& TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, lndustrlfo in obrt. Uročni na za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za */* leta 90 Din, za l/* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, uredništvo ln upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telelon St. 30-69 Uto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 22. avgusta 1933. štev. 94. G* P& job/ocito/l i{uS-fya*tsUe£a tetatišča Nalša lopa 'prestolnica praznuje .novi svoj ®®predek. Od nedelje naprej ima Ljubljana ^'oje letališče, od nedelje dalje je Ljub-‘itoa priključena v mednarodni zračni pro-®®t, od nedelje naiprej so se vse razdalje ® Ljubljane zmanjšale. V pičli uri se pri-iz Ljubljane na morje, v tri četrt ure v Zagreb, v treh urah v Beograd, vse ražnje so se zmanjšale, Ljubljana se je približala vsemu svetu. Odveč je govoriti, kako velik narodno gospodarski pomen je v tem zmanjšanju razdalj. Posli, ki jih je preje mogel opra-naš trgovec ailli liindustrijalec kvečjam ^ dveh dneh, bodlo -mogli biti sedaj z khfcoto dovršeni v enem dnevu. 'Prihra-nJea bo čais in zmanjšani bodo izdatki za Umovanje, da se bo s tem pocenila tudi re-Še večji pa je pomen v tujsko promet-ne,t* oziru. Ker je bila Slovenija odrezana morja, je bila zveza z morjem silno sla- ba °®prav je skoraj vsa Slovenija primor- sk& dežela. Komaj 100 kilometrov od morja, pa je bila potrebna iz Ljubljane v Su-*ak skoraj celodnevna vožnja. Pri takšnih IpromeitnJih razmerah pač af. mogla positati Ljubljana izhodišče za tujski promelt k morju. Sedaj je tudi ta možnost ustvarjena in Ljubljana ter s tem vsa Slovenija nudii tujcem zopet novo ugcdmost in novo udobnost. Ne na zadnje pa je treba omeniti ve-'iik pomen, ki ga ima novo letališče za našo varnost. Kajti. lo letailašče dokazuje, da ^^4 v bodoči vojni grozot nismo brez obnami.be, temveč da bo tudi, na,pad iz zraka na nas nevaren. In da bo zelo nevaren, 50 dokazali naši ponosni letalci s svojimi 'divnimili poleti:, ki so dotoarzali, da se morejo na naše viteze v zraku popolnoma zanesti. _ Nov in velik napredek je dosegla Ljubljana s svojim letališčem in kar je posebno ipomembno: dosegla ga je v času najtežje gospodarske krize. Ta uspeh dokazuje, da 116 morejo niti naj večje težave zavreti na-napredka, da greimo naiprej in naj bo-ovire še tako velike. Ta uspeli pa tudi J^uje, da bomo doselili še večje uspe-e> če bo ostala; naša voilja tedna, če ne jj{?asne v nas ustvarjajoči optimizem in če P°mo vsi tako složno delovali za dosego *®tega cilja, kalror so vsi sodelovali prti Sgradiitvi ljubljanskega letališča. Naravnost 7-a vzor nam morajo biti graditelji ljubljanskega letališča, kako je treba delati. Pred dobrini pol letom je biilo ljubljansko 'etatišee le še zamisel, pol leta složnega ^ela in neomajne volje in letališče je po-stalo resnica. Tudi na vseh drugih poljih "i moglo biti tako, če bd se znali povzpeti ^ ustvarjajočega in složnega dela. Naj ljubljansko letališče neprestan opomin * takšnemu delu! Z ustanovitvijo ljubljanskega letališča in Vključitvijo Ljubljane v mednarodni! ^ačni promet smo se zopet v eni važni 'Panjfsgi izravnali s kulturnimi narodi. Za v«dno je z novim letališčem konec pesmr! 0 dolgi vasi in Ljubljana je v vsakem po-fledu enaka drugim in tudi mnogo večjim /^turnim mestom. S tem napredkom svo-prestolnice pa je napredoval tudi ves j^od, ki mora biti hvaležen vsem onim, 1 so si s svojo požrtvovalnostjo pridobili ^lug za napredek zračnega športa med 5®®®*- Zato ibodi od Rusjana, Bloudka, Bra-®jaie in Zupančiča pa do sedanjih vodite-!jev »Naših krik predsedniku Radu Hri-arju ,in dr. Stanetu Rapetu izrečena naša *®hvala, pa tudi naše častitke, ker so s ll^unioim začeto delo tudi tako blesteče pršili. Naša zahvala pai tudi državni in pjaški oblasti ter obč:nskiim upravam ^Miljane, Most in D. M. v Polju, ki so se potrudili, da je bila lepa misel o Ijub-lanskem letališču tako hitro uresničena. I mani o svoje letališče, veliika vralta v Ve,t, sedaj pa bodi naše prizadevanje, da Obcestna meta ma znižana A Uai {c z osMŽcutien* obcestne- mere aa posolita? iLiuihil ian«lk i diAmprnii ififTWvrrw%i m. H« minirali .rlinM nni^faiti-vvv va i.n. Ljubljanski denarni zavodi sporočajo, da so v smislu sklepa Društva bančnih zavodov za Dravsko banovino znr.žali s 1. julijem obrestno mero na nevezane vloge na 4%, na vezane pa na največ 5%. Z ozirom na sedanje nenormalne razmere ni iteimu znižanju oporekati, temveč ga je nasprotno treba pozdraviti, ker more pripomoči, da se .poslovanje denarnih zavodov zopet normalizira^ Nerazumljivo pa je, če se je znižala obrestna mera na vloge, zakaj se nii znižala tudi na posojila. Napetost med debetno in kreditno obrestno mero je bila že sedaj preje prevelika, ko premajhna in absolutno ne kaže to napetost še povečati'. Niiti v interesu denarnih zavodov samih ni, da bi se ta napetost še povečala, ker postajajo vsled tako Velike napetosti že itak dragi krediti predragi. TV.sti •trenutni dobiček, ki ga dobe denarni zaivodi od večje napetosti, absolutne ne more odtehtati škode, ki jo povzročajo previsoke debetne obresti v gospodarstvu. Pni tako velikem nazadovanju vseh poslov in s tem zmanjšani, možnosti zaslužka se mora znižati tudP obrestna mera. In če so dejali denarni -zavedi A in znižali; obresti za vloge, potem morajo reči tudii B in znižati tudi obresti za posojila. Ta