V Trstu, sredo 7. aprila 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovanskega političnega društva za Primorsko. m »V HinokLi j* moć*. ..Kdlnost" Irhaja vitko uredo; cena za tm Irt« je 4 iftd. 50 kr., /u polu l*la J gld. 30 kr., za o«rt l«tm I KW. Naročnin« naj «e poiilja upra*niiwti (Vednta K..mana it. 10»!). — V.« drug., uredniitvu. _ N«fraiikira«a pisma »0 kr. - Z« oznanila, kakor tudi za poslanico s- plafeje *a navadno Iri.U.ptm vrMo: 25 kr. .-a ,« tiaka 1 krat, Ti, će || »e ne iprejemajo. - Rokopifi brez po.ekre vrednoali ne vra.-ajo. - 1'niamefne Itetilk« ne dobivajo po 10 kr. v okolioij ** kr*> M ie le_ a krai. Za verje črke po prostoru. Pri vckratem tUkanji je cena v primeri manjia || Na Opžlnah, na Proa»ku, v Rarknll, v Ba/ovi, i, v Mk.duji in M. Mairdaltni tg. HOLE ZA KMETA. Kmetovati ni tako lahko, kakor so sploh misli, tudi to je vednost, katere se mora vsak naučiti in potem šo le more sam sebi in svojim koristno pri kmetiji delati. Živino klati zna vsak in vendar mora tudi mesarski hlapec po par let brez plačila, ali pa prav za malo služiti. Če je treba mesarju večletne prakso temveč je to kmetu potrebno, ker kmetovanje je najtežja vednost, težja od zvezdoznanstva ali profesure i. t. d. Naš kmet zna več ali manj o postavodaji, zvezdoznanstvu, meteorologiji, narobe pa juristi, zvezdogledci in meteorologi prav nič o kmetijstvu no urno. Umno kmetovanje je lastnina le prav v kmetijstvu izobraženega človeka, kmet te lastnosti v popolni meri nikdar ne more imeti, potrebno mu je pa, da praktično umeje vso učenost, katero si pa more prisvojiti le v kmetijskih šolali. Najprvo učenost si pridobi kmetiški sin v ljudski soli in ta j« manjša ali večja, kakor jc učitelj ali pa pametna razdelitev učnih predmetov. Mislim, da mi ni treba govoriti o nepraktičnosti denašnjih ljudskih šol, ker se jc v 10 letih uže o njih slabostih vsakdo lahko prepričal. Učitelj in učenec sta z urami in nepotrebnimi predmeti popolnoma preobložena, prvi se ne sme proti nepraktičnosti oglasiti, drugi jc pa zopet po postavah prisiljen to nepraktičnost izvrševati, to jc: vsega se učiti, kar inu ni potreba. Najboljše poznajo naše slabo ljudske šole gimnazijski profesorji, ki imajo v prvi šoli s takimi učenci opraviti, ki so ljudsko šolo izvršili. Vsi pedagogi so o tein jedini, da se otrok v ljudski šoli ne sme druzega učiti, razen materinščine, računstva, pravo in Jepopisja, ter verozakona. Prej nismo imeli izobraženih učiteljev, učili so večinoma le duhovni pa se jo veliko in po ceni storilo, dandanes so učitelji zarad nepraktičnih šolskih postav občinam le težek davek. Da so duhovne popolnoma iz ljudske šolo izrinoli, to je bil strašno nepraktičen liberalni in le začasni čin liberalnih pedagogov. Le nekoliko popravkov je bilo potreba a no povsod toliko novoga davka. Šolsko priklade so poskočile užc na več od 30 odstotkov davka in ljudska šola so ni za polovico povzdigno-la, drugi trde, da je še slabša od prej. Taka prenaredba ne vodi do srečnise bodočnosti, ampak v narodni propad. Šolski nadzorniki bi nc smeli biti zato na svetu, da bi le na izvrševanje postav pazili, ampak oni bi morali vspeli zabilježevati in na vsako nepraktičnost postave vlado opozarjati; tega zadnjega pa nc smejo, zatoraj jc njih služba le velik davek davkoplačevalcem. Čudno jc to, da jo nadzornik ljudskih šol plačan od kmeta, odvisen pa od samega ministra. Tudi ta zavod premnogih Šolskih nadzornikov se mora v kratkem podreti. Preidimo hitro dalje do učitelja samega, ali ugaja kmetu ali je kmet z njim in učitelj sam seboj zadovoljin ? Ljudski učitelj naj bo izobražen toliko, da zna v ljudski šoli podučevati in s kmetom samim podučljivo občevati, njemu je treba znati materinščino, računstvo, pravo in lepopisje, orglunje, kmetijstvo in telovadbo, potem praktično prirodopisje na vse strani. Poglejmo malo v naša učiteljišča, kaj se vsega tam uče i neuče. MOHAMED. Njegovo ponoćno potovanje. Pravijo, da je bila noč, ko sc jc to godilo, strahovito temna in tako tiha, — kakoršne niso videli še poprej. Ni sc čulo ni petelinovo petje, ni pasje lajanje, ni sovikanje sov in tuljenje divje zverine. Celo voda je utihnola in veter se polegel. Vsa narava je bila tiha iti zdelo se je, da je vse pomrlo. O polunoči pokliče Mohameda glas, veleč inu: „Zbudi sc, zaspanec"! Angelj Gabrijelj stoji pred njim. Čelo mu je bilo Cisto in jasno, obraz mu je bil bel kakor sneg, lasje so se mu sipali čez pleča, peruti sti mu bili bliščeče-beli, oblačilo mu je bilo obsojano z biseri i zlatom. On dii Mohamedu posebnega plemena in izrednih lastnosti belca, ki ni bil podoben nobeni živali, kar jih je Mohamed doslej še videl, in resnično se ta popis ne ujema z nobenim poprej popisanih živali. Imel je človeški obraz, čeljusti pa konjske, oči pa so mu bile hijacintove barve ter se lesketale kakor zvezde. Imel Pedagogika ko glavni predmet ima zadosti ur in se tudi dostojno nčf, nemški jezik mora povsod ko nepotreben predmet na škodo vsem drugim predmetom za potrato časa na prvotn mestu biti i nasi nadzorniki so za njega bolj nogo Bismark uneti ter misle, da je brez tega jezika učenost nemogoča. Minister Strcmaycr želi, dii vsak učitelj nemščino popolnoma umeje i zato se mora vsak dan v glavo vtepati. Mnogo na« jc dobrih Avstrijcev, katerim nam znanja nemškega jezika ni treba in vendar smo lahko izobraženi, mi moramo biti najprej Slovenci, in h krati Avstrijci brez nemškega jezika. Ali jc treba ljudskemu učitelju znanje logaritmov in družili tacih stnešnoti ? Ljudski učitelj, zapustivši učiteljišče, inoral bi kmetom svetovalec biti in se sam tudi s kmetijo pečati, kar je pa nemogoče, ker se na učiteljiščih le malo kmetijstva uče in potem učitelji po nadzornikovej volji iz enega kraja v drug prestavljajo in kmetom s tem davke množe. Pri nas vladajo preveč uradniki in premalo davkoplačevalci. Ali sc to nc da spremeniti? Ker ljudski učitelj ne ustreza kmetovim zahtevam, zatoraj nc moro kmet učitelja pripoznavati svojim dobrotnikom, ampak le breme mu je, in ker je učitelj bolj za gospodski srednji stan izobražen, zato je tudi sam z. svojo osodo nezadovoljin, on je človek na ncpiavem mestu. Tako na primer lahko naveden praktičen primcrljaj j ljubljanska c. kr. kmetijska družba sc čudi, da učitelji ne učo ljudstva, kako bi se dalo v vsuki srenji zadosti divjakov sadnega drevja vzgo-jevati, da ne bi občine kmetijske družbe o tej zadevi nadlegovale. Da sein jaz tam sedel, gotovo bi bil vprašal, kako sc more to zahtevati od ljudskega učitelja, ker se ni nikdar tega učil. Pri Kclenoj mizi jc lahko govoriti. Drugi učitelj našemu kmetu bi moral po nravnih zakoniti duhoven biti, 011 je najvpljivniša osoba, ta vpljiv so hoteli z novimi tako zvanimi liberalnimi postavami uničiti, ali pride čas, ko sc bo moral ta vpljiv še razširiti. Naš kmet dela, kakor se je učil od svojih roditeljev, vedno po starem kopitu, še celo vera se nc dii na tak način čisto nepokvarjena ohraniti, še manj pa znanje o kmetijstvu, če tudi imamo tukaj znanstvo, koje napreduje, vera pa ostane vodno ista. Mladenku sc lahko vera vcepi, pa šo le, ko je uže starec, pride do spoznanja prave njene vrednosti, isto tako jc pri kmetiji, inlnd gospodar misli in ima voljo vse prav narediti, toda še le starec pride do spoznanja, da jc mnogo napak naredil. Oče, ki ni dovolil svojemu sinu nikdar nobene besede pri sogospodarstvu, ni dobrega gospodarja odgojil, zatoraj so takih kmetov sinovi, ki še le po smrti svojega očeta gospodarstvo prevzetno, večinoma s početka slabi gospodarji, ali celo vse svoje dni. Pri velikih grajsčinah je evasement od stopinje do stopinje, kar je edino pravilno, da se bodoči oskrbnik vsega praktično navadi. Jako nevarni so novinci prišcdši iz šol pri praktičnem gospodarstvu, oni sc še le uče na gospodarjevo škodo. Koliko imamo takih kmetov, ki nc dado nobenemu svojih nijedne besede veljati ; kmet, ko neizobražen človek, od narave odgojen, moral bi v svojem živenji imeti svetovalca, ki mu v vsem zaupa in to jc duhovnik, on vse tuke neprilike lahko odstrani. je orlove peruti, ki ste bliščobe lesketali; vsa njegova podoba sc jo svetila od biserov in dragih kamenov. Konj jc bil ženskega spola ter sc jc imenoval zarad silne bliščobe in neverjetne hitrosti „alborak" ali „blisk". Mohamed hoče zasesti to nadnaravno kobilo, ko pa z roko seže po njej, umakne sc mu in sc brani. „Miruj borak"! reče Gabrijeli, „čiisti proroka božjega!, ni-kedar te še ni jezdil nihče, ki bi ga „Allah" bolj ljubil". „O Gabrijelj! odgovori borak ", ki je imel prečudoviti dur govora, „nisem li nekdaj Abrahama nosila, ki jc šel obiskat svojega sina I/.maela"? .0 ( iabrijelj ni-li ta posredovalec in oziiunjevalec vere" ? „Tako je, borak". Tu jc Mohamed Ibn Abdalah, sin srečnega arabskega rodu, mož pravo vere. On je prvi Adamovih sinov, največji izmej božjih poslancev, pečat prorokov. On mora vsem stvarem posredovati, prodno morejo priti v raj, na njegovi desnici so nebesa, plačilo onim, kateri v njega verujejo, na njegovi levici pa nevernikom ogenj, v kateri pridejo vsi, ki so ustavljajo njegovemu nauku. „O Gabrijelj", prosi borak „pri vaju veri tc rotim, prosi zame na ustajenja dan". „Veruj mi, borak"! reče Mohamed, „da sc bodeš veselil gotovo z manoj v raji", Po teh besedah se konj približa Mohamedu, ta sede nanj, i dvigneta se visoko nad Meške gore. Ko letita kakor blisk mej Doslej se jo ustrezalo kolikor toliko vsem zahtevam vsakega stanu, le na zahteve kmeta, vzdrževatclja vseh stanov, ni sc skoraj nikdo oziral, kmet je in je bil le molzna krava. Posvetna in duhovska oblast naj pomislite, da kinet živi vsako bitje na svetu, državi jo vedno najkrepkojša podpora in duhovnu pobožniša ovoa. Kcši kmeta materijalno in rešiš ga užc tudi duševno. Rodovitnost zemlje vsak dan pojema in vsak dan večje so kmetove potrebe, katerih mi ni treba popisavati. Državna blagajnica se polni in kmetov žep sc prazni, gledimo, da ae naredi narobe, potem bo boljše za vse. Najmcrodajniših osob za ljudski napredek ne smemo iskati pri političnih uradih, sodnijah i. t. d., ampak le v sredini kmetov in to so duhovniki in ljudski učitelji; oni bi morali kmeta o nerodovitnosti zemlje podučevati. Užc dandanes se zapazujc, kdor je duhoven dober kmetovalec, da ga njegovi farani povsod posnemajo in so materijalno tudi v boljšem stanu in isto tako narobe, izgledov nečem naštevati, ker resnica oči kolje. Ker se jc kmet najkasneje sužnosti otel, ker jc kmetiški stan najzadnji na svetu, on ima pri nas šo le 40 let, zatoraj se je prej za vse druge stanove skrbelo in najzadnji pride kmet na vrsto, pa kadar pride do pravega spoznanja samega sebe, vedel bo ko najmerodajneši državni faktor tudi svojo pravice pridobiti; on nc sme biti zarad drugih stanov na svetu, ampak drugi za-voljo njega. Kdo živi meščana, trgovca in uradnika? Uradnik po mestih trgovce in obrtniko bogati, u plačuje ga kmet. Kmet so more primerjati s travo, ki je mej vsemi rastlinami najmanj čislana in vendar najkoristniša. Vsaka vrtnica je od trave odvisna, od tod jc nje živenje. Kmotiški stan vzdržuje največ duhovnov, največjih naših buditeljev, on potrebuje pa tudi največ duševne podpore, zatoraj na delo in priborimo mu po postavnem potu šolsko postave, da sc bo tudi od duhovenske strani za materijalno njegovo blagost moglo delati. Dajte nam postave, po katerih se bo v semenišči kmetijstvo učilo, potem bomo imeli proti vsaki nevarnosti vojaka in generala, duhovski stan ima tu največjo bodočnost za utrditev svojega zasluženega vpljiva. Tu je orožje, vsa druga pota so užc poinetona. Zamuda sc sama kaznuje. Država sama bi morala biti najvažneji faktor v povzdigo kmetiškega stanu, doslej je delala vlada proti napredku, ker nje namen jc bila le germanizacija, za vse drugo sc je le malo brigala. Omika je sredstvo k boljši bodočnosti, tu so je pa sukala sto ali več sto let le okoli nemščine in šc dandanes nismo pri kraji; da so temu mnogo bivši naši državni in tudi sedanji deželni poslanci krivi, tega nc bo nikdo zanikal. Oni saini so nemško izobraženi in mislijo, da mora vsak izobra/.encc nemški znati, oni in večina Avstrijcev nas jc napačno odgojenih, mi smo pokvarjeni vsled nemške omike. Pri volitvah naših poslancev so nam največkrat duhovniki pokazali, da znajo dobro ljudstvo voditi in tako uaj tudi v bodočnosti šc delajo, ker nam pojde vsak dan za važniše stvari. Da pa duhovniki pri tem važnem opravilu starodavni svoj vpljiv ohranijo in ga še okrepe, treba, da sc kmetu na matcrijalnem polji prikupijo s tem, da ga podučujejo v kmetijstvu ; potem bo razpor mej kmetom in duhovskim stanom nemogoč. nebom in zemljo, zakliče Gabrijelj glasno: Stoj! Mohamed, hodi nazaj na zemljo, moli in prikloni sc dvakrat. Oba gresta na zemljo in ko Mohamed odmoli, reče : O prijatelj in zapovednik moji duši! zakaj si mi velel moliti na tein kraji? „Zato, ker jc to gora Sinaj, na kateri jc Bog z Mozesom govoril". Zopet sc dvigneta ter letita mej zemljo in nebom, in Gabrijelj reče drugič: „Stoj! Mohamed, moli in prikloni se dvakrat". Stopita na zemljo. Mohamed odmolivši reče: Zakaj si mi ukazal na tem kraji moliti? „Zato, kor jc tukaj Betlehem, kder jc bil rojen Jezus, Marije sin". Po zraku letita daljo, dokler zuslišita glas od desne strani: „O Mohamed! postoj šc malo, da s tabo govorim, izmej vseh ustvarjenih bitij sem ti nujudanejši". Borak pa teče dalje, Mohamed si ga ni zdrznol ustavljati, zdelo se mu je, da ga nc sme, ampak le Bog, vsemogočni in veličastni. Sedaj sc čnjc od desne strani drug glaB, ki mu veleva z ena-cimi besedami, naj postoji, ali borak teče in Mohamed se ne ustavlja. „Sedaj zagleda izredne lopotc devojko, ki jc imela vsega posvetnega blaga v preobilici*. „Čakaj malo, Mohamed! da s tabo govorim, ki sem ti naj-udanejša izmej vseh posvetnih bitij". (Dalje prihodnjih). Za učitelja ljudstvu je naj sposobne,. oni stan, ki ima enake I bi videla, kako se Umov momU kuha. Kad bi vam pokazal, kako politiške nazore kakor kmet sam. Znano je vsakemu iz narodne- i se tak napravi, ako hofcte«. Kedo bi začudenej i radovednej žen-ga gospodarstva, da je kmetiski in duhovski