina (provinca Groningen) (Halsema, Hanssen, 1996). vstrijski kolegi so uporabili podatke slikovnega radarja za analizo hidroloških · azmer in izdelavo hidrološke karte zasneženosti v visokogorju Tirolske ( dolina Oetz). Z izvedbo primerjalnih testov so utemeljili uporabo slikovnega radarja in Geodetski vestnik 41 (1997) 1 radarske interferometrije v operativne hidrološke namene (Rott et al, 1996). Sodelavci Nacionalnega centra za daljinsko zaznavanje (National Remote Sensing Centre-NRSC), Farnborough (Velika Britanija) so podatke kanadskega slikovnega radarja RADARSAT uporabili pri inventarizaciji in kategorizaciji kmetijskih zemljišč v Angliji za znanega naročnika (Ministrstvo za kmetijstvo Velike Britanije), (Sowter et al., 1996). Tudi slovenski strokovnjaki so se že srečali z radarsko interferometrijo in radarskimi podobami. Prve poskuse uporabe te tehnologije za potrebe daljinskega zaznavanja so izvedli sodelavci Prostorskega informacijskega centra pri ZRC SAZU (Oštir-Sedej et al., 1996) in sodelavci podobne enote Zavoda Republike Slovenije za statistiko. 7 ZAKLJUČEK v Ceprav sta slikovni radar SAR in radarska interferometrija mladi tehnologiji, lahko trdimo, da obdobje slikovnega radarja šele prihaja. Komercializacija radarskih podatkov SAR bo v prihodnosti omogočila široko uporabo ne samo na geodetskih področjih, ampak tudi na drugih (npr. geologija, inventarizacija prostora, planiranje ipd.). Strokovnjaki ocenjujejo, da bo cena radarskih izdelkov SAR že v bližnji prihodnosti relativno ugodna, posebno v odnosu do sorazmerno velike količine informacij, ki nam jih lahko posreduje neki interferogram SAR. Od velikosti ločljivosti slikovnega elementa in stopnje obdelanosti podatkov je odvisna njihova cena. Povprečna cena radarske podobe za 1 km2 je približno 1 USD, kar glede na veliko količino podatkov niti ni preveč (Halsema, Hanssen, 1996). v Ceprav je Slovenija majhna država, sem prepričan, da bi lahko slikovni radar in radarsko interferometrijo uporabljali tudi pri nas. Glede na velikost države bi bilo število radarskih posnetkov (npr. 100 km x 100 km) majhno. Ocenjujem, da 5 do 6 takih posnetkov. Kakor drugi satelitski podatki za potrebe daljinskega zaznavanja so tudi podatki slikovnega radarja dostopni neposredno pri lastniku teh podatkov prek ustreznih bank prostorskih podatkov ali pri uradnih zastopnikih. Podatki so na voljo v različnih stopnjah obdelave (neobdelani, sistemsko urejeni, geokodirani podatki s kartografsko projekcijo itd.) (Beckel, 1996). V naših razmerah bi dal prednost uporabi slikovnega radarja v kartografiji, inventarizaciji prostora, inženirski geodeziji (npr. spremljava tektonskih premikov) in varstvu okolja. Vsekakor pa bi bila zanimiva naloga primerjava radarskega višinskega modela z že izdelanim digitalnim modelom reliefa v Sloveniji. Radarske podobe, posnete v različnem času, so lahko koristen pripomoček v izobraževanju. Uporaba slikovnega radarja in radarske interferometrije v Sloveniji zahteva ustrezno organiziranost. Morda bi tudi pri nas, po avstrijskem zgledu, ustanovili poseben Center za daljinsko zaznavanje (CDZ). Na državni ravni organiziran CDZ bi lažje pridobival ustrezna dovoljenja za obdelavo in posredovanje podatkov slikovnega radarja. CDZ bi poleg ostalih tehnik daljinskega zaznavanja dobavljal tudi izdelke tehnologije SAR Zamisel pravzaprav ni nova, saj smo jo v strokovnih krogih zasledili že pred časom, vendar ni dobila ustrezne podpore. a organiziranost CDZ-ja pa bo morala poleg uporabnikov teh izdelkov, ki jih po mojem prepričanju ob primerni predstavitvi ne bi bilo malo (geodeti, kartografi, Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 geologi, geografi, varstveniki okolja ... ), pokazati interes tudi država s svojimi institucijami (Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za šolstvo in šport ... ). Literatura: AIRSAR operation overview, Hame page (URL): http://www-aisar.jpl.nasa .... hnical/manual/overview.htm Beckel, L., Erdbeobachtungssatelliten: Systeme, Daten, Datenveifuegbarkeit, Datenzugriff, Kosten. Vermessung&Geoinformation, Wien, 1996, letnik 84, št. 1, str. 13-16 Freeman, T., What is Imaging Radar? Home page (URL): http://soutport.jpl.nasa.gov/desc/imagradarv3.html Halsema, E., Hanssen, R., Radar Inteiferomelry - A New Tool for Accurate Height Modelling. Geodetical Info Magazine, Lemmer,1996, letnik 10, št. 1, sir. 27-31 Leber, F., Kalliany, R., Jnnovationen in Sensortechnik und Datennetzweken. Vennessung&Geoinformation, Wien, 1996, letnik 84, št. 1, str. 6-13 Madsen, S.N. et al., Analysis and Evaluation of teh NASA/JPL TOP SAR Across-track Jnteiferometric SAR System, IEEE Transactions for Geoscience and Remote Sensing, Pasadena, 1993, str. 1-30 Oštir-Sedej; K et al., Uporaba radarskih satelitskih posnetkov v prostorskih znanostih. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1996, letnik 40, št. 1, str. 27-35 Rott, H. et al., Anwendungen der Femkundung fuer die Schneehydrologie. Vermessung&Geoinformation, Wien, 1996, letnik 84, št. 1, str. 51-54 Sowter, A. et al., Radarsat signals as change of GIS, GJS Europe, September 1996, str. 18-19 What is SIR-C/X-SAR? Hame page (URL): http://southport.jpl.nasa.gov/desc/SIRCdesc.html Recenzija: Andrej Bilc mag. Janez Oven Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 PREGLEDI Register prostorskih enot na Intranetu Oddelek za Register prostorskih enot z velikim zadovoljstvom obvešča odprtje domačih strani registra prostorskih enot (RPE) na Intranetu. Vse hitrejši razvoj tehnologije spleta (web ), tako za potrebe Interneta kot za potrebe Intraneta, in vzpostavljena uporabniška baza RPE-ja na Centru vlade za informatiko sta omogočila, da smo pripravili domačo stran RPE-ja na Intranetu. Strani se nahajajo na strežniku Intranet Centra vlade za informatiko in so trenutno dostopne posameznim uporabnikom znotraj državnega komunikacijskega omrežja. Naslovna RPE stran Domačo stran RPE-ja sestavljajo naslednji vsebinski sklopi: o Aplikacija IntraWeb RPE: Navodila za uporabo aplikacije Intranet Demo primeri Koristni namigi Geodetski vestnik 41 (1997) l • RPE - Info: Opis digitalnih podatkov RPE-ja Aktivnosti v zadnjem letu Trenutno stanje Natančnost podatkov RPE-ja Sumarni podatki Zaposleni na Oddelku za RPE • Pojmovnik RPE-ja • Najpogostejša vprašanja o Podpora RPE-ja • Novosti • Programska oprema • Iskanje Intra Web Pregledovanje podatkov o hišnih §tevilkah s pomočjo aplikacije JntraWeb RPE Na podlagi uporabniškega imena in gesla ter s pomočjo posebnih vnosnih obrazcev je možno neposredno poizvedovanje po opisnih podatkih iz podatkovne baze RPE-ja. Geodetski vestnik 41 (1997) 1 Izpis podatkov o hišnih številkah s pomočjo aplikacije IntraWeb RPE Aster domače strani RPE-ja na strežniku Centra vlade za informatiko. To je ki omogoča do ažurne vzdrževane centralne baze (žive Weba. Tako smo dobili prvo bazo na W ebu v slovenski državni Prispelo za objavo: 1997-04-16 uporabniškega imena in neposrednega dostopa do na Oddelku za n.'-'i"-""''-'' prostorskih enot Irena Ažman, Gregor Filipič Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 Zemljiški kataster v Sloveniji - stanje in perspektive V drugi številki zbornika Združenja za geodezijo in geofiziko Slovenije za leto 1996 je objavljen članek z navedenim naslovom. Na zboru združenja 16. decembra 1996 je bilo med drugimi prispevki zbornika predstavljeno tudi razmišljanje o tem prispevku. Navzoči so bili le trije geodeti, nikogar pa ni bilo s področja geodetske službe, obravnavane v članku. Po mnenju navzočih bi se moral s problematiko seznaniti vsaj širši krog geodetskih strokovnjakov. V ta namen je pripravljen naslednji povzetek z željo, da bi v naslednjem zborniku in v združenju aktivno sodelovali tudi geodeti. V prehodu na tržni sistem se vse vzhodne države intenzivno ukvarjajo z vprašanjem učinkovitega upravljanja nepremičnin, zemljišč in zgradb. Geodetska služba v Sloveniji je pravočasno spoznala, da za to potrebujemo informacijski sistem nepremičnin, ki smo ga geodeti že v 80. letih načrtovali in želeli zgraditi na osnovi zemljiškega katastra. Vprašanje je, ali bo obstoječi zemljiški kataster ustrezen za nadgradnjo v sodoben informacijski sistem o nepremičninah ali bo smotrneje sistem vzpostaviti na novih temeljih. Vemo, da je bil zemljiški kataster, ki je za Slovenijo v veljavi še vedno za 90 % območja, vzpostavljen v tedanji fevdalni zemljiškoposestni družbi z vsebino in natančnostjo le za namene pravičnega obdavčenja kmetijskih zemljišč. Z vzpostavitvijo nove zemljiške knjige, na podlagi katastrske evidence zemljišč, je dobil kataster po letu 1851 še funkcijo tehnične osnove zemljiške knjige. Do danes smo ga bolj ali manj strokovno primemo uporabljali še v mnoge druge namene. Tak kot je, pa naj bi danes z digitalizacijo grafičnih zemljiškokatastrskih načrtov postal sodobna upravna in pravna evidenca nepremičnin in obenem podlaga za izgradnjo sodobnega informacijskega sistema za upravljanje nepremičnin. Pred odločitvijo za izgradnjo tako pomembnega