XL VIL LETNIK             1927               IX. ŠTEVILKA
LJUBLJANSKI ZVON
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO
Rudolf Maister: Gosposvetska straža
Od Labuda do Baškega Jezera
je naša straža stala.
So enkrat pesmi, enkrat puške pele
in tam pri Vovbrah, tam ob krškem bregu
so naše rdeče rože zagorele
zdaj v klasju, zdaj v božičnem snegu
za našo Gospo Sveto.
A leta dvajsetega so s prevaro nam vzeli to svetinjo našo staro in je po vseh slovenskih okencih zamajal nageljčke togoten vzdih.
Pa v naših oknih nagelj še cvete in v naših srcih še je v pravdo vera in tudi krive kolnemo sodnike še in vemo: še bo Gospa Sveta zvala.
Anton Novačan:  To    „
Businžu.
Starih pojmov krdelo se klanja besedi besed, padajo verstva Konfucija, Bude in Krista, Upanišade beže, ostanki Jehovinih zmed splahnejo v nič — obzorja so čista.
To je brez barve in tona, to je golo to, nič več kot to, da gospoduje nad dvomi, ločeno z ločenim spaja vesoljstva kolo to v mirnem pristanu, kjer se misel ne lomi,
kjer duša počiva, v brezčasju pozabi telo, grehov odvezana čista golobka bela, širi se v sladkem brezmejnem to, duša moja vesela!