stan naj konserva-tivneji, eden in drngi se drži starih navad naj dalje, vsak jih če za vedno ohraniti. Kmetijske sole ali pa nadaljevalne kmetijske šole, katere bodo dečki, stopivši iz ljudski- sole, in odrasli kmetje obiskavali, morajo sposobne učitelje imeti, ki kmeta ne stanejo novega davka, in to se opet le duhovni in ljudski učitelj. Posvetni liberalni učitelji bi v tacih šolah preveč prostora imeli pri vsaki priliki se ob vero zadeti, kar bi narodu le v kvar bilo; ker bi pa duhovniki tudi pri tem učenju Bodelovali, moral se bo učitelj preliberalnih nazorov ogibati. V takih šolah naj se uče vse kmetijske stroke, katere so za ondotni kraj, to je, kar kmet tam potrebuje. Mislimo si ekonoma pi vo leto v novi službi, kaj počne ? On se bo eno ali več let samo orijentira) in potem Še le delati počne, ker znano je, da mora vse posebnosti vsakega kraja dobro preštudirati in še le potem je vspešno kmetovanje mogoče. Učitelji kmetijskih šol morajo isto tako vse krajne posebnosti spoznati, potem se šc le na krajne razmere morejo ozirati; splošno učenje je kmetu pogibeljno, on hi mnogo zmot naredil in bi se potem proti šoli obrnol. Duhovni so pa edini, ki najdalje v eni in isti županiji ostanejo, oni poznajo najbolje ljudstva značaj, najbolje krajne razmere, kar je pri podučevanji jako koristno. Tudi ljudski učitelj bi se rad tega ozira ne smel premesto-vati, kolikor dalj v enem kraji služi, toliko več koristi in tako si sam zboljša tudi materijalno svoje stanje brez vse deželne pomoči na blagost deželi in ljudstvu, kateremu služi. Vsak učitelj bo gledal, da se v kraji, kder mu je vseči, stalno naseli; kmalu bo imel kmetijo, varčnost je tacemu tako rekoč prirojena, in tako on more z izlednim kmetovanjem mnogo sosedom koristiti. Proti prestavljanju morajo naši poslanci govoriti. Goste službe, redke suknje, ta pregovor je tu na pravem mestu. Dopisi. I« Temnice itn Krmu, dne 29. marcija. Moj jurist Nikodem, Slovan od pete do najvišjega vlasca na glavi, zvečerni mi tovariš i podučevalec, zdaj oibiljen kakor grški Kronos, zdaj smešeč, ko Jean Paul, iz čegar pogovorov, ako želite, Vam večkrat kaj sporočim, imel je sinoč politiknrsko žilo ter mi je dejal: „Pozor, brate! Meju dvema stoloma, nemškim i vlaškim, skrajnim nam primorskim Slovencem, nn vem ali stoječim ali sedečim, odločen je imeniten a tudi mulo varen položaj". Slaven spanjsk dramatik je nazval jedno dvojih iger: „Ži-venje je sanje". No, pa to je le pesniška resnica. Blagor mit, komur se le sanja. Naj pa tudi kedo spava trdo ko drva, kedar Bismark se svojim politiskim telefonom ali dalekoglasnikom za-trobenta na vse štiri vetrove, mene, da je pravcati sodnji dan, predrami se i naglo poskoči. To je strašanski železni mož pruski, ki vojsko, ako se mu le zljubi, po vseh kotih Evrope izdere. On je sicer polen miroljnbja, i prav v zadnjih časih je podoben največ priletnemu i bolehastemu levu v basni, ki je pa imel /.bog še krepko telesne sestave pod lačnim požiralnikom vrlo čvrst i zdrav želodec, dn je nič nevarnega ne sluteče pohodnike v brlogu napadal i na tla pobijal. Toda Avstrija bodi lisica, ki je videla sledi noter v brlog, ne pa tudi nazaj obrnenih stopinj; naj nekateri dunajski Pinčev-i Minčev listi izraelskega pokolenja misle, kakor hčejo o tej stvari. Bismark je sedaj, dejal hi, pevo-vodja evropskih diplomatov, liki jo bil o svojem časti Napoleon III. A žlobudravi Bečanje so prorokovali o njem po besedah ban-kovČevih: „Ein Gnlden" tako-le: „Ein jeder Napoleon geht unter, lange dauert es nieht". (Vsak Napoleon pogine, dolgo ne trnje). Mili bože, kedo, ako je krščen, želi komu toliko hudega na telesu i osobito, ako bi moral iti nespravljen v krtove doline, tudi na duši ? A kedo pa more ustaviti 0110 skrivno roko, ki vsesilno nahne po tacih možeh, ki imajo po več sto tisoč lohkomiseljno, iz puhle Častilakomnosti ali dobičkarije, i akopram v vojski, toda napadajočej, umorjenih ljudij na svojej vesti? Kedar Bismark zagode — kar je največ čudno —, kar vsi diplomntjc zgrabe svoje štrumente, ta llavto, ta klarinet, ta fagot, celo jezni bas se telefona ustraši ter svoje glase ž njim boječ pomeša. Le da nij zamere. Nazadnje še veliki boben s pokrovkami — občno nemško menjenjc — pritisni, i grozoviti koncert jo nared. Na visoccin di-plomatičnem odru gosti pa je kaj lahko: a na nizkoj trdej zemlji meju svinčenimi ticami i v smodniskem meglenem podnebji plesati, to pre, da je hencano težavno i celo, tako se trdi, smrtonosno. O tej točki se še kedaj, ako Bog dti, temeljito [.ogovoriva. To da krivica nosi uže v sebi seme slabega izida, i če je res, kar Schillcr pravi, da jo vsak izid sodba božja, smemo pričakovati prav za gotovo, da niti Pruska, ker je nekam dorastla samo z Bismurkom, nikalnim demonom, tmo ljubečim, v temi tvorečim duhom; niti Italija, obogatevša z nigdar zaslišanimi usurpaoijami brez posebnih junaštev i s čudnimi koncesijami, ne dočaka prav ugodnega zaželenega sadu. Ne verjemi pa, da Bismark spi, kedar malko zameži. Gotovo, da ko Jupiter na Olimpu bliske ureduje i šteje i da kakor ona osoba pri francoskem tragikarji sam sobi v samoti pravi: „Ne boj se, duša moja, le še eno samo hudodelstvo, potler nič več ne!" Za nocoj se nekaj o vlaikem političnem klinove m močnikih nadaljuje Bcdaj moj Nikodem. Meni zbog čudno nazvanega močnika začudivseuiu se, to-le pove: „Lačen vojak jc prišel nekedaj darova prosit h kmetici-, ki ga pa ko sicer znana stiskavtlja meni s tem odpraviti, da mu reče: „ Nemani prav nič, kaj bi ti dala"? Prazni vojakov želodec pa se s to prazno žlico ne da napitati. „Mamka — sili zviti vojak — res je, hudi časi so; a vendar mislim, da bi bilo prav, ko ski bil bolje ustregel, nego la prepekani ptič? „No pa — nadaljuje vojak — napravite ogenj, nalijte ponev i dajte nekaj pestij pšenične moke". Vse se ročno zgodi. Na to dobi vojak se malo po malo soli i zadosta jajc i masla. Vojak le še čist lesen klin-ček v ponev potisne, ter pojć, ko je vse dognano, zvito smehljaje se pod muštacami, dobro zabeljano skuhanino. I ženska vide, ka-koši-n je klinov inočnik, nadart še posebe nasičenega goljufa. — Lej, ali nij prav taka z Italijo? Najprej*: Piemonte, potler: Ita-lia vnifa, i nazadnje se: ftalia irredenta. Vlahi mene, da ker je uže nekaj šlo po godi, da se izvrši še zadnji akt te prečudne njih politične komedije. A klinov močnik nij še dokuhan, i tudi ne bode. Vendar pozora nam je treba, da nas viharni časi ne dobodo nemarno spečih, kakor zaspana evangeljska dekleta. l)a da, grenke skušnje naj nas uče; kajti se smo kakor zakleti v misel, češ, Boh' ve, kako snu varni. L. I86ti. je odgovoril nemšk, sedaj upokojen šolnik, ko je prišel višje o. kr. realke v Gorici ogledavut, nečemu profesorju, ki je trdil, da je vlaški general Cialdini blizu, i da bi se morala sola zapreti, strašno hladnokrvno tako-le : „Kes nij, kakor se sliši, Cialdini daleč; a kaj nas to briga?" To je zgovorna illustracija k opravičene) trditvi, da je Avstrijec še pre-pošten i zato prelahkoveren mimo nekaterih zvitih sosedov. Na sama zagotavljanja, kakor od italijanske strani, kder vlada kakor smo videli pri neki svečanosti v Kimu, rovarjem malo da ne na skrivnem potuho daje, nij se zanašati. Povedal ini je ondan --nadaljnje Nikodem — jedrn mojih prijateljev, da je pisal lani v neki časopis, da italijanska vlada ne more biti prav nedolžna pol. demonstracij proti Avstriji i daje to učeno dokazal; a njegov redakter, kakor se vidi, historiška glava i veleumen, da je kaj, i o kojem bi Lessing dejal: „Sic sind ein grosscr Politiker, und belesen vvie der Teufel!" potisnol je na inestu svoje glave učeni ta spis v koš, auCcš, kaj tacega nij mogoče. Sedaj je pa vrabcem na strehi znano, da se ta mogočost uresničava. Nepričakovano jc mogoče. Ondan jo dobil ruski car celo v lastnem žepu republikansko proklamacijo. Sosed je se oborožil jo — povzame zopet dohtar Nikodem — zato se ne morem zadosta načuditi onim avstrijskim parlamentni-kom, ki so izpodbijali predloženo postavo zarad povekšanja ar-madnegu stana. Politično ravnotežje to zahteva, da si je posebnih žrtev treba; a potreba jc mogočen, neodpravljiv duh s planinim mečem v roci. Ilotcč se mu postaviti, opekel bi se. Vidi se, da tolikanj napadani Schonnererizem vzemc večkrat tudi telo na-se, saj na prav očiton videz, če ne druga. Italija pa — tako sklepa s plamtečim pogledom moj jurist Nikodem — naj se varuje, da se jej ne zgodi ko onemu psu, ki je plavaje i s kosom mesa v gobci zagledal v vodi druzega psa z mesom meju zobmi — svojo podobo — i ki hlastnovši po bratce vem mesu, da bi imel obadva kosa, zgubil je se svoj kos i/, gobca. Nij treba jej nikakor misliti z grofom Andrassy-jem (cegar ime je rajnki Antonelli dovtipno raztolmačil tako-le: „An-drii, si!" — pojde -), da so Slovani i osobito Slovenci na meji kakove ničle, naj kapreski starec Garibaldi republike bla-goslavja — nazovimo ga zbog tega zbesnelim političnim popom — i naj se tam na samotnem otoku vede še tako pripravljen, da bi smel kak nov Pendcmcnte o njem zapeti: „Chi (■ colui che snlitario, e in viita Giucc ali' onibro di nn' cico nnnoia e brun* Col ghigno ai labhri <• con la sferza in pugno ?" Prašati bi bilo najnovejše italijanske historike, kateri vide v stratiah, ki jc hočejo Avstriji ukrasti, še predrimskodobne kralje: odkod vraga ste si jc naročili? Odgovor na to bi moral biti štramast ko onega Ogra, kojega v Beč prišedsega, so dunajski ptiči vprašali: „Baratom, kako 6c ti kaj dopada naš zvonik sv. Štefana ? Lep je, lep — dejal jc ves osupli Oger — gotovo ste ga iz Pariza aH Londona dobili". Velika nesreča za naše stoletje — podučuje me moj Nikodem — je pa brez dvombe to, da služita največji diplomat i največji vojskovod sedanjih časov — Bismark i Moltkc — v enej, nam sovražnej iz principa i zato vse prezirajočej državi, i ker se v Bismarku neki peklcnsk i škodožcljiu duh šopiri, nij dvombe, da vzdasta oba omenjenca za jednega Napoleona I., pri čemer si le to v veliko srečo štejmo, da je Bismark cvet svojih let nadžive), i da nemški cesar Viljem, po naturi iz bolj mehke rude od svojega kancelarja, i bridko podučen, da je vsemogočen sodnik na višavah, i to sicer vsled jokavrednih privatnih izkustev, har-zinskej hidri mar&iknk črtež prečrta i jej tako inarsikako veselje skrha. Bismark jc namreč natura, ki bi se na razvalinah podrtega, puli nesrečnih mrličev na višek pošiljajočega, i v strašnej osamelosti ležečega incsta šc smijal prav: gcmiitlich; i to šc sedaj v svojej priletnosti, ko bi bilo čas pokore. Toda ne jemljimo mu v zlo, on dela po svojem železnem srci, mi pa se ga varujmo, da ne zabrede v našo pravno sfero. Zastran Italije irredente bodimo pa pozorni. *) •) Prosimo; juko ima bo veselilo. (Ured.) Nn Prošeku, dne 31. marcija. Naše razmere so v resnici take, da skoraj ni mogoče verovati, da je naša okolica v Avstriji, v svobodnej Avstriji, o kate-rej se uže leta i leta trdi, da je najsvobodniša država. Ako se oziramo na tukajšnje osobne prostosti, katere so vsaceiuu državljanu brez razločka postavno zagotovljene, mora so nam bridko delati. Komu ni znano, da prebiva v tržaškej okolici sploh le slovensko ljudstvo, ljudstvo, ki je z dušo i telesom avstrijsko, rodo i domoljubno? Komu ni znano, da prav zarad tega „greha" nekaterim magistratovceui ni prav nič priljubljeno ? Nečem navajati o tem dokazov, saj bo nekatere dogodbe zadnjih let to večkrat javno dokazale, saj so vsem v spominu se slovenski i laški prapori. So taki ljudje, ki bi radi vsacega človeka, ki se zdrzeva slovenski misliti, ki zapoje kako domačo pesem, ako mu iz veselega grla celo „izdajski živio" uide; so taki ljudje, pravim, katere to tako peče, da se maščujejo kder i kader morejo, ker jim slaba vest i hrepenenje na ptoje ne daje ni mirn ni pokoja, ni po dnevi ni ponoči. Naj tukaj naveden neko žalostno dogodbo, katera se je zgodilo na velikonočni ponedeljek zvečer o poln devetih tukaj v Prošeku. Zapise« jo tako, kakor jo pripoveduje vse ljudstvo, a nemam namena s tem motiti aodniške preiskave, ker nadejam se, da pride tam resnica na dan. Kaker povsod na kmetih, tako se todi tukaj kmečki mladeniči ne morejo kratkočasiti po kavanah, gostilnicah ali glediščih, kakor se to godi po mestih i trgih ; zato pa se po vesdnevnem trudapolnem delu na večer zbirajo na kakem prostem kraji na vasi, da se mej sabo razgovarjajo, kako uganejo i katero zakro-žijo i tako pozabljajo dnevnega truda. Tako navado imajo tudi proseški fantje menda uže od tiste starodavne dobe, kar Prosek stoji i doslej jih v tem nedolžnem veselji še nobeden ni motil. A zdaj je to drugače. Tržaški municipij je glavnim policajem postavil v Trstu necega fanatičnega poitalijančica, kateremu je dana tudi ta oblast, da ima pod svojim poveljstvom tudi žandarmerijo, da sme mirne prebivalce i davkoplačevalce kakor hudodelce v železje uklepati. Po Prošeku i bližnjih vaših gre od ust do ust ta-le dogodita, katero vestno poročamo, kakor se pripoveduje: Na velikonočni ponedeljek so šli nekateri mladi možje s 1'roseka v hližno vas na kozarec vina i ko so se na večer o polu devetih domu vračali i na poti eno zapeli, zakadili so se vanje brez vzroka žandarji in vojoki z nasajenimi bajoneti, najprej enega, ki je bil nekoliko vinjen, zaplenoli, potem druzega, tretjega tako, da so jih sedem nabrali. Ljudstvo je zarad tega zelo razkačeno. Da so se po desetej uri domu vračali i slovensko pesmijo kateremu Lahonu ušesa žalili ter ga v laških sanjarijah motili, naj bi užc bilo; da se pa krati osobna svoboda, da se ob 81/« uri domu gredoči i pojoči polteni ljudje kakor hudodelci po dolgem i počes poveznjo, po cesti i po mestn gonijo, tako ravnanje obsoja ljudstvo sploh, ker prestopa res vse meje. Ako vlada k malu ne zapreci tacega postopanja od strBni žandnrmov, bati sc je hudih na6topkov, Kazburjeno ljudstvo zahteva, naj se vsa ta dogodba natanjko preišče, da pride na dan, kedo je vse to proviročil, kedo je i zakaj vojaške patrole v vas poklical, ker ni najmanjšega nereda ni bilo. Pravijo, da je neka osoba, katera Be z vsemi potrebnimi i nepotrebnimi rečmi peča, le z medicino ne, temu največ kriva i sum tudi leti na nekoga, katerega magistrat plačuje. Politično društvo „Edinost* je vsled splošne nezadovoljnosti z mestno policijo v okolici uže pred leti prosilo slavno vladof naj pod Bvoje področje vzame policijo, ali bres vspeba. — Dobrot mestne policije in okrajnih glavarjev, teh stebrov laške kulture i propagande, sita je okolica uže do grla. Njih dela bo treba pojasniti kde drtigej; kakor pričakuje Idrija boljših časov, tako tudi naia okolica. _ Iz Podgrada, 1. aprila. Več požarov je bilo zadnji Čas v našej bližini. Jedne vasi je pogorelo skoraj polovico, v drugej nekoliko hiš, na tretjem mestu gozd, na četrtem zopet pašnik z nasadom mladja itd. — Dne 25. m. m. rano je uničil ljuti ogenj 15. gospodarjem v Pod-bežalt vse imetje. Pogorelcev je bilo baje 14 zavarovanih. Podbežci naj bodejo v izgled mnosim nemarnikom, ki svojega imetja ne zavarujejo. Mej 15. oškodovanci 14 zavarovanih — to kaže, da ljudje ne spoznavajo le velike koristi zavarovalnic, temuč da se tudi v istini zavarujejo. Kes je sicer, da presega škoda zavarovani znesek, ali najmanja pomoč izda v takej nesreči mnogo. Zato ne moremo hvaliti nobenega za skrbnega gospodarja, ako ne zavaruje svojega posestva. Poleg zavarovanja treba tudi skrbeti, da se nesreča ognja odvrača ali vsaj omeja. Vendar je to skoro nemogače brez gasilnih priprav, katerih pri nas žalibog nij. V prvej vrsti bi potrebovali brizgalnicc (ali „špricance"). Pri velikej revščini pa je nij moč kupiti. Brez denarjev jo lebko dobimo! Zavarovalna banka „Slavija" je dala užc več občinam brizgalnicc brezplačno zato, ker se je mnogo gospodarjev pri njej zavarovalo. Mar nij tudi pri nas to mogoče? Vsak bi se moral zavarovati pri poštenej banki „Slaviji" (pri g. učitelju v Hrušici) in onu nam bi gotovo pripomogla. Drugo manje gasilno orodje, ki je tudi potrebno, pripravi se z nevelikimi troški. To se ve, za gašenje treba tudi vode in te navadno manjka, da si brez ujc niti živeti ne bi mogli, Vsaka vas bi morala por 6cbno skrbeti za vodo ljudem i živini z vodnjaki i lokvami, kar bi sicer mnogo troškov prizadevalo a silno potrebno je. Tudi bi si. vlada gotovo pripomogla pri tacih delih. Večkrat kedo toži, da so bivale nekdaj pred vsako hišo luže a da so se morale zasuti in da jc zato tako pomanjkanje vode pri požarih. Nu, da so se te luže večinom odpravile, to je pa na drugej strani velike koristi. Zurud množili bolczmj, posebno kužnih, zarad 6nage i javne varnosti sc je moralo to zgoditi. Zato jih treba nadomestiti z velikimi lokvami, kjer bi se živina napajala i bi bilo tudi vode v slučaju nesreče ognja. Velikomunci u. p. hvalevredno gradijo nov studenec, da si imajo uže jednega i veliko lokev. Neprevidnost je največkrat uzrok požarom a vendar se marsikdo šc nij spamctil. Gospodarji morali bi ostro paziti na svoje družine i služabnike, da ne nosijo petroleja v hlev i na oder in tudi no druge odprte luči. Največ hiš kritih jc še slamo in navadno so se tako skupaj Btisncne, kakor bi jih bil kedo na kup zmetal. Ako se jedna užgć, je v trenotku polu vasi v ognji. Hiše z opeko (žlebci) krite so dober pripomoček proti raspasenju ognja. Vendar se marsikate remu kmetu še nijso priljubile; nekoliko zarad tega, ker misli, da se mora stare navade držati, nekoliko zarad troškov in tudi, ker se mu seno pod alamnato streho bolje shrani itd. Vendar vse take pomisleke premaga velika korist opeke v nesreči in sploh zavćst, zmanjšati si velikansko skrb za svoje imetje. Ker menimo, da je naša dolžnost kazati narodu njegove na-pake, kazati mu, kako bi se odstranile, napisali smo te vrstice. Tedaj : previdnost, zavarovanje, gasilno orodje, voda i streha z opeko, to so glavna sredstva, braniti se ognju ali manjšati nesrečo. Naj bi gospodarji vse to dobro premislili. Konči naj še omenimo grde navade, zažigati suho travo na pašnikih, senožetih i v — gozdu. Kdor »o dela, vreden je ostre kazni. V gozdih provzročajo požari velikansko škodo, uničujejo v nasadih mladje, ki tako lepo i veselo raste, mnogokrat pa prete celo vasem. In paljenje se vedno ponavlja. A brezskrbnih ali hudobnih zažigalcev pravica navadno ne dobi v roke. Vestni kmetje bi morali jih sami gospodski naznanjati, ako za nje zvedo, ker brez kazni se ne bodo lahko spametovali. V TratU, dne aprila. Velika „beseda" pol. društva „Edinost" in tržaške čitalnice v sahoto 3. t. m. v gledišči „Fenice" se je izvršila vrlo dobro na našo popolno zadovoljnost. Vdeležilo se je besede kakih 3000 ljudi večinoma boljšega, naobraženega občinstva. Videli smo družino c. kr. namestnika, županovega namestnika, vojaškega poveljnika fml. Sinigovca, več dvornih svetovalcev, višjih uradnikov in druzih imenitnih gospodov. Veseljem smo pozdravljali svoje blage brate sežanske, brežinske, goriške, postonjske, senožeške, razdr-tiške, rakiške itd. Mnogo druzih, ki se niso mogli udeležiti besede osobno, poslalo je blagovoljne darove v novcih po 50, 20, 10 in 5 goldinarjev. Številom obiskovalcev in novčnim vspehom morate biti narodni društvi zadovoljni, saj sc jo obilo nadaril nju hvalevredni trud. Ni le blagi namen tc besede privabil toliko občinstva, tudi objavljeni spored je vzbudil, mislim, marsikomu željo, naj se vdeleži mikavne zabave. Da res, kdo bi se tudi ne radoval mičnirn, umetniško dovršenim sviranjem godbo polka baron Hessovega, kojo poučuje in todi nje kapelnik g. Milicr s tako natanjčnostjo, da se mora vsakdo Čuditi človeškemu umu, ki kaj tacega izvršuje. Nisem sicer veščak, toda reči vendar smem, da v Trstu sc ni se čulo tako umetniško dovršenega sviranja, in ponos kapelnikov na njegovej godbi je slaven. Občinstvo ga jc odlikovalo burnim ploskanjem zahtevajo opetovanje vsake točke, ali da bi ne trajalo predolgo, opetovalo se je le „Sanje" s solo citcr. Kdo bi se ne radoval dalje mičnim, nežnim, umetniško do vršenim petjem naše krasotice, slavne velepevkinje gospe Milko Grbčcve? Ko jc nastopila oder, pozdravilo jo jc občinstvo burnim ploskanjem. Kes, neka čudna, nam neumljiva, čarobna inoč živi v genijih! Komur je bila užc čast videti visoko, vitko rast drobnim licem gospe Milke Grbčeve; slušati milim, nežnim mehkim njenim melodijam, ki hude nepopisljivc čute človeškemu srcu, zdi se mu, da vidi nebeško bitje, nebeško vilo, ki oblažujc svojim glasom male zemljane. Ali, kaj bi Be trudil, slaviti nebesno vilo! Moje pero jc preslabo, moj um nezadosten, da mu ni najti pravih pojmov za nje sceno, to so da le čutiti, povedati ne. Enako mc oproatuje posebno pohvale slavnoznanega pevca gospod Frana Grbca, kojega umetniško dovršeno petje pozna vsa južna Slavija. Kar me je prijetno iznenadilo, bilo je izvrstno petje zborov* »eitavljenih okoličanskimi, priprostimi mladeniči, koje vidiš sicer v Trstu opravljati trda, teška dela. Pokazali so naši mladcnici, kaj se da tudi priprostemu človeku doseči domovinsko marljivostjo in ljubavjo. Gosp. 1. Košuta, povovodja, in gospodje učitelji iz okolice morejo biti ponosni, da so naobrazili tako dovršeno svoje pevce; bodi g. Košutu in gg. učiteljem tedaj v plačilo njih truda slava vseh Slovencev, ki naj bi jo uživali v čast domovini mnogo mnogo let. Igra „Visoki (j" se jo vršila povsem izvrstno. Igralci so bili dobro izbrani in njih igranje je bilo tako vrlo, da som v za j Nemcev". Ni jih sram Užnjivo j^dikovuti, novih odbornikov, in sicer namesto onih, ki vsled 12. Matičinih pravil izstopijo iz odbora, in so gg.: Marn Josip, Praprotnik Andr., Cigale Matej, Einšpieler Andr., Grabri-jun Jurij, Šolar Janez, dr. Sust Janez, in na mesto umrlih : Kozler Peter in Barbo Josip, grot. Pri volitvah odbornikov „Slovenske Matico" se vštevajo tudi volilni listi takih družabnikov, ki sicer niso mogli sami k zboru priti, pa so vendar volilne liste z lastnoročnim podpisom odboru poslali tuko, da ni suma zarad kake prevaro (g. 11. Mat. pr.). Račun zn minolo, proračun za prihodnje leto in volilni listi sc razdeli- došlim gg. družabnikom. Dopolnitve volitve v ljubljanski mestni zbor sc tc dni vrše. Ncmčurska stranka zdaj napenja zadnje moči, da bi vsaj v enem izmej treh razredov sc zmogla; upnuio, da se jej še to nc posreči i da se bodo narodnjaki tako držali, da opero madež, kateri jc enajst let nosila Ljubljana na belem svojem lici. Volitve v ljubljanski mestni zbor. V tretjem razredu ho narodnjaki sijajno zmagali, v drugem pa so propali, nemčurji so 40 glasov več dobili; v četrtek bo volitev v prvem razredu. Šolstvo v Istri. V „Politiko" se jo iz Istre to-le pisalo: „Slovanske občino še v mnogih krajih netnajo lastnih šol, v katerih bi s c otroci mogli učiti v materinem jeziku branja i pisanja, Vlada doslej nič ni storila za prospeh slovanskega jezika, ampak le italijanski jezik jo gojila i ž njim izobraževal« — slovansko ljudstvo. Ni šo mnogo let, ko je bilo mesto Pazin slovansko, razen nekaterih rodbin, katere so itali janski govorile. Italijanske šole so v malo letih to mcsticc večinoma polaščile — in iz po» laščenih primorskih Slovanov se goje najhujši sanjarji za „Italin iinita". I še zdaj iicčc vlada Slovanov toliko gojiti, da bi vpri-liodnje mogli zavirati v Italijo škileče italijanisime. — Naj sc tedaj skrbi za slovanske šole v Istri, i naj sc ne podpira nemštvo, katero na Primorskem nema živenja v sebi. Otroci iz pa-zinske okolice (po rodu tudi iz Pazina samega. Ur.) so zgoli Slovani, ki nobene italijanske besede nc umejo; njih število je mnogobrojno, a vendar nemajo ni ene ljudski; šole v materinem jeziku. Slovanski otroci so tedaj primorani čisto italijanske šole v mestu obiskovati. V tej pozabljajo (ter sc uče zaničevati. Ur.) materinski svoj jezik, potem pa stopajo v nemitko gimnazijo, ako so sc v ljudskoj soli vspešno naučili italijan«ke'/a jezika. To so glavne napake avstrijske vlade, da vse druge jezike v šoli, uredih in javnem živenji podpira ter jim predstvo daje, le narodnega jezika ne, v katerem samem jc mogoča boljša prihodnjest. V Trstu, ua primer, vzdržuje vlada za malo število nemških otrok nemško deško šolo z 17 razredi i nemško dekliško šolo, v katero hodi sicer obilo, večidel — slovenskih iu italijanskih otrok. Da bi vlada podpirala težnje Slovencev v Trstu i njegovej okolici, naj se vsaj ena slovenska štirirazredna ljudska šola ustanovi, o tem nismo šc nič slišali." ?_F<_gV. kt®re?lnl_bi.:prve!8a ZaČel hVa,UL Gospod Ernest KlavSar gvetu> nadcja|tt BC je gotoyc mage; mcnilil je t(J(,. , ,lumi vred vsa Evropa, da na Angleškem ostane še vse pri starem. Zgodilo je rojen komik, igranje njegovo povsem dovršeuo tako, da b> smel nastopiti oder celo dunajskih gledišč, ki slove po vsej Evropi. Pohvaliti mi je tudi vrli gospici Hakljevi, koji ste igrali jako dobro, čistim izgovarjenjem, mičnim, pravilnim kretanjem tuko, da ju je bilo veselje videti. Pohvaliti moramo tudi vrli kvartet gg. učiteljev, kateri so pokazali, da so pravi mojstri petja. „Pol sveta sliši sinom Slave" — pravi naš pesnik in res, rod, kojemu so tako vrle moči, tako lepe lustnosti, imel bode slavno bodočnost-, ni jc sile, ki bi ga pogubila, saj doseže kar mu drago, bodi slavo, bodi blago, naš slovenski oratar. Razumno poučevanje v vseh vedah, pravo naobraženje bodo oskrbovali našemu rodu njegovi učeni sinovi, narodna društvu, saj to jc njih najblažja svrha, kakor sto društvi „Edinost" iu slovanska čitalnica v Trstu, koji sc trudite zboljševati život slovanskih bratov, olajševati jim britko silo, utesevati jim tužna srca. Za tako blago delovanje se zahvaljuje slovanski rod teina društvoma z najzve-stejšo udanostjo iu bode slavil nju blage čine na veke. Kritični politični pregled. Domače dežele. Notranja politika sedaj praznuje, ker so udje obeh državnih zbornic na velikonočnih praznicih; a centralisti i judovske novine so porabili tudi ta čas, v katerem cerkev oznanujc mir svetu, da bi zbegali ljudstvo i na Pruskem obudili pozornost „zatiranih sc jc drugače; angleška vlada je propala; zmagal je v angleškej zgodovini nesmrtni Gladstonc, mož, ki jo pred leti otel svojo domovino moralnega propada, zmagal je sijajno, ker njegova stranka bodo imelo vprihodnje zdatno večino v angleškem parlamentu. Ta njegova zmaga ima veliko pomembo za ves svet. Angleži odslej ne bodo več rili i hujskali narodov po vsem svetu, ampak prizadevali so bodo, da dobro i ljudstvu v blagost v rede tiste dežele, katere imajo v oblasti j podpirali bodo vse narode o toni, da pridejo do svobodo; zarad tega nc bodo prijatelji turškej vladi, ampak gledali bodo, da osvobode ljudstva turškega jarma i tako bo Turčije k malu konec. Tudi pruskemu nenasičeinu želodcu nc bodo dajali hrane; iskali bodo prijateljstva pri Francozih, Italijanih i Rusih, poslednjej državi nc bodo vezali rok v kulturnih podjetjih na vshodn in v Aziji ; Avstriji no bodo sovražni, ako bo imela srcc za pravice vseh svojih narodov, nje širjanju ua vshod pa se utegno braniti, ker doslej šc nemujo pravega zaupanja do nje, Turkom, Prusom, judom in avstrijskim centralistom so tc volitve velik udarec; vsi Slovani pa se jih moramo veseliti. Telegrami iz Kakula poročajo, da so Avfgani začeli napadati Angleže povsod ; vsi avfganski gorjanci so prijeli za orožje, vojna se je začela z nova; angleškej vladi je to jako neugodno prišlo, ker sc prav zdaj vrše volitve v parlament. *) Om<-nili Mirni uzo, dn »te Lili! pred 21. Icli le dva lu»ki rodbini v Pazinu; v»o drugi* mi'Hlu, nuun pur nl<>reunkil> rodbin, bilo jo hrvaško; to vuoio dobro iz pnlučolrtloliiogtt prebivanja v tem majhnem unjetdu, v katerem »c je užc tukrut M>pirll» reufigatutvo, zutro»cno iz Padovi'. O prilici riizodenenio o tem tuke rea, du bndo strmeli iibM bralci. (f/reJ.) Kletvilin 1 šolska mladina. Zagrebška deželna vlada jc izdala naredbo, v katerej se vsem vodjem in učiteljem ljudskih šol priporoča, naj po vsej moči odpravljajo kletvino mej šolsko mladino i naj preklinjalce ostro kaznujejo. — Ta naredha je posnemanja vredna i zelo želeti jc, da sc enak ukaz da vsem šolam po vseli krajih. Človeku se gnjusi, ako sliši proklinjati poglavce, ki se s kletvijo celo babaja. Kdor proklinju, razodeva le svojo oholost i surovost; izobraženi i pametni človek sc kletvino sramuje. Vodil. Mestno naše zastopstvo sc užo nad 20 let brezvpešno peča s tem, kuko bi so mestu poskrbela potrebnu voda. Pozvcdbe i dela o tem so bila silno draga. Zdaj imamo zopet novo upanje, da mesto vendar sčasoma dobi potrebno vodo. Iz poročila glavnega zbora društva nabrežinskega vodotoku jc namreč razvidno, da jc profesor \Volt' našel pod sv. Križem sedem tacih studencev, ki tudi v suši dajo nad (100,000 kubičnih čevljev vode na dan; da sc ima ta voda, ki jc po preiskavah popolnem zdrava, napeljati v Trst; da so sc dotična dela, ki nc bodo zahtevala velikih troškov, užo pričela ter sc imajo k malu izvršiti. Strndajoeiin Istranom sc jc poslala iz čistega dohodka zadnjega tržaškega bazarju, ki je dal .'{0,000 gld. podpore ubogim, 4,000 gld. Ali so kaj i koliko dobili uhozi naši okoličani, tega nam ni bilo mogoče zvedeti. V montvskem dežel ne in namestništvu straši. Znano je, da na Dunaj premeščeni moravski deželni namestnik Possingcr Slovanom ni prijatelj; delal jc tam skoraj tako, kukor Auersperg na Kranjskem, ali Muring na Primorskem. Moravci so tedaj ve- seli, da so se ga iznebili. Ali zapustil je v Brnu [svojo zalego, katera se, kakor srno brali v dopisu iz Brna v „1'ohtiko-, novega namestnika Kalino uže zato, ker je je na glasu, da je pravičen i nepristransk, neizrečeno boji. Omenjeni dopis pravi, da je to čisto naravno, ker marsikaterega mladega plemiča, katerih je tam preveč, muči skrb, da bo moral vprikodnje prej iz postelje, i tudi kaj delali — za plačo. Ker ima Moravska tudi svojnga Pirkerja, zato se tam dela zdaj na vrat ni nos, da ge stori še, kar je mogoče, Slovanstvn v kvar. Piruhe .je dobila tildi Dalmaciju „Narodni List" je objavil cesarski odlok, po katerem se ima s prihodnjim solskini letom v gimnaziji in realki v Spljetu uvesti hrvaški jezik naučnim jezikom ter pristavlja: Hvala Bogu i neumornemu prizadevanju narodnih prvakov, dosegli smo uže davno iskano pravico, da se bode naša deca v dveh glavnih dalmatinskih zavodih naravno gojita, a ne mučila i ptujčila kakor doslej. — Kcdaj pa bodemo tako srečni mi Slovenci, da bomo mogli poročati, kako se nemške i laške šole po našej zemlji odpravljajo i v slovenske pro-menjajo ? Vllior. Ves Trst govori o umoru, ki se je tukaj pripetil minoli teden. Oženjeni Lloydov uradnik Dalcol je 21 letno lepo vdovo Pellizari prerad imel, i neravno je, da to ni bilo po volji njegovoj ženi, katera je vdovi očitala nepoštenost ter jej pretila, da se jej kaj hudega prepctl, ako se bo še dalje pečala z njenim možem. Vdova svaritve ni slušala i šla zadnji četrtek z Dalcolom iz Trsta, Dalcolova žena, zvedevši to, čakala je domu gredoča ter vdovi 1!), večidel smrtnih ran, z bodalom v život zabodla ter jo tako na mestu umorila. Duleol pa je vdovo branil ter svojo ženo tako pretepel, da jo je skoraj usmrtil. Zdravniki so jej uže smrt prorokovali, pa v nedeljo je prišla zopet k zavesti i naglo okreva. S prvo besedo je odpustila hudo žalitev svojemu možu ter prosila, naj se njemu ne stori nič žalega. — O svojem času poročimo, kako bodo sodili posvetni sodniki to usmiljenja vredno morilko. Umorjeno so v nedeljo pokopali, v ponedeljek pa je šel Dalcol na nje grob ter sc je ustrelil. srbskim, šest hreegovskim, štirim črnogorskim i drema češkima dijakoma. Tudi je društvu razdelilo mnogo podpore na Srbskem, v Crnejgori, na Češkem i Slova>kem. Društvu je prvosednik profesor Bestusev Kumin; plačujočih udov ima 100. V Plovni so Bolgari našli 10,000 pušek in 16 kanonov, katere je Osman paša tam zakopal, predno so Kusi Plevno vzeli. JllŽIM Železnica našej dižavi uže 22 let 34 milijonov goldinarjev dolguje i še obresti ni plačevala od teh. Ta železnica, katere glavar je Kothschild, je v Avstriji vsemogočna. Ona je zavirala, da se do jadranskega morja ni smela nobena druga železnica zidati; kakor je ona godla, tako so doslej vsi ministri plesali; tej vsemogočnosti mora sedanja vlada konec storiti, ker je črv, ki gloje državno blagostanje. Trtua 11$. Ministerstvo za poljedelstva je prepovedalo uvažanje trsja i njegovih obstojnih delov iz Ogerskega in Hrvaškega, ker se je v teh deželah prikazala trtua uš. Razne stvari. Judje v ogerskej zbornici. V ogerskej poslanskej zbornici se gode čudne reči; tri cele dni se jc zbornica pričkala o domačih prepirih ogerskih judov. Poslnncc Istoczy je rekel, da bi dobro bilo, ako bi se judje iz dežele pognali. Na to jc vstal nek nd liberalne stranke, ter jc z neizrečeno gorečnostjo jude zagovarjal ter rekel, da hi jude, ako bi hoteli v resnici zapustiti Pešt, ne pustili dalje, nego do Soroksara (peštanskega predmestja), potem pa hi za njimi tekli ter jih prosili, naj sc vrno; kedo pu nam bi denar dajal, ako bi judov nc imeli V ln zbornica je njegov govor jako hvalila. Jllđova sudba o nenicih. Dunajski višji rabin dr. Jclinek, mož, katerega nemški časniki zarad njegovo učenosti, močno povzdigujejo, razlagal je nedavno o nečem predmetu v Pragi. „Pra-ger Tagblatt" je takrat o njem to le pisal: „Dr. Jclinek je izvrstno podučen v judovskih rečeh ter ima polno najizvrstniše učenosti o starih jezikih, modroslovji i zgodovini; on jc mož, ki uči judovstva mir i ljubezen". Zanimivo je, kako ta toliko čislani mož misli o Nemcih. V zadnjej njegovej knjigi „Franzosen iiber Ju-den" britko toži modri Rabi o hudobnih Tevtonih i tevtonskej divjosti i pravi mej drugim : „Nemec nc živi le ob kruhu in vodi, Nemec se rad pretepa; german jc sanjač, on večkrat tako neuin-Jjivo piše, da takoj sam sebe ne umeje, Nemec je brez srca". Novčna nakov nn Avrtr^sko-ogcrskem v letu 1879. Avstrijske kovnice so imele, v uiinolcm letu, vzlasti, kar se tiče srebrnih novcev, jako veliko dela. Vsled nizke cene srebra v Londonu se jc užc v jeseni leto 1878 nakupilo mnogo srebra za nakov novcev po goldinarji i po dva goldinarja i Mnrijc Terezije tolorjev. Meseca avgusta 1878 se je začelo uvažavati srebro večidel na račun zasebnikov in oglaeitcv v kovnicah je bilo toliko, da sc jc moral ustaviti kov na račun zasebnikov. Srebro pa se je vsled poprcjšnili pogodeh do konca meseca marcija neprenehoma uvažalo i poznejše u vožnje so dohajale večidel na vladni račun. Od 1. avgusta 1878 do konca marcija 1879 se je uvozilo 624,036 kilogramov srebra, ki ima 52,419,024 gld. vrednosti. Nakovalo se jc mej tem časom 2,076,180 Marije Terezije tolarjev, 4,370,978 gold. vrednih, in 28,377,945 gold. skupne vrednosti 32,737,923 gold. Na račun zasebnikov se je nakovalo mej tem časom 25 milijonov, in ostalo je še 15 milijonov gold. kateri so sc do konca mcseca septembra skovali. Uvoz od I. avgusta do konca novembra je znašal 800,854 gold. v srebrn i 987 kilogramov v zlatu. V dunajskej kovnici sc je skovalo leta 1879 73,953 kosov po 2 gold. 37,485,342 gold. 954,180 svetinj, za 18,300 gold. desetič, za 184,080 krajcarjev, 1,111,475 Marije Terezije tolarjev. Cekinov čvetornjakov se jc skovalo za 5lil,504 gold, enojnih za 1,735,468 gold. kosov po 8 gold. za 349,482 gold.; vsa nakov je vredna 43,805,729 gold. Vsa srebrna nakov od 1. avgusta 1878 do konca decembra 1879 znaša 48 milijonov gold., mej njo je okoli 10 milijonov gold. kovi za zasebnike. Mej tem časom jc pa okoli 22 milijonov srebrnih novcev prišlo h prometa, tako da je zdaj mej ljudstvom za 70 milijonov gold. srebrnih novcev. Iz vožnja srebru je pa bila tako pičla, da ni spomina vredna. Prvu vseučilišče v Sibiriji se je te dne v mesto Tomsku svečano edprlo. Dobrotvoriteljuo društvo v Peterburgu ima zdaj 126,645 rubljev premoženja; srbska vlada dolguje šc društvu 100,000 rubljev. V oskrbstvti ima dvanajst Bolgarov, devet Srbov in enega Ceha; razen tega daje podporo sedem bolgarskim, deset ------ Gospodarske stvari. Plesiljevi kruli dajo nekateri živini za hrano. To je zelo nevarno, ker velikrat se je uže zgodilo, da je poginola živina, ki je tak kruh jedla. 1'lcsnjevi kruli napravlja unetico v želodci i čevah. Kdor ima več tacega kruha, naj ga skuha i še le potem živini poklade, ker v kuhanem kruhu se vse plesnjevina uniči. Mastno i dobro mleko je povsod, vzlasti pa v Trstu jako v čislih. Da dobivaš tako mleko, treba je, da ima krava vedno čiste siske i da se vselej do dobrega vime izmolze, ker znano je, da so zadnje kaplje najmastniše. Kreditni lozi od leta 1858. Izsrečkale so se dne 1. aprila 1880 na Dunaji tc-le serije: 214, 385, 424, 518, 593, »81, 1108, 2309, 2691, 3578, 3699, 4030, 4151, 4175, in so dobile: Serija Štev. Gold. Serija Štev. Gold. 214 17 1500 981 14 20000 38 400 41 400 40 400 66 400 62 400 1108 12 400 66 1000 2309 52 400 74 400 83 400 87 400 91 3000 91 400 2691 25 400 385 8 400 69 400 21 400 79 1500 57 400 3578 32 3000 70 400 50 400 424 35 40000 3699 17 400 55 5000 27 400 86 400 66 400 100 400 68 400 518 3 400 4036 66 400 17 1000 69 400 53 400 91 400 69 400 4151 35 1500 91 400 63 400 97 400 4175 4 400 593 7 400 31 1000 15 400 46 400 87 200000 63 5000 100 400 69 1000 Vsi drugi lozi zgoraj omenjenih 14 serij dobd po 200 gold. i se izplačujejo od l. oktobra 1880 počenši. — Prvo srečkanje bo 1. julija 1880. Zajem mesta Dunaju od leta 1874. Izrečkalc so sc dnć 1. aprila 1880 na Dunaji te-lc serije : 99, 163, 685, 939, 1167, 1693, 2028, 2065, 2166, 2311, 2315, 2833, in so dobile: Serija Štev. Gold. Serija Štev. Gold. 99 54 30000 2028 50 300 163 11 300 2065 100 10000 34 1000 2166 43 300 685 8 1000 57 300 939 54 200000 2311 8 300 56 1000 15 300 95 300 40 300 1167 89 1000 92 300 91 300 2315 17 300 1693 77 300 2883 32 1000 Vsi drugi lozi zgoraj omenjenih 12 serij dobe po 130 gold. in sc izplačujejo od 1. julija 1880 počenši. — Prvo srečkanje bo 1. julija 1880. Zajem mesta Ljubljane. 2. aprila so bile izžrebane te-lc številke: 1372, 4145, 4556, 4780, 5563, 6725, 7619, 7813, 8081, 8491, 9426, 10700, 12007, 12499, 15299, 15719, 16015, 16229, 16968, 17664, 23098, 23213, 24463, 25987, 26516, 29356, 29607, 30193, 30653, 31409, 32012, 37916, 37976, 38132, 38586, 38810, 39181, 39876, 40273, 40349, 41062, 41536, 43310, 43812, 44035, 46352, 46818, 47134, 47419, 47520, 48373, 49160, 51821, 52598, 53633, 55074, 55155, 55384, 56615, 60429, 62901, 63576, 63916, 64047, 64337, 64933, 67611, 68082, 68136, 68584, 71956, 7240!», 73327, 73575, 74121 ; - številka 30193 je zadela 35000 gold., številka 40349 -1 3000 gold., št. 16229, 16968, 29356, 32012 in 37916 po 600 gld., vse druge številke po 30 gold. Dobitke bode plačevala od 2, oktobra 1880 počenši Ijubljan-!ska mestna blagajnica, pa tudi reolna kreditna banka na Dunaji. Prvo srečkanje bode 2. julija 1880. Tržno poročilo. Poslovanje je zopet ponehalo nekoliko. Kava — v najboljšem menjenji, sosebno, ker so dosla poročila, da so cene na Jlolandskem poskočile; prav tako so cene v Ameriki prav trdne in se tam zaloge zmanjšavajo. (Jene so te le: Kava Moka f. 120.-, Ceylon biser f. 136 do 144.—, Ceylon plant fina f. 136 do 145.-, pol fina in srednja f. 120 do 130.—, Portoricco f. 108 do 120.-, St. Domingo f. 80 do 96.—, Bahia t. 60 do 68.—, Kio najtineja f. 86 do 90.-, fina f. 78 do 83.-, % fina in navadna f. 72 do 75.—, Santos f. 82 do 95.—, Java Malang f. 95 do 98.—, Manilla f. 80 do 84. Olje — še vedno mlahoro; kupuje sc danes fino, kakor tudi navadno po nižih cenah. Namizno olje: f. 60 do 78. — , jedilno f. 46 do 48.—, bombaževo f. 34 do 40.—. Hadje — prodaja se po nespremenjenih cenah; teško utegne kaj poskočiti, pa tudi cena mu ne pade. — Rožiči f. 5 do 7, —, fige v vencih f. 16.—, cvebe f. 27 do 32.—, rozine f. 27 do 32.-, opaša f. 30.—. Riž. — Cene tega blaga so zadnji čas nekoliko poskočile in utegnejo še poskočiti. — Riž italijanski od 1. 18 do 23—, Ran-goon f. 15'/a do 17.—. Mast in ipeh. — Cene tega blaga so nespremenjene; prodaja sc mast Wilcox po t. 51 do 52.—, Bancroft po f. 52'/, do 54—, špeh amerikanski po f. 48 do 52. Petrolij — je za 1 do 2% ceneje, nego je bil v prošlem tednu, kupuje sc danes po f. 10'/4 in ceneje, utegne pa v kratkem zopet nekoliko poskočiti, ker se ne pričakuje tako hitro nobene ludije iz Amerike, ker so cene petrolija tudi v Ameriki poskočile. Domači pridelki. — Po fižolu nij skoro nobenega prašanja, prodaja se nekoliko za domačo potrebo, a za izvoz na inostransko skoro prav nič. — Maslo in slive vedno v najslabšem menjenji. — Krompir lep se prodaja po f. 5. — Koruza je postala ceneji; kupuje se lepo blago po f. H'/if pšenica ruska po t. 13*/u do 14. Vrednostni papirji — sc vedno drže dobre, akopram so kurzi valute tudi visoki. — Zaupanje je še vedno prav veliko; vendar pa je previdnost prav potrebna. Dunajska Borsd dne 6". aprila. Zlata renta Srebro C. kr. cekini 73 gld. 15 kr. 73 » 70 „ 89 ti 10 „ 180 ti »> 840 ti — » 285 ti 80 „ 118 • 90 „ 9 ti K "*■ ti 48 „ 5 » 58 „ 58 » 55 „ !! Skoraj v dar!! Vsled likvidacije falirane velike fabrike o srebrar-stvu Britania na prodaj je teh le 45 kosov prav dobrih Britania srebrnih reči za le 6 gold. 95 kr. to je le četrtina zneska, kolikor so znesle, tedaj so skoraj darovane, in sicer: 6 izvrstnih namiznih nožev, Britania srebro s pravimi angleškimi srebrnimi ostrinami. 6 najfinejših vilic, Britania srebro iz enega kosa. 6 teških žlic iz Britania srebra. 6 žlic za kavo iz Britania srebra najboljše vrste. 1 velika teška žlica za mleko iz Britania srebra. 1 velika žlica za juho iz Britania srebra. 6 nodkladcev za nože iz Britania srebra. 6 fino ciziliranih pladeilj za postrežbo. 3 kupice za jajca iz Britania srebra. 1 krušna pletenica, teška iz Britania srebra. 2 krasna inizna svečnika i t Britania srebra. 1 mizili zvonček Z srebrnim glasom iz Britania srebra. 45 kosov. Vsi ti koBi so zliti iz najboljšega Britania srebra, ki jc edina na svetu znana kovina, ki ostane vedno bela, in sc od pravega srebra še po 20 letnej rabi ne loči, za kar se daje poroštvo. Vsi ti omenjeni kosi iz pravega Britania srebra, ki so poprej veljali 25 gold., dobivajo se zdaj po le 6 gld. 95 kr. Napis in edino naročišče za c. k. avstrijsko-ogersko dežele: General-Dopot der I. engl. Britania-Silber-Fabriken: Binu & Kann, Wieu, I. EliHabcthstrasse Nr. 6. Pošiljatev brez odloga proti poštnemu povzetji. (2) Lastnik, društvo „Edinost". — Iidntelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti. Tlik antrijikega Llofda.