in zahtevnega sistema je treba projekt pripraviti po temeljiti analizi obstoječega. Ali je nadgradnja zemljiškega katastra v informacijski sistem nepremičnin smotrna in pravilna? Brez dvoma je bila odločitev za posodobitev poslovanja podatkovne baze zemljiškega katastra lažja in se v praksi že potrjuje za pravilno. Pri tem smo se ves čas zavedali, da podatkov ne bomo "izboljšali", toda rezultati so vrednost naložbe daleč presegli. Posodobitvi poslovanja podatkovne baze sledita posodobitev poslovanja in nadgradnja grafike oziroma zemljiškokatastrskih načrtov. Vprašanje je, ali poznamo in smo upoštevali resnično kakovost teh načrtov pri odločitvah? Dejstvo je, da zemljiškemu katastru kar povprek očitamo nenatančnost, neažurnost, nezdružljivost listov in Marijo Terezijo, v resnici pa je večini geodetov celo posplošeno stanje neznano. Nismo analizirali podatkov, na katerih gradimo. V Sloveniji nimamo raziskane niti uporabe projekcije, v kateri so izdelani veljavni zemljiškokatastrski načrti, in s tem povezane dejanske natančnosti in združljivosti listov načrtov. Ne zanima nas stanje dolga leta zanemarjenega vrednotenja zemljišč in fizično izničenih zemljiškokatastrskih načrtov. Posledic malomarnega vzdrževanja in še posebej posledic vzdrževanja načrtov po letu 1974 ne poznamo. Mišljeno je dvajsetletno Geodetski vestnik 41 (1997) l popravljanje lege obstoječih meja v kompleksih znotraj zemljiškokatastrskih načrtov z znanimi različnimi strokovnimi pristopi, uveljavljanje neažurnih tehničnih načrtov za uradne zemljiškokatastrske načrte in celo rezanje načrtov na decimetrsko mrežo in ponovno lepljenje v nove liste. Nikakor ne smerno pozabiti namernih deformacij uradnih listov zemljiškokatastrskih načrtov in s tem deformacij parcelnega stanja zemljišč z digitalizacijo in transformacijo z vsemi posledicami v državno matematično definirano projekcijo. Redki objavljeni članki kažejo, da se načrtovalci ne obremenjujejo z vsebinskimi vprašanji obstoječega katastra. Vsekakor ni vse znano in enostavno, preveč je bilo že grenkih izkušenj, ki potrjujejo, da je treba uvajanje sprememb in novih tehnologij v že uveljavljeni sistem, kar zemljiški kataster je, temeljito pretehtati. Treba je analizirati kakovost in primernost uporabe obstoječih zemljiškokatastrskih načrtov, tako za uradno evidenco zemljiškega katastra, kot za nadgradnjo v informacijski sistem nepremičnin. Ob ugotovitvi resnične kakovosti obstoječega zemljiškega katastra bo morda odločitev drugačna in bo obnova zemljiškokatastrskih načrtov aktualna že danes. Kakršnakoli je ali bo odločitev, mora biti kompletna, ne sme biti odločitev posameznika in interesne skupine v določeni situaciji, temveč stroke in neodvisnih strokovnjakov. Pri odločanju pa se morajo upoštevati cena, čas izvedbe glede na pričakovani rezultat oziroma koristi. Odločitev mora biti ustrezno dokumentirana, s predvidenimi rezultati in posledicami predstavljena javnosti in sprejeta na ravni države, saj gre v celoti za dolgoročen in za državo pomemben projekt. Prispelo za objavo: 1997-01-29 Božo Demšar Ministrstvo za okolje in pros/01; Ljubljana Jurij Vega (Georg Freiherr von Vega) V eno od preteklih številk revije Professional Surveyor (letnik 16, št. 5, str. 43, 1996, Arlington, ZDA) je gospod Fred Roeder napisal zanimiv članek o Carlu Friedrichu Gaussu (1777-1855). Njegova sodobnika sta bila med drugimi matematika Josip Ruder Baškovič (Dubrovnik, Hrvaška, 18. maj 1711 -- Milano, Italija, 13. februar 1787) in Jurij (Georg) Vega, ki je premnogim geodetom po svetu pomagal s svojimi logaritemskimi tabelami. Matematik, fizik in astronom Jurij Vega je bil rojen v Zagorici blizu Ljubljane 23. marca 1754. Ta sin skromnega slovenskega kmeta se je uvrstil med najpomembnejše znanstvenike naše preteklosti. Nadarjenost za matematiko je pokazal že v gimnaziji, ki jo je končal v Ljubljani. Poleg svojega rednega dela je nenehno reševal različne matematične probleme in napredoval na področju matematične znanosti. Že pri osemindvajsetih letih je izdal obsežno delo, zelo dober in pregleden učbenik za matematiko. Ta knjiga je bila v njegovem času ocenjena za najnaprednejšo in Geodetski vestnik 41 (1997) 1 najboljšo. Leto dni pozneje (1783) je izdal tudi svoje prve, zelo točne logaritemsko-trigonometrične tabele, izračunane na sedem decimalk Štirideseta izdaja ima naslov Georg S Freiherrn von Vega: ,,Logaritmisch-Trigonometrisches Handbuch" in je bila natisnjena leta 1856 v Berlinu. Kolikor je meni znano, je bila zadnja, sedemindevetdeseta izdaja natisnjena pred štiridesetimi leti v Berlinu v založbi Weidman ter s predgovorom velikega nemškega matematika dr. A. Kopfa. Ta je med drugim napisal, da je ta Vegov logaritemsko-trigonometrični priročnik eden najprikladnejših. Danes, ko vse računamo z računalniki, se verjetno mnogim mladim kolegom zdi kar neverjetno, da je mogoče kaj takega narediti z računanjem s pomočjo svinčnika in papirja, tako da ima ta ocena izpred samo štiridesetih let še posebno težo. Vegove logaritemske tabele so izšle za njegovega življenja in po njegovi smrti v stotinah izdaj v angleščini, francoščini, nizozemščini, latinščini, nemščini, ruščini, italijanščini in španščini. Kako zelo je bil Vega prepričan v svoje delo, je najbolj razvidno iz tega, da je objavil, da bo za vsako napako, ki jo kdo najde v njegovih tabelah, plačal zlatnik. In kakor so zapisali njegovi sodobniki, je plačal samo pet zlatnikov ... Leta 1794 je objavil še obsežnejše tabele na deset decimalnih mest V njih je Carl Friedrich Gauss odkril napako v metodi in ocenil število napak na 31 983. Jurij Vega je poleg tega napisal tudi prvo obsežno delo o geometriji, trigonometriji ter diferencialnem in integralnem računu. S tem je veliko prispeval k razvoju matematike. Še danes velja za reformatorja srednješolskeg-a pouka, ker je v srednje šole uvedel tudi višjo matematiko. Področje njegovega dela je bila tudi astronomija. Zato se tudi velika gora na Mesecu imenuje po njem Vega, kot spomin na njegove znanstvene dosežke v astronomiji. Uveljavil se je tudi na področju fizike in izdal več del o hidromehaniki, aerostatiki, hidravliki, gibanju trdnih teles, tekočinah itd. Za svoje znanstveno delo in objavo številnih znanstvenih del si je Vega še za življenja prislužil slavo. Izbran je bil za člana Akademije uporabnih znanosti v Mainzu, za člana Pruske akademije v Berlinu, bil je redni član Češkega znanstvenega društva v Pragi, Društva znanosti v Gottingenu ter član še več akademij in znanstvenih društev v drugih evropskih državah. Jurij Vega je bil tudi vojaški izumitelj in je v vojaške šole uvedel Matematično analizo. V topništvu je takoj spregledal napake v izdelavi topov in pri delu z njimi, zato je izdelal nove topove, med katerimi so bili tisti za 100 funtov v tistem času najnatančnejši in najsodobnejši v Evropi. Ko je imel dvaintrideset let in je bil profesor matematike na največji topniški šoli na Dunaju, je bila Avstro-ogrska monarhija v zvezi z Rusijo in skupaj sta se bojevali proti Turčiji. Vega je bil poklican, da kot major poveljuje odredu težkega topništva pri obleganju Beograda leta 1789. Pod njegovimi topovi, za katere je izračunal natančne balistične krivulje, so padale granate točno na cilj in po enodnevnem obleganju so Turki predali Beograd in se umaknili južneje. Jurij Vega je svoje življenje končal tragično. Izginil je 17. septembra 1802, našli pa so ga devet dni kasneje v nekem rokavu Donave pri Dunaju, mrtvega in z zvezanimi rokami. Obstajale so različne domneve o njegovi smrti, med drugim tudi ta, da so ga ubili razbojniki. Vega je znanstvenik, ki je proslavil svojo domovino in pustil trajen Geodetski vestnik 41 (1997) l spomin v svetu znanosti. V zbirki Tehničnega muzeja Zemljemerstvo - kataster so shranjene meni dostopne Vegove tabele iz leta 1856, zdaj pa tudi ti podatki. prof dr. Božidar Knnajet Rudarsko-geološko-naftna fakulteta, Zagreb, Hrvaška (prevod iz hrvaškega jezika v slovenščino: Andrej Skubic) Prispelo za objavo: 1997-01-20 Pravni vidiki prenosa nalog geodetske službe na lokalne samoupravne skupnosti Geodetska služba zagotavlja osnovne uradne podatke o prostoru in nepremičninah, neobhodno potrebne za gospodarjenje s prostorom, vodenje zemljiške politike, obdavčitev nepremičnin, evidentiranje stvarno-pravnih pravic na nepremičninah in podobno. Vsebino, način in postopek zagotavljanja podatkov geodetske službe trenutno ureja pet materialnih zakonov, in sicer: • Zakon o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76 in 42/86) • Zakon o temeljni geodetski izmeri (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) • Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86) • Zakon o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS, št. 26/74, 29/74 in 42/86) • Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80 in 42/86). Pretežni del dejavnosti, ki jih urejajo ti zakoni, je splošnega pomena za državo in le del te dejavnosti se nanaša na lokalne razmere in potrebe. Do reorganizacije državne uprave in uveljavitve Zakona o upravi (Ur.l. 67/94) so naloge v navedenih zakonih praviloma opravljali občinski geodetski upravni organi kot državni oblastveni organi. Kot občinski upravni organi so opravljali poleg čistih državnih nalog tudi tista geodetska dela in naloge, za katera država ni imela posebnega interesa, pač pa občina, če se je le-ta po pooblastilu zakona za taka dela tudi odločila (npr. izdelava temeljnih topografskih načrtov večjih meril: 1:500, 1:1 000, vzpostavitev zbirnega katastra komunalnih naprav). Z uveljavitvijo Zakona o upravi (Ur. l. RS, šL 67/94) je na podlagi 2. odstavka 101. člena Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Geodetska uprava Republike Slovenije, kot organ v njegovi sestavi, prevzela v neposredno opravljanje upravnih nalog geodetske službe. Ustanovljene so bile posebne območne enote in njihove izpostave, ki trenutno delujejo kot državni organi. Določba 2. odstavka 101. člena Zakona o upravi je z Zakonom o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do Geodetski vestnik 41 (1997) 1 31. decembra 1994 opravljali organi občin (Ur. L RS, št 29/95), nadomeščena s samostojnim 4. členom, vendar z enako vsebino. Trenutno stanje je naslednje: geodetski državni organi so dolžni opravljati vse naloge iz geodetskih materialnih zakonov, čeprav so nekatere naloge specifično lokalnega pomena. Izključitev obveznosti opravljanja takih nalog ali drugačna ureditev opravljanja takih nalog je možna le z zakonom. Nesporno so v obstoječih materialnih geodetskih zakonih tudi obveznosti in naloge geodetskih organov, ki za samo funkcioniranje države niso pomembne, za njihovo izvajanje pa so se zanimale nekdanje občine, zato so jih občinske geodetske uprave tudi izvajale. Sredstva za opravljenje takih del in nalog so programirale in financirale občine. Taka dela in naloge so bile npr. izdelava in reambulacija temeljnih topografskih načrtov večjih meril, posebni prostorski katastrski operat za potrebe izdelave urbanističnih načrtov, geodetska prostorska dokumentacija, ki so jo sestavljali generalizirani in namensko obdelani podatki geodetskih evidenc, kataster komunalnih naprav v celoti in podobno. Izvajanje takih in podobnih geodetskih del je gotovo tudi v interesu sedanjih lokalnih samoupravnih skupnosti. Država je zainteresirna le, da se taka dela in naloge na enoten način izvajajo ter da so pridobljeni podatki med seboj primerljivi in uporabljivi. Nova zakonodaja bo morala na tem področju v materialnih geodetskih zakonih točno razmejiti naloge državnih organov od nalog samoupravnih skupnosti. Prenašanje nalog iz državne pristojnosti na občine ali širše lokalne skupnosti v smislu 140. člena Ustave Republike Slovenije pa menim, da na področju geodetske službe ne pride v poštev. Geodetska služba je v Sloveniji dobro organizirana in pokriva celotno območje republike. Prenašanje opravljanja nalog na geodetskem področju iz državne pristojnosti na lokalne samupravne skupnosti bi bilo negospodarno in strokovno zelo vprašljivo, ker zahteva specifično usposobljene izvajalce. Seveda ni izključeno, da se na geodetskem področju ne bi urejale z zakonom določene naloge, ki bi zadevale le lokalne samoupravne skupnosti, zlasti mestne občine, vendar bo opravljanje takih nalog v njihovi izvirni pristojnosti. Pripravljamo nov Zakon o geodetski službi. Ta zakon naj bi predvsem določil področja geodetske dejavnosti, ki naj bi jih država urejala z zakoni kot državne zadeve, obenem pa naj bi določil tudi način izvajanja teh državnih zadev kot nalog geodetske službe. Način izvajanja nalog geodetske službe je v zakonu podrobno razčlenjen, konkretna določitev geodetskih nalog in njihova razporeditev v pristojnost države in lokalne samouprave pa je predmet posebnih materialnih zakonov, ki bodo še sledili. Pričakujemo, da bo nov Zakon o geodetski službi kot prvi sprejet na geodetskem področju. Trenutno obstaja tudi potreba o novi organizaciji geodetske službe. Ker je ta zakon pretežno organizacijski zakon, ne našteva posameznih nalog geodetske službe, temveč le področja dejavnosti geodetske službe. V predvidenem zakonu so našteta v 5. členu naslednja področja: o osnovni geodetski sistem o evidenca nepremičnin Geodetski vestnik 41 (1997) 1 o evidenca državne meje o upravna členitev prostora o topografski in kartografski sistem o izvajanje geodetskih storitev. Naloge na teh področjih so sicer določene v sedanjih, še vedno veljavnih, materialnih zakonih, čeprav ne vse, vendar so v teh zakonih naloge, pomembne za državo, pomešane z nalogami, pomembnimi le za lokalne skupnosti. Ker v obstoječih, še vedno veljavnih, v začetku navedenih materialnih zakonih ločnica med državno in lokalno pristojnostjo ni izrazita, prevzema nov Zakon o geodetski službi za prehodno obdobje iz teh zakonov le tiste naloge, ki so nedvoumno stvar države, za ostale pa naj bi bila pristojna lokalna samoupravna skupnost. Tako so predvideni v prehodnih določbah Zakona o geodetski službi trije posebni členi, in sicer: o do uveljavitve zakonov, ki bodo določili vrsto in obseg nalog ter njihove nosilce iz l. točke 5. člena tega zakona, se kot naloge geodetske službe v pristojnosti države štejejo naloge, določene z naslednjimi zakoni: - z Zakonom o temeljni geodetski izmeri (Ur. l. SRS, št. 16/74 in 42/86), razen izdelave in reambulacije temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu iz tretjega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena in 3. od- stavka 6. člena zakona, - z Zakonom o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS, št. 16/74 in 42/86), razen 39. člena, - z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. l. SRS, št. 5/80), vsebovanih v 11. in 12. členu. o Naloge, izločene po prejšnjem členu kot naloge, ki niso v pristojnosti države, se štejejo do uveljavitve novih zakonov kot naloge v pristojnosti lokalnih samoupravnih skupnosti. Načrti in karte ter drugo gradivo, pridobljeno v dosedanjih postopkih iz prejšnjega odstavka, odstopijo geodetski upravni organi brezplačno lokalnim samoupravnim skupnostim. o Dokler lokalna samoupravna skupnost ne bo organizirala vodenja zbirnega katastra komunalnih naprav po Zakonu o katastru komunalnih naprav (Ur. L SRS, št. 29/74 in 42/86), ga v mestih in naseljih, kjer je ta že vzpostavljen, vzdržuje na stroške lokalne samoupravne skupnosti geodetski upravni organ. Za organizacijo vodenja zbirnega katastra komunalnih naprav je lokalna samoupravna skupnost upravičena brezplačno pridobiti od geodetskega upravnega organa že obstoječo dokumentacijo. Prispelo za objavo: 1997-11-28 Stanko Pristovnik Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 Predlogi za izboljšanje izobraževanja na področju upravljanja z nepremičninami in planiranja prostora Izvleček V članku je opisano razvojno stanje in pričakovanje geodetske stroke, izraženo kot ocena primernosti obstoječega sistema akademskega izobraževanja geodetskih strokovnjakov, ki se izvaja na Oddelku za geodezijo, Fakultete za gradbeniŠh,o in geodezijo (FGG), Univerze v Ljubljani. Povzetek glavnih ugotovitev je razčlenjen v razvojnih usmeritvah, ki podajajo skupne predloge za spremembe in dopolnitve obstoječega izobraževalnega programa geodetskih inženirjev. Ključne besede: analiza, izobraževanje, nepremičnine, Tempus Abstract This paper gives the s tate of the art and description of e.xpectations in the geodetic field, which are e.xpressed as an assessment of the suitability of the e.xisting educational system for geodetic engineers at the Deparlment of Geodesy, Faculty of Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. The abstract of the main findings is analysed in the development guidelines, which present some joint proposals far modification of and supplements to the e.xisting educational programme for geodetic engineers. Keywords: analysis, education, real estates, Tempus 1 UVOD V članku je povzetek glavnih ugotovitev in ocen obstoječega sistema akademskega izobraževanja geodetskih strokovnjakov. Posredovane ugotovitve izhajajo iz splošne ocene razvoja geodetske stroke, temelječe na raznovrstnih analizah podatkov in odgovorih, ki smo jih pridobili med številnimi obiski ter razgovori o izobraževanju geodetskih strokovnjakov. Celoten seznam opravljenih obiskov po Sloveniji, ki smo jih s koordinatorjem projekta, Tempus SJEP Izboljšanje izobraževanja o okolju in infrastrukturi, opravili v dveh tednih izvajanja aktivnosti 962, je razviden iz ustrezne literature (Šumrada et al., 1996). Izmed pomembnih dejavnikov geodetske izobrazbe je nehote izpuščena Srednja gradbena in ekonomska šola, Geodetski oddelek, predvsem zaradi preobremenjenega urnika in pomanjkanja časa za vse pogovore, ki bi jih bilo treba še opraviti. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 Sinteza teh ugotovitev in povzetki iz zapisnikov nekaterih srečanj so prav tako v omenjeni raziskovalni nalogi (Šumrada et al., 1996). Izvedene ugotovitve, pridobljene med tako raznolikimi geodetskimi in ostalimi strokovnjaki, so si v ključnih ugotovitvah presenetljivo podobne ter sorazmerno skladne. Morda so oblikovane in izražene na različne načine, z različnimi poudarki, cilji ter stremljenji, vendar pa izhajajo iz podobnih izkušenj pri strokovnem delu geodetskih strokovnjakov v raznoliki praksi. 2 OSNOVNO IZHODIŠČE Oddelek za geodezijo FGG bi moral v geodetski stroki doseči in ohranjati vodilno vlogo na znanstvenem, strokovnem in aplikativnem področju. Izobraževanje geodetov mora biti prilagojeno doseženemu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju geodetske stroke ter čim bolj usklajeno s potrebami družbe oziroma konjukturo in trendi zaposlovanja geodetskih strokovnjakov. Načelna opredelitev družbene in strokovne vloge Oddelka za geodezijo FGG je formalno podana v njegovem že sprejetem poslanstvu (Šumrada et al., 1996). Trenutne potrebe zaposlovanja geodetskih strokovnjakov naraščajo, prav tako skokovito narašča število študentov na Oddelku za geodezijo FGG. Stalni problem pa je predvsem velik osip študentov med prvim in drugim letnikom študija, zato je premalo študentov v višjih letnikih. Povpraševanje po geodetskih strokovnjakih in diplomantih je v družbi tako veliko, da bi se lahko vsako leto na novo zaposlilo vsaj dvakrat toliko diplomantov, kot jih na Oddelku za geodezijo vsako leto konča študij. Prav tako bi bilo treba ustrezneje in bolj celovito organizirati študij ob delu, preizkus strokovnega znanja ter uvesti obvezen strokovni izpit v smislu geodetskih strokovnjakov z uradno priznano licenco (za posamezna specialistična področja). 3 KADROVSKI PROBLEMI ODDELKA ZA GEODEZIJO FGG Opis kadrovskih problemov Oddelka za geodezijo FGG se nanaša predvsem na naslednja pereča vprašanja: o pomanjkanje pedagoškega kadra na Oddelku za geodezijo je pereče (majhno zanimanje zaradi neprimerne motivacije, strogih pogojev za akademske nazive oziroma izvolitve, slabe logistike, neprimerne organizacije dela in neurejenega raziskovalnega programa). o Ni zanimanja za stažiste (mlade raziskovalce) ter nove asistente (trdi sprejemni pogoji in slaba motivacija). Obstoječi način usposabljanja novega univerzitetnega kadra je dolgotrajen in naporen. o Vse predlagane spremembe učnih načrtov in vsebine predmetov so vezane zlasti na razpoložljive kadre oziroma predvsem na predavatelja (kadrovske težave). Ni dovolj ustreznega visokošolskega kadra, ki bi pokrival določeno področje. o Povezanost med strokami ( ekonomija, pravo in javna uprava) postaja v geodeziji in praksi zelo pomembna, vendar pa sodelovanje z drugimi fakultetami še ni dorečeno oziroma ustrezno rešeno. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 4 STRUKTURA IZOBRAZBE GEODETSKIH STROKOVNJAKOV Struktura akademske izobrazbe diplomantov Oddelka za geodezijo FGG ne ustreza oziroma ni primerno usklajena s prevladujočimi zahtevami v geodetski stroki in družbi v širšem pomenu. Idealno razmerje izobrazbene strukture geodetskih strokovnjakov, ki izhaja iz njihove poklicne usmeritve v praksi, je vsebinsko naslednje: • administrativni geodeti (70% ): upravljanje z nepremičninami, katastri nepremičnin, javna administracija, cenilstvo nepremičnin, prostorsko in sektorsko planiranje itd., • izmera, zajemanje prostorskih podatkov in inženirska geodezija (15% ), • specialisti (vrhunski) za posamezna ozka področja (15% ): satelitska geodezija, temeljne mreže, digitalna fotogrametrija in kartografija, daljinsko zaznavanje, tehnologija GIS-ov, standardizacija, prostorska zakonodaja, katastri in vrednotenje nepremičnin itd. Podobno razmerje med strokovnimi in administrativnimi dejavnostmi je tudi v drugih panogah, kot so gradbeništvo, prostorsko planiranje, komunalne dejavnosti itd. Sodobni geodetski inženirji večinoma redkeje hodijo na teren in se neposredno redko ukvarjajo s terenskimi meritvami. Takšno presenetljivo enotno mnenje je tudi na državni upravi, v javnih in večjih zasebnih podjetjih ter raziskovalnih inštitutih. Geodetski strokovnjaki se večinoma ukvarjajo z raznovrstnimi administrativnimi opravili, kadrovsko politiko, organizacijo dela in poslovanja, trženjem proizvodov ter storitev, javnimi nastopi, predstavitvami in vzpostavljanjem poslovnih stikov, skupinskim delom, vodenjem in izvajanjem projektov, študijem in prilagajanjem zakonodaji ter predpisom, upoštevanjem standardov in zagotavljanjem kakovosti, prenosom sodobnih tehnologij itd. V sedanjem učnem programu in usmeritvi se izšolajo geodetski strokovnjaki, ki imajo dobro tehnično znanje (meritve, zajemanje in izvrednotenje podatkov) ter zadovoljivo osnovno teoretično znanje. Hkrati pa je pridobljeno znanje pomanjkljivo zlasti na področju pravne teorije, strokovne in sektorske zakonodaje ter predpisov, cenilstva nepremičnin, v javni administraciji in izvajanju upravnih postopkov. Pridobljeno znanje pa je nezadostno na področju poslovne ekonomije, vodenja projektov, določanja vrednosti, ponudbe, trženja in prodaje prostorskih podatkov, izdelkov ter geodetskih storitev. Prav tako geodetski strokovnjaki ne pridobijo ustreznih izkušenj, potrebnih za skupinsko delo, organizacijo dela in odnose z javnostjo. Vse navedene discipline in dejavnosti so v sodobni tržno usmerjeni družbi za geodetskega strokovnjaka prav tako pomembne, kot je dosežena visoka raven tehnološkega znanja. 5 POSODOBLJEN PEDAGOŠKI PRISTOP Pri nekaterih tehnoloških ter prav tako strokovnih in organizacijskih predmetih bi bilo treba uvesti projektni pristop reševanja problemov, kar bi lahko vključevalo teoretične osnove, opravljanje vaj in predstavitve doseženih rezultatov. Projektni pristop podajanja študijske snovi bi lahko obseg<:11 naslednje delovne faze: • opredelitev problema in analizo širšega problemskega področja • primerjalno analizo danosti in uporabniških zahtev Geodetski vestnik 41 (1997) 1 o študijo izvedljivosti možnih alternativ za rešitev problema o izbiro in podrobno zasnovo ter načrtovanje najprimernejše rešitve o zbiranje in študij potrebne literature o študij teorije, analizo sorodnih primerov, izbiro metodologije dela in potrebne opreme o upoštevanje predpisov, standardov in potrebne kakovostne ravni o ocenitev stroškov in koristi celotnega projekta o izvedbo izbrane rešitve in kontrolo izvedbe projekta o predstavitev rezultatov, ovrednotenje projekta in trženje doseženega. Prav tako je treba v procesu izobraževanja geodetskih strokovnjakov poudariti vlogo ter pomen usklajene zakonodaje oziroma pozitivnega učinka medsebojnega delovanja skladno delujočih zakonov in predpisov. Nove in obstoječe kadre je treba vzgajati v smislu spoštovanja zakonov ter strokovnih predpisov zaradi: o posledic oziroma kazenskih sankcij v primeru nespoštovanja družbenih norm (pravni razlogi) o spoštovanja zakonov zaradi ekonomskih razlogov oziroma možnih tovrstnih negativnih posledic ( ekonomski razlogi) o spoštovanja zakonov zaradi splošnega načela o poslušnosti in lojalnosti državljanov do skupnosti ( etični razlogi). 6 SPREMENJENI NAČIN ŠTUmJA Način študija in opravljanja izpitov bi morali prav tako posodobiti in prilagoditi trendom organizacije dela v deželah Evropske unije oziroma vsaj predvideni organizaciji dela v Sloveniji. Študijski proces naj bi čim bolj odražal delovne procese v stroki. Možna rešitev so sklopi oziroma bloki povezanih predavanj pri predmetih, ki so vsebinsko povezani ali tvorijo celoto, tako da slušatelji dobijo vtis o povezanosti in celovitosti strokovne problematike. Takšen pristop bi moral kar najbolj nadomestiti razdrobljeno pridobivanje znanja, ki se podaja v nepovezanih predmetih različnih predavateljev, kjer se pogosto lahko snov zaradi neusklajenosti tudi podvaja. Sodobno znanstveno in strokovno delo je v veliki meri interdisciplinarno in skupinsko. Študenti bi morali uporabljati skupinski pristop in timsko delo namesto prevladujočega individualno poudarjenega študija in posamičnega ocenjevanja pridobljenega znanja. Prav tako je pomemben javni pristop oziroma poudarek na odnosih z javnostjo. Študenti naj bi čim pogosteje predstavljali rezultate seminarskih nalog ter tudi zagovarjali izpite pred javnostjo (kolegi), in sicer na odprt ter interaktiven način. Kandidat bi moral pokazati ne samo teoretično znanje, temveč bi ga moral znati tudi ustrezno predstaviti in zagovarjati pred javnostjo. Takšen pristop ocenjevanja obstaja v obstoječem študijskem procesu predvsem pri zaključku študija, kar pa je verjetno premalo in predvsem prepozno. 7 PROBLEM ŠTUDUA TUJEGA JEZIKA Nujno je treba rešiti problem obveznega študija tujega jezika za vse študente geodezije, kar bi bilo možno delno rešiti tudi na ravni celotne fakultete skupaj z gradbeniki. Študij bi moral biti obvezen vsaj dve leti. Poleg splošnega znanja Geodetski vestnik 41 (1997) 1 izbranega tujega jezika (najprimernejša je angleščina) bi se morali študenti seznaniti tudi s tujo strokovno literaturo in članki, strokovnim izrazoslovjem, uporabo tujega jezika pri javnih predstavitvah seminarskih nalog itd. Dodatno bi bilo smotrno uvesti nekatera predavanja v tujem jeziku ter povabiti k sodelovanju tudi gostujoče predavatelje iz tujine. 8 OPTIMALNA IZOBRAZBENA USMERITEV Najprimernejša študijska smer univerzitetnega študija po uporabniških zahtevah ni nobena od obstoječih dveh usmeritev. Ti dve smeri bi se morali uporabljati le kot osnova ter podpora za tretjo prevladujočo smer, ki bi bila usmerjena predvsem k upravljanju in gospodarjenju z nepremičninami. Na partnerskih fakultetah iz držav Evropske unije, ki sodelujejo v uvodoma omenjenem projektu Tempus, so že pred leti izvedli tovrstno kakovostno preoblikovanje študijskih smeri, tako da so ustrezno zmanjšali obseg osnovnih in tehničnih predmetov oziroma obseg meroslovja ter uvedli več poslovnih, pravnih in administrativnih predmetov. Vsebino osnovnih in tehničnih predmetov so kakovostno preoblikovali in posodobili tako, da kljub zmanjšanemu obsegu zagotavljajo ustrezno raven tehničnega znanja. Takšen prehod oziroma modifikacijo študijskih programov bo treba na Oddelku za geodezijo FGG še izvesti. Revolucionarnih sprememb ni smotrno izvajati tako, da bi ukinili obstoječi študijski smeri in uvedli novo, sodobnejšo usmeritev študija geodezije. Po mnenju strokovnjakov iz držav Evropske unije takšna sprememba v programu študija realno ni izvedljiva. Možna rešitev je spremenjeno razmerje in struktura študijskih ur po predmetih ter uvedba zgodnejše specializacije, ki bi se morala začeti že v tretjem letniku ali na polovici študija. 9 DOPOLNITEV IN ŠIRITEV ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Obogatiti in dopolniti je treba obe obstoječi ravni študija geodezije z dodatnimi predmeti ter vključiti v izobraževanje geodetov tudi nova potencialna področja geodetske stroke. Seznam področij in predmetov, ki bi jih bi bilo treba dodati ali vsaj ustrezno dopolniti ter razširiti, pa je predvsem naslednji: o katastri nepremičnin in njihova družbena ter gospodarska vloga o zemljiška knjiga in njena družbena ter gospodarska vloga o celostno upravljanje z nepremičninami o cenilstvo nepremičnin, trg nepremičnin in obdavčenje nepremičnin o javna uprava in administracija ter pretoki podatkov o pravna teorija, strokovni in sektorski zakoni ter predpisi o standardizacija, standardi in zagotavljanje kakovosti o komunalni kataster in komunalne naprave o poslovna ekonomija in organizacija dela o upravljanje in vodenje projektov o odnosi z javnostjo in javni nastopi o načrtovanje izrabe prostora in informacijska podpora prostorskemu načrtovanju o tehnologija GIS-ov, baze podatkov, pretok podatkov, podatkovna omrežja in splošna geodetska informatika o prostorska ekonomika, statistika in prostorske analize Geodetski vestnik 41 ( 1997) l 1 1 i! • načrtovanje, razvoj in vzdrževanje sistema državne kartografije • obvezni študij tujega jezika (angleščina, nemščina itd.). 10 ZA.KLJUČEK Kako izvesti vse predlagane spremembe in dopolnitve učnih programov čim bolj nemoteče, zvezno, z ustrezno politično podporo, strokovno prepričljivo, ceneje ter učinkovito? To so vprašanja, na katera bo treba najti ustrezne predloge zlasti v okviru projekta Tempus Izboljšanje izobraževanja o okolju in infrastrukturi. Vsi upamo, da bodo vzpostavljeno sodelovanje s priznanimi izvedenci iz Evropske unije in domačimi strokovnjaki, izražene želje ter pričakovanja geodetske stroke, razmere in danosti na Oddelku za geodezijo FGG ter finančna podpora Evropske unije zadostna osnova za uspešno uresničitev ciljev projekta v naslednjih dveh letih. Literatura: Allan, A.L. ( editor), The education and practice of the geodetic surveyors in Westem Europe. University College London, 1995a FGG-Oddelek za geodezijo, Univerzitetni študij geodezije. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 1995b FGG-Oddelek za geodezijo, Visokošolski strokovni študij geodezije. Fakulteta za gradbeni§tvo in geodezijo, Ljubljana, 1995c FGG-Oddelek za geodezijo, Poročilo o delu v letu 1995. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 1996 Šumrada, R., Tempus projekt za izboljšanje izobraževanja o okolju in infrastrukturi. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1996, letnik 40, št. 4, str. 357-360 Šumrada, R. et al., Izboljšave izobraževanja na področju upravljanja z nepremičninami in planiranja prostora. Raziskovalna naloga naloga Ministrstvo za okolie in prostor - Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 1996 Tanko, D. et al., Program izobraževanja geodetskih strokovnjakov, CIZ, Ljubljana, 1996 Prispelo za objavo: 1997-01-09 doc.dr. Radoš Šumrada FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Religiozna znamenja so dobrodošli kažipoti tudi v planinah - na planinskih kartah manjka več podatkov Križi na vrhovih naših gora prav gotovo niso najpomembnejše v življenju planincev. Tudi Slovenska planinska pot, čeprav je največji, ni najpomembnejši objekt, še najmanj pa edini, o katerem bi bilo vredno govoriti in pisati. V letu 1994 sem urejal Dobnikov novi vodnik po Slovenski planinski poti. To "dvorišče" - urejanje vodnika po tej poti in kasnejši sprehodi po njej - pa mi je ostalo v zelo lepem spominu. Tu se Geodetski vestnik 41 (1997) 1 počutim kot doma. Ob ponovnih sprehodih najdem ali srečam tod še kaj novega, zanimivega in prijetnega. Religiozna znamenja na Slovenski planinski poti (skupaj 350) sem iskal na željo prijateljev, ki si jih sami v naravi ne morejo več ogledati. Večina znamenj je omenjena tudi v planinskih vodnikih kot nepogrešljiva "markacija ali kažipot", kjer moramo navadno stopiti v drugo smer ali pa lahko ob njih ocenimo, koliko smo že prehodili in koliko še moramo do zaželjenega cilja. Menim, da bi morali biti planinski vodnik in planinske karte čim bolj usklajeni, zato bi morali avtorji obeh zvrsti literature sodelovati in se dopolnjevati. V državnih topografskih kartah 1:25 000 manjka veliko podatkov, ki jih zaradi pomanjkanja denarja prav gotovo ne moremo registrirati in vnesti v nove karte. Stroški za popolno dopolnitev bi bili prav tolikšni, kot če bi karte izdelali povsem nanovo. Pri planinskih kartah pa je Planinska zveza Slovenije ne le naročnik, ampak tudi avtor, zato pa tudi tista institucija, ki odloča, kaj želi imeti vrisano na njih v prid svojim članom in drugim pohodnikom. Osebno pa so za to zadolženi izvoljeni funkcionarji njenih organov - avtorji in uredniki. Planinske karte so pač take, kakršne pripravijo povabljeni sodelavci, strokovne institucije pa so vsekakor zadolžene za njihovo uresničitev po ustaljenih, mednarodno uveljavljenih standardih. Po pregledu vseh obstoječih planinskih kart za ozemlja, prek katerih vodi Slovenska planinska pot, sem ugotovil, da številna markantna in pomembna religiozna znamenja niso vrisana. Kapelic, križev in znamenj ne bi vrisali, če stojijo sredi naselij, na odprtih in razglednih mestih pa vsekakor. Čeprav je pri izdelavi zemljevidov vloženega veliko natančnega kartografskega dela, ki ga nikakor ne nameravam omaloževati, bom tu omenil le tista pomembna in markantna religiozna znamenja, ki jih na kartah ni, in to le zato, da bi nekaj prispeval k njihovi izboljšavi. Religiozna znamenja na Slovenski planinski poti sem vzel samo kot primer, na katerem bi rad pokazal, da na naših planinskih kartah marsikaj manjka, kar si nekateri zelo želijo, za pohodnike pa je koristno, predvsem zaradi orientacije. Na vrhu dela mariborskega smučišča in ne povsem na Slovenski planinski poti ni kapela, ampak stara kapelica sv. Antona iz leta 1893. Tudi meni je ostala v prijetnem spominu, saj je bila zadnjič obnovljena prav leta 1935. Našel sem jo le zato, ker sem v gozdu iskal jesenske gobe. Če je na zemljevidu vrisana ta, bi morale biti še mnoge druge. Če so drugje na zemljevidih označeni posamezni križi in razpela, bi morali biti označeni tudi drugi, kot npr. stari Anžev križ, v bližini katerega stoji na skupnem grobišču še drug novi križ. Pred Arehom sta ob cesti dve znamenji: visoko slopno znamenje z nišami in stara pohorska kapelica iz 18. stoletja, obnovljena leta 1938. Na Črnem vrhu, najvišji vzpetini Pohorja (1543 m), stoji od leta 1991 nenavadno, več metrov visoko kovinsko znamenje s simboli treh križev in planinske markacije. Na Velikem sedlu ali Pungartu so kapelo sv. Ane postavili leta 1937, prestavili pa leta 1970. Če je na poti proti Kremžarjevemu vrhu označen Mačkov križ, naj bi bil tudi križ na Slovenjgrajskem sedlu; oba je pred nekaj leti obnovil gospodar na bližnji Mačkovi domačiji. Od osmih križev na zahodnih pobočjih Kremžarjevega vrha pa bi na planinskih kartah vrisali vsaj Gradiščarjev križ na razglednem križišču. Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 V Slovenj Gradcu je poleg novejše cerkve sv. Elizabete Ogrske še stara cerkev sv. Duha iz leta 1450. V Starem trgu pa je zanimiv križev pot iz leta 1790, edini ob Slovenski planinski poti. Tudi obe Gosteničnikovi in obe Lesnikovi stari kapelici v Selah gotovo spadajo na zemljevid. V zapuščenem zaselku Plešivec na južni strani Uršlje gore stoji neoskrbovana kapelica, v križišču Ciganija pa novi križ iz leta 1964. Če je na zemljevidu označena kapelica pod Tolstim vrhom, ki je že povsem v ruševinah, je škoda, da na zemljevidu ni še stare koroške kapelice na Kramarici in leta 1988 obnovljene Kapele sv. Cirila in Metoda na Komnu (1684 m). Na sedlu Hlipovec (1453 m) pa so križ obnovili šele pred dvema letoma. Na območju Raduhe pa pogrešam novo kapelo sv. Križa na planini Loka (1534 m) iz leta 1990, v kateri so zadnja dela akademskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja, in novi križ pri koči na Grohatu (1460 m), katerega je leta 1993 postavil gospodar pri Bukovniku, najvišje ležeči kmetiji na Slovenskem (1327 m). V Robanovem kotu pa sta pomembna leta 1992 obnovljeno kužno znamenje pri Belšku s starimi freskami in markantni Kristus na skali pri Pečovniku ob vhodu v dolino Robanov kot V Kamniških in Savinjskih Alpah pa ni veliko religioznih objektov, zato je vredno nanje še posebej opozoriti. Na sedlu Prag (1870 m) stoji zanimiv križ, ki so ga leta 1990 prenesli z Moličke peči, ko so tam nanovo postavili kapelo sv. Cirila in Metoda. Od predlanskega leta tudi na Brani (2252 m) stoji novi križ v spomin vsem gornikom, reševalcem, alpinistom, drvarjem, lovcem, pastirjem in oskrbnikom planinskih koč nad dolino Kamniške Bistrice. Ali je na Zgornjem Jezerskem pri Mlinarju kapela ali kapelica, je stvar strokovne ocene. Na ostrem ovinku pod naseljem pa ni kapelice, ampak je le Tinčkovo znamenje v skalni niši, posvečeno sv. Ožboltu. Na Spodnjem Jezerskem pa je kapela sv. Huberta, in to kar precej velika, v kateri po zaslugi sedanjega župnika Cirila Lazarja v zadnjih letih tudi mašujejo. Vsi križi na Jezerskem so po uničenju in obnovitvi postavljeni odmaknjeno od cestišč in bližje stanovanjskim hišam. Vsaj štiri kapelice, in to pri Tonejcu, Poderšniku, Anku in pri Žmitku, pa bi bilo vredno vrisati na zemljeivd, saj so vse zunaj gostega naselja. Zelo zanimivo pa je tudi obnovljeno, skoraj 500 let staro znamenje na Kovkovem Marofu, ki je sicer že zunaj Slovenske planinske poti. Na karti Storžič in Košuta pa ni označena markirana pot od Spodnjega Jezerskega do Podstoržiča, od tu dalje pa je Slovenska planinska pot brez oznake "1". Tako je tudi na karti Stol in Begunjščica. Na Javorniškem prevalu (1465 m) je zanimivo staro znamenje, na katerem je podobe sv. Ožbolta, Marije Snežne in sv. Katarine obnovil leta 1938 M. Bradeška. Vas Gozd sicer ne leži na Slovenski planinski poti, pri planinskem zavetišču pa ni cerkvica, ampak le kapelica. Tudi ob stari poti s Križ je v gozdu Marijina kapelica iz leta 1890. V Tržiču je bilo pred 2. svetovno vojno več deset znamenj. Na planinski karti pogrešam večjo kapelico s Kalvarijo na Čegelšah, kapelico Matere ljubezni na Ravnah, župno kapelo sv. Marije Goretti na Ročevnici, lepo slopno znamenje na šolskem telovadišču osnovne šole v Bistrici, Koširjev križ ter kapelico sv. Jurija na sedlu Pungart (673 m). Na Brezjah pa je tudi kapelica sv. Neže s kovanim gotskim križem, ki ga kot zanimivost omenja dr. Marjan Zadnikar v svoji monografiji Slovenska znamenja. Geodetski vestnik 41 (1997) 1 V lanskem letu so domači pastirji in planinci postavili novo razpelo pod Roblekovim domom, tik pod vrhom Velikega Stola pa so večji križ postavili in že nekajkrat prestavili avstrijski planinci z napisom v nemščini in slovenščini: gore prijateljstva. Pastirji na pašnikih Karavank "štejejo za svojega" tudi novi križ na sedlu Križevec (1222 m) oziroma križišču poti iz Planine pod Golico v Javorniški rovt. Pod Dovjem sta še slopno znamenje sv. Notburge pri Ancelnu in Brolkova kapelica, v Mojstrani pa Stopčarjeva kapelica ob Savi. Nepoznana je kapelica sv. Bernarde, vklesana v skalo v gozdu pri kmetu Tona v Zgornji Trenti. Nad škarpo na Malem Vršiču je lepo obnovljena Marijina kapelica, izjemoma pa bi lahko na zemljevidih označili tudi tri Marijina znamenja v nišah, ki so jih postavili italijanski vojaki po prvi svetovni vojni, in to v steni Komarja, nad sedlom Čez dol in pod Tolminskim Migovcem. Zanimiva in tolikokrat že fotografirana in objavljena sta tudi križ na skalni igli vrh stopnic na Batognico (2164 m) in znamenje na Pragu (2068 m), oba spomenika iz prve svetovne vojne. Standardizirati bi morali vse znake v legendah, saj znak za kapelo in kapelico ter znamenje niso na vseh kartah enaki. Tako sta na najnovejšem zemljevidu Triglav le znaka za cerkev in kapelo, čeprav sta na Malem Vršiču in na poti na Kriške Pode le kapelici, pri Alpinum Julijana pa manjka znamenje za novo razpelo. Neodpustljiva pa je napaka, ki so jo avtorji tega zemljevida naredili, ko so izpustili oznako za novo kapelo Marije Snežne na I<.redarici (2515 m), ki od leta 1992 nadomešča staro in porušeno kapelico Jakoba Aljaža. Slika: Nenavadno znamen;e na Čmem vrhu, najvišji !Očki Pohorja Foto: C. Velkovrh Geodetski vestnik 41 (1997) l rn:i,:1eua11e ,,,,mu,uu•~~ karte Pohmje, 1:50000, l. izd., 1996 (št.159) Kamniške in Savinjske Alpe, 1:50 000, l. izd., 1996 (št. 150) Grintovci, 1:25 000, 2. izd., 1994 (št. 138) Storžič in Košutna, 1:25 000, 2. izd., 1995 (št. 139) Karavanke - osrednji del, 1:50 000, l. izd., 1995 (št. 149) Stol in Begunjščica, 1:25 000, 2. izd., 1996 (št. 111) Kranjska Gora z okolico, 1:25 000, 2. izd., 1996 (št. 107) Julijske Alpe - vzhodni del, 1:50 000, 2. izd., 1996 (št. 149) Julijske Alpe -zahodni del, 1:50 000, l. izd., 1994 (št. 141) Triglav, 1:25 000, 2. izd., 1996 (št. 152) Triglavski narodni park, 1:50 000, l. izd., 1995 (št. 143) Bohinj, 1:25 000, l. izd., 1994 (št. 137) Trenta, 1:25 000, 3. izd., 1995 (št. 142) Km s Kobaridom, 1:25 000, l. izd., 1990 (§t. 112) Prispelo za objavo: 1997-02-17 Ciril Velkovrh Ljubljana Geodetski vestnik 41 (1997) 1 OBVESTILA IN NOVICE Diplomanti, magistri, doktorji, imenovanja in vpis na Oddelek za geodezijo v letu 1996 DIPLOMANTI V LETU 1996 Višji študij D Blažena Brezovar D Igor Miklavčič D Drago Bregar D Krešimir Keresteš D Irena Furlan • Mitja Ocvirk D Boštjan Turk D Aleš Gruden D Zlatka Jarc D Danijela Grbin Visoki študij z naslovom diplomske naloge o Samo Jakljič: Geodetske meritve mikromrež za določitev tektonskih premikov vzdolž ljubljanskega preloma, mentor doc.dr. Dušan Kogoj o Miran Janežič: Tridimenzionalni fotogrametrični zajem podatkov za izdelavo prostorskih modelov arhitekturnih objektov, mentor izr.prof.dr. Teodor Fiedler o Dušanka Najvirt: Vpliv projekta Maribor-jug in zahodne obvoznice na mestni razvoj, mentor prof.dr. Andrej Pogačnik, somentor asist. Ilka Čerpes, dipl.inž.arh. • Karolina Štuhec: Ocenitev občine Ormož na podlagi katastra komunalnih naprav, mentor prof.dr. Albin Rakar o Boštjan Kavčič: Kontrolne meritve in deformacijska analiza, mentor doc.dr. Dušan Kogoj o Žarko Komadina: Računalniško podprta analiza interakcij med JPP in prostorskim razvojem naselij (Aplikacija na občino Koper), mentor prof.dr. Marija Bogataj, somentor viš.pred.mag. Samo Drobne o Darja Tanšek: Analiza natančnosti digitalnih nivelirjev Leica, mentor prof.dr. Florjan Vodopivec o Danijel Majcen: Analiza natančnosti diferencialnega GPS, mentor doc.dr. Bojan Stopar, somentor asist.dr. Miran Kuhar o Mojca (roj. Šendlinger) Foški: Vloga sektorskih politik v sistemu prostorskega planiranja, mentor doc.dr. Anton Prosen o Sandi Berk: Izravnava in statistična analiza temeljnih horizontalnih geodetskih mrež, mentor doc.dr. Bojan Stopar • Irena Benedik: Metode prikaza reliefa za šolske karte, mentor izr.prof.dr. Branko Rojc o Mateja Šetina: Raziskave poučevanja GIS v Sloveniji, mentor doc.dr. Zoran Stančič o Suzana Abramovič: Strokovne osnove za lastninsko razmejitev stavbnih zemljišč v soseski Irča vas-Brod v Novem mestu, mentor prof.dr. Albin Rakar Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 • Andrej Omejc: Aplikacije, analiza, obdelava in interpretacija radarskih posnetkov, mentor doc.dr. Zoran Stančič • Mojca Rutar: Avtomatizirana kontrola kvalitete digitalne topografske baze, mentor izr.prof.dr. Branko Rojc, somentor asist.mag. Dalibor Radovan, dipl. ing. geod. Magisteriji Dne 23. februarja 1996 je zagovarjal magistrsko nalogo Matjaž Ivačič, dipl. ing. geod., pred komisijo, ki so jo sestavljali: izr.prof.dr. Branko Rojc, mentor, prof.dr. Florjan Vodopivec, predsednik, doc.dr. Radoš Šumrada, član. Naslov naloge: Izbrane metode ugotavljanja kakovosti prostorskih podatkov v geografskih informacijskih sistemih. Dne 22. julija 1996 je zagovarjal magistrsko nalogo Tomaž Ambrožič, dipl. ing. geod, dipl. ing.rud., pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof.dr. Ranko Todorovic, mentor, prof.dr. Florjan Vodopivec, predsednik, doc.dr. Bojan Stopar, član. Naslov naloge: Ocena stabilnosti točk v geodetski mreži. Dne 28. avgusta 1996 je zagovarjal magistrsko nalogo Marjan Čeh, dipl. ing. geod., pred komisijo, ki so jo sestavljali: doc.dr. Radoš Šumrada, mentor, doc.dr. Dušan Kogoj, prof.dr. Jože Gričar, somentor in prof.dr. Florjan Vodopivec, predsednik, prof.dr. Albin Rakar, član. Naslov naloge: Poslovni vidiki prostorskih in zemljiških informacijskih sistemov. Disertacije Dne 15. marca 1996 je zagovarjal doktorsko disertacijo mag. Miran Kuhar, dipl. ing. geod., pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali: prof.dr. Florjan Vodopivec, prof.dr. Ranko Todorovic in doc.dr. Dušan Kogoj. Naslov disertacije: Raziskave ploskve geoida v Sloveniji. IMENOVANJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO Senat FGG-ja je na svoji 6. redni seji dne 24. aprila 1996 poročal, da je Senat UL na seji dne 28. marca 1996 izvolil v naziv asistent za področje Nižje godezije in Geodezije v inženirstvu za dobo treh let, Darka Trlepa, dipl.ing. geodezije. Po predhodnem soglasju 3. seje Habilitacijske komisije Univerze v Ljubljani z dne 27. marca 1996 je bil mag. Vasja Bric, dipl.ing.geod., na 6. seji Senata FGG-ja, dne 24. aprila 1996, izvoljen v naziv asistent za področje Fotogrametrije. Senat FGG-ja je na 4. redni seji, dne 14. februarja 1996, imenoval v naziv asistent za področje Nižje geodezije, Jakoba Bitenca, dipl.ing. geodezije. MŠŠ je odobrilo FGG-ju za obdobje dveh let mesto stažista - asistenta. Nova stažistka - asistentka na Oddelku za geodezijo na KPP je od 16. decembra 1996 Mojca Foški, dipLing. geodezije. PREŠERNOVE NAGRADE Za leto 1996 sta prejela fakultetno Prešernovo nagrado: Miran Janežič za delo: Tridimenzionalni fotogrametrični zajem podatkov za izdelavo prostorskih modelov arhitekturnih objektov, mentor izr.prof.dr. Teodor Fiedler in Geodetski vestnik 41 (1997) 1 Darja Tanšek za delo: Analiza natančnosti digitalnih nivelirjev Leica, mentor prof.dr. Florjan Vodopivec. VPIS V ŠOLSKEM LETU 1996/97 V šolskem letu 1996/97 potekata prvič nova študijska programa geodezije: a) univerzitetni študij b) visoki strokovni študij VIS VIS skupaj VSŠ! ···.96/9/ letnik geod. prost. 95/96 94/95 93/94 92/93 91/92 usm. usm. VIS VIŠ > < < l. 84 UNI 82VSŠ ·.· 166 162 120 93 108 117 II. 28 34 ·•·.· .. 62 43 43 27 31 42 lll, V.s. 20 19 ·. 39 47 32 25 40 38 IV 9 4 13 / ••}13i·. JO 12 13 12 JO absolv. 24 27 51 .... 31 25 12 14 14 skupaj 169 162 331 293 232 17() 205 221 ŠTUDIJ OB DELU V šolskem letu 1996/97 je na Oddelku za geodezijo organiziran tudi študij ob delu. Na visokošolskem študiju je v 3. letniku vpisanih 20 slušateljev, na visokem strokovnem študiju je v l. letnik vpisanih 21 slušateljev. Prispelo za objavo: 1997-02-19 prof dr. Florjan Vodopivec FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Predstavitev knjige: Ocenjevanje tržne vrednosti stavbnih zemljišč Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je v mesecu marcu 1996 izdalo in založilo knjigo z naslovom "Ocenjevanje tržne vrednosti stavbnih zemljišč", avtorice Maruške Šubic Kovač z Instituta za komunalno gospodarstvo pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (94 strani, ISBN 961-90329-0-X). Knjiga je sicer namenjena izobraževanju kandidatov za sodno zaprisežene cenilce na področju gradbeništva, v roke pa jo bodo lahko vzeli tudi tisti strokovnjaki s področja nepremičnin, ki se do sedaj s tržnim vrednotenjem zemljišč niso posebej ukvarjali. IZ PREDGOVORA V KNJIGI Sodno zapriseženi cenilci na področju gradbeništva danes v večini primerov uporabljajo pri vrednotenju stavbnih zemljišč administrativni način vrednotenja po veljavnem pravilniku o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti Geodetski vestnik 41 (1997) 1 stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin (Ul SRS št. 8/1987). Ker nove zakonodaje s področja vrednotenja stavbnih zemljišč še ni, razmere na trgu stavbnih zemljišč pa ne sledijo več administrativnemu načinu vrednotenja, menimo, da je treba začeti z uvajanjem tržnega vrednotenja stavbnih zemljišč na tem področju že v današnjem tkL prehodnem obdobju. Glede na znan rek, da so spremembe na trgu stavbnih zemljišč (v razvitih tržnih gospodarstvih) edina konstanta, ni mogoče napisati le nekaj togih receptov za tržno vrednotenje stavbnih zemljišč v Sluveniji. Ocenjevanje tržne vrednosti stavbnega zemljišča je proces, v katerem cenilec uporabi razmeram primerne tržne pristope vrednotenja stavbnih zemljišč. Zato je namen knjige predvsem v predstavitvi različnih tržnih pristopov vrednotenja stavbnih zemljišč in možnostih njihove uporabe pri nas. O VSEBINI KNJIGE V prvem delu knjige avtorica analizira vrste vrednosti stavbnih zemljišč, ki se po sedaj veljavni zakonodaji ocenjujejo v Sloveniji. V nadaljevanju obravnava tržno vrednotenje stavbnih zemljišč, trenutne možnosti za uporabo tega vrednotenja v Sloveniji in potrebne pogoje za vzpostavitev kontroliranega trga stavbnih zemljišč (po vzoru razvitih tržnih gospodarstev) v Sloveniji. V zadnjem delu prikazuje tržne pristope ocenjevanja vrednosti stavbnih zemljišč, ki se praviloma uporabljajo v okviru ameriškega društva cenilcev (American Society of Appraisers), tržne pristope ocenjevanja vrednosti stavbnih zemljišč, ki jih predpisuje nemška zakonodaja, in tudi tiste, ki so se razvili v nemški cenilski praksi. INFORMACIJE V ZVEZI Z NAROČILOM KNJIGE Vse informacije v zvezi z naročilom knjige lahko dobite na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije, Župančičeva ul. 3, Ljubljana, pri ga. Mileni Burja ali po telefonu številka 061 178 52 11. Prispelo za objavo: 1996-12-04 mag. Maruška Šubic Kovač FGG-Institut za komunalno gospodarstvo, Ljubljana Prvo srečanje delovne skupine G VI/3 (ISPRS) v Padovi V času od 3. - 7. februarja 1997 je bilo v Padovi v Italiji organizirano prvo srečanje delovne skupine VI/3 mednarodne organizacije za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (International Society of Photogrammetry and Remote Sensing), ki sem se ga udeležila kot podpredsednica te delovne skupine. Predsednik skupine je prof. Luigi Mussio iz Milana, sekretarki skupine sta Tamara Bellone iz Torina in Katja Oven. Delovna skupina deluje pod naslovom Mednarodno sodelovanje in transfer tehnologij (International Cooperation and Technology Transfer), moja naloga pa je predvsem delovanje na območju držav vzhodne Evrope. Osnovna naloga delovanja te delovne skupine se razlikuje od ostalih delovnih skupin, ki so precej ozko in vrhunsko Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 strokovno usmerjene. Delovanje skupine temelji na izmenjavi izkušenj, povezovanju različnih področij (geodezija, fotogrametrija, daljinsko zaznavanje, GIS ... ), vključevanju raziskovalcev, predavateljev, kot tudi ljudi s praktičnimi izkušnjami. Srečanje je bilo zelo delovno in je obsegalo sedem tehničnih sklopov, enodnevno delavnico (tutorial) o geomatiki, poldnevno delavnico o obdelavi podatkov in delovni sestanek vodstva skupine. V okviru delavnic so imeli vrhunski strokovnjaki s posameznih področij 6 predavanj, v tehničnih sklopih je bilo predstavljenih 23 referatov, razstavljenih je bilo 11 posterjev. Iz Slovenije sta bila predstavljena dva prispevka: Bric, V., Kosmatin Fras, M., Oven, J.: Photogrammetry in Slovenia - Regional Organization, Cooperation and Education Bik, A., Bric, V.: Digital Orthophoto in Slovenia. Namen prvega prispevka je preučiti situacijo na področju fotogrametrije v Sloveniji in predvsem izpostaviti problem strokovnega sodelovanja v zelo zaostrenih tržnih razmerah. V praksi se izkaže, da je lažje sodelovati v mednarodnih okvirih kot znotraj posamezne države zaradi konkurenčnega položaja posameznih institucij in podjetij. Če želimo v Sloveniji dvigniti strokovno raven in ugled fotogrametrije, moramo preseči ozke in kratkoročne interese in večjo pozornost posvetiti izobraževanju in promociji v širši javnosti. V drugem slovenskem prispevku sta avtorja predstavila projekte izdelave digitalnega ortofota v Sloveniji (časovno odvijanje projektov, ciklično in posebno aerosnemanje, oprema, rezultati in plani). Vsi prispevki in posterji bodo objavljeni v ft,.rhivu ISPRS-ja (predvidoma spomladi). Število vseh udeležencev je bilo 72, od tega 18 iz tujine, večina iz držav centralne in vzhodne Evrope (predstavniki Hrvaške, Rusije, Ukrajine, Poljske, Albanije), prišla sta tudi predsednik tehnične komisije VI, prof. Klaas Villanueva iz Indonezije in predsednica delovne skupine za izobraževanje, dr. T.M. Sausen iz Brazilije. Na delovnem sestanku (business commission) smo pripravili program dela skupine, v taki sestavi naj bi delovala do leta 2000, ko bo v juliju veliki kongres ISPRS-ja v Amsterdamu. Predvidoma bo zadnje srečanje delovne skupine v začetku leta 2000 v Ljubljani. Vse zainteresirane vabim, da pripravijo strokovne prispevke, ki so lahko predstavljeni v okviru naslednjih srečanj in simpozijev, saj so teme raznovrstne (prednost imajo praktične rešitve in sodelovanje med strokami). Vzporedno z mednarodno dejavnostjo pa smo začeli z delovanjem tudi v slovenskem prostoru. Pripravljamo program oživitve Sekcije za fotogrametrijo v okviru Zveze geodetov Slovenije in iščemo možnosti za finančno podporo naših mednarodnih aktivnosti. Prispelo za objavo: 1997-02-19 Geodetski vestnik 41 (1997) l Mojca Kosmatin Fras Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG, Ljubljana Pomembnejši simpoziji in konference v letu 1997 26.-29. maj: GIS AM/FM '97 and Geoinformatics '97, Taipei, Tajvan, Kitajska 4.-7. junij: 6. Oesterreichischer Geodaetentag 1997, Beljak, Avstrija 2.-6. junij: Surveying of Large Bridge and Tunnel Projects, FIG-Symposium, Koebenhavn, Danska 17.-19. junij: Planning for Global Radio Navigation, Moskva, Rusija 22.-27. junij: 18th International Cartographic Conference, Stockholm, Švedska 2.-4. julij: 9. Symposium fuer Angewandte Geographische Informationsverarbeitung - AGIT '97, Salzburg, Avstrija 6.-10. julij: 17th Int'I Conference on the History of Cartography, Lizbona, Portugalska 7.-10. julij: 3rd International Airbone Remote Sensing Conference Exhibition: Technology, Measurements Analysis, Koebenhavn, Danska 7.-11. julij: Esri Users Conference, San Diego, Združene države Amerike 20.-24. julij: Urisa '97, 35th Annual Confcrence and Exposition, Acting Locally, Connecting Globally, Toronto, Kanada 29.-31. avgust: CoastGis '97, Second International Symposium on GIS and Computer Mapping for Coastal Zone Management, Aberdeen, Škotska, Velika Britanija 1.-4. september: ISPRS Commission VII Symposium, Budimpešta, Madžarska 7.-10. september: ISPRS Commission IV Symposium, Stuttgart, Nemčija 11.-14. september: 34th Annual Symposium of the British Cartographic Society, Leicester, Velika Britanija 15.-19. september: International Symposium on GIS/GPS, Istambul, Turčija 17.-19. september: 81. Geodaetentag/Intergeo, Karlsruhe, Nemčija 17.-19. september: Joint ISPRS Commission III/IV Workshop, Stuttgart, Nemčija 22.-26. september: 46 Photogrammetrische Woche, Stuttgart, Nemčija 22.-26. september: European Symposium on Satellite Remote Sensing IV, Toulouse, Francija 29. september - 2. oktober: Fourth Conference on Optical 3-D Measurement Techniques, Zuerich, Švica 1.-3. oktober: Cipa International Symposium 1997, Goeteborg, Švedska 7.-9. oktober: GIS '97 AGI, Birmingham, Velika Britanija 9.-11. oktober: 30. Geodetski dan, Nepremičnine, Portorož Geodetski vestnik 41 (1997) 1 4.-9. november: International Data Processing, Multimedia and Communications Show, Madrid, Španija Prispelo za objavo: 1997-05-14 dr. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana XXV. Smučarski dan geodetov, Soriška planina, 15e marec 1997 15. marca 1997 je Ljubljansko geodetsko društvo pripravilo na Soriški planini XXV. smučarsko tekmovanje geodetov Slovenije. Tekmovanja v veleslalomu in tekih na 3 km se je udeležilo 117 tekmovalcev v 38 ekipah. Tekmovali so v osmih starostnih kategorijah in posebej v moški ter ženski konkurenci. Tekmovalci v absolutni razvrstitvi so prejeli za uvrstitev od l. do 3. mesta spominske medalje, v geodetski razvrstitvi pa zlato, srebrno in bronasto kolajno ter pokale za ekipno uvrstitev na prva tri mesta. V ekipni razvrstitvi je bila najboljša ekipa EXPRO d.o.o. iz Ljubljane pred ekipama Geodetskega zavoda Slovenije in Geodetske uprave Republike Slovenije. Posebno priznanje za najbolj požrtvovalno smučanje z izjemno vztrajnostjo in pogumom je prejel Darko Korošec. REZULTATI (geodetska razvrstitev): veleslalom (ž, 1968 • 1981): 1. Anica Kozjek 2. Vlasta Prešern 3. Renata Stopar 4. Petra Šušteršič 5. Andreja Vuga veleslalom (ž, 1958 • 1967): 1. Renata Bregar 2. Mateja Sirk Fili 3. Desa Ramšak 4. Jana Reja Knific 5. Ljubica Tomšič 6. Jana Slabe veleslalom (ž, 1948 • 1957): 1. Božena Lipej 2. Štefka Jemc 3. Irena Poženel Geodetski vestnik 41 (1997) 1 37.50 42.68 43.03 43.65 46.95 35.88 36.35 41.23 44.15 46.41 48.44 41.26 43.18 57.59 Geomer Ljubljana IGU Radovljica IGU Jesenice Expro Ljubljana Geomeritve Sl. Gradec IGU Radovljica IGU Tolmin Geos Velenje Geodetski zavod Slovenije ZG Ljubljana VO-KA Ljubljana Geodetska uprava Republike Slovenije Geodetski zavod Slovenije Geodetska uprava Republike Slovenije veleslalom (ž, 1938 • 1947): l. Amalija Šušteršič 42.95 Expro Ljubljana veleslalom (ž, 1926 • 1937): l. Vera Vovk 1:31.84 upokojenka veleslalom (m, 1968 • 1981): l. Marko Šušteršič 31.87 Expro Ljubljana 2. Tomaž Skubic 36.33 Gm Grosuplje 3. Matej Petrič 40.50 Geomer Ljubljana 4. Edo Plut 41.27 Geomer Ljubljana 5. Gorazd Založnik 42.43 IGU Žalec 6. Matej Slapničar 42.59 Ljubljanski geodetski biro 7. Marjan Kogelnik 43.14 Območna geodetska uprava Sl. Gradec 8. Zvone Golobič 43.61 Gp Ljubljana 9. Ivan Štefane 50.35 IGU Ljubljana veleslalom (m, 1958 • 1967): l. Dušan Tekavec 34.20 Expro Ljubljana 2. Brane Mihelič 34.93 IGF Ljubljana 3. Danilo Mlekuž 38.27 Portal Tolmin 4. Stojan Bošnik 38.51 Geomeritve Sl. Gradec 5. Bojan Prijatelj 39.54 VO-KA Ljubljana 6. Peter Zupanc 39.80 Ljubljanski geodetski biro 7. Damjan Kvas 40.82 Območna geodetska uprava Celje 8. Janez Gamberger 42.05 Ljubljanski geodetski biro 9. Beno Požar 43.08 Geograd Ljubljana 10. Ivan Pavačič 44.05 Ljubljanski geodetski biro 11. Samo Jaklič 44.55 IGU Novo mesto 12. Simon Dernovšek 44.65 Geomer Ljubljana 13. Janez Oven 45.19 Geodetska uprava Republike Slovenije 14. Karlo Golja 48.13 Geograd Ljubljana 15. Miran Slatinek 50.03 Geomeritve Sl. Gradec veleslalom (m, 1948 • 1957): l. Darko Tanko 37.03 Geodetski zavod Slovenije 2. Iztok Požavko 39.30 Geomnia Maribor 3. Rastko Logar 40.83 Geomnia Maribor 4. Samo Ceklin 40.84 Območna geodetska uprava Sl. Gradec 5. Matjaž Vovk 41.08 MIS Ljubljana 6. Janez Ažman 45.96 Geomer Ljubljana 7. Matjaž Kos 46.37 Geodetski zavod Slovenije Geodetski vestnik 41 (1997) 1 Geodetski vestnik 41 (1997) l veleslalom (m, 1938 - 1947): l. Miloš Šušteršič 38.83 ExprovLjubljana 2. Marijan Štrozak 39.78 IGU Zalec 3. Halil Adrovič 41.93 Geodetski zavod Slovenije veleslalom (m, 1926 - 1937): l. Janez Jemc 38.46 Geodetski zavod Slovenije 2. Pavel ~upančič 42.88 Geodetska uprava Republike Slovenije 3. Franc Ceme 57.27 upokojenec 4. Janez Žagar 1:40.72 upokojenec 5. Darko Korošec 2:25.28 upokojenec smučarski tek (ž, 1968 - 1981): l. Renata S,topar 4:42.10 IGU Jesenice 2. Tatjana Zvokelj 5:08.91 Oral Vrhnika smučarski tek (ž, 1958 - 1967): 1. Renata Bregar 4:00.77 IGU Radovljica smučarski tek (ž, 1948 - 1957): 1. ~ožena Lipej 3:10.32 Geodetska uprava Republike Slovenije 2. Stefka Jemc 4:56.76 Geodetski zavod Slovenije smučarski tek (ž, 1926 - 1937): 1. Vera Vovk 7:50,48 upokojenka smučarski tek (m, 1958 - 1967): l. Bojan Prijatelj 2:51.68 VO-KA Ljubljana 2. Dušan Tekavec 3:15.20 Expro Ljubljana 3. Brane Mihelič 3:55.50 IGF Ljubljana smučarski tek (m, 1938 - 1947): 1. Ignac Perne 5:05.57 IGF Ljubljana smučarski tek (m, 1926 - 1937): 1. Pavel Zupančič 3:43.07 Geodetska uprava Republike Slovenije 2. Marijan Jelenc 4:16.97 upokojenec 3. Janez Jemc 4:55.56 Geodetski zavod Slovenije 4. Franc Čeme 5:38.88 upokojenec 5. Janez Žagar 7:30.95 upokojenec Ljubljansko geodetsko društvo je 14 udeležencem - tekmovalcem, ki so se udeležili l. Smučarskega dneva geodetov leta 1972 na Zelenici, ob 25. obletnici podelilo posebne spominske plakete. Geodetski vestnik 41 (1997) 1 Prispelo za objavo: 1997-04-04 Geodetski vestnik 41 (1997) 1 Foto: Cergolj Andraž Šinkovec Izpostava Ljubljana, Območna geodetska uprava Ljubljana Teletekst „ geografija in geodezija Želite biti obveščeni o dogodkih, ki se pripravljajo v geodetskih krogih, ali na kratko izvedeti o stvareh, ki so se že zgodile, pa niste bili dovolj pozorni? Poglejte Teletekst Televizije Slovenija na str. 360 Geografija in geodezija, kjer najdete koristne objave. Izkoristite ponujeno možnost in tudi vi sproti obveščajte kolega Marjana Recerja, ki bo poskrbel za objavo. Njegov telefon: 061 76 44 15 in telefon/fax: 061 76 18 01. Hvala za sodelovanje! Prispelo za objavo: 1996-11-25 dr. Božena Lipej Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana Geodetski vestnik 41 ( 1997) 1 6. OSTERREICHISCHER 6. AVSTRIJSKI GEODETSKI DAN Geodezija brez meja · Avstrijsko združenje za geodezijo in geoinformacije Vas prisrčno vabi na 6. Avstrijski geodetski dan med 4. in 7. junijem 1997 v Beljaku. Program: strokovna predavanja razstave strokovnih podjetij, visokih šol in uradov strokovne ekskurzije okvirni program srečanje geodetov in drnfal:mi večer Informacije: Organizacijski komite kongresa Andreas Kubec Jakob-Ghon-Allee 4 A-9500 Beljak tel.:0043 4242 37466 63 fax:0043 4242 37466 73 email: gt97.villach@online.edvg.co.at Internet: http://www.edvg.co.at/gt97 Geodetski vestnik 41 (1997) l 0 o (P o o. ~ CA 3-: < (P CA s x' -!S- 1 (!) >-' "' ,.-.._ "' "' ..... ,:: ·o.. rn o= tJ .::: g~ ,::ON -~~ ~ ~ O::J ooro - u Q) = LLrnuu.orn c5 ~ ~ ~ :S--:c ""00 © '5<.9oE8~ o::2J5~~u:i ACOMODATION AND PAYMENTS For accommodation and payments please refer to the second announcement. Please complete the enclosed form and send it (ideally by fax) to the above address. SOCIAL AND TOURIST PROGRAM ME Visit Bled and its lake, Postojna Cave and Ljubljana, the capital of Slovenia, sightseeing. Sponsored by WARSAW UNIVERSITY OF INSTITUTE OF GEODESY ANO GEODETIC ASTRONOMY ~ ~ SYMPOSIUM on DGPS in Engineering and Cadastral Measurements - Edm::ation and Pradice of CEi SECTJON "GEODESY" - WORKING GROUP ON UNIVERSITY STANDARDS UnderThe University of Ljubljana and Slovenian Association of Geodesy and Geophysics - Slovenian National Committee of IUGG Augu§t 25-26-27, 1997 LJUBLJANA SLOVENIA (First Circular) o (1) o o. ~ :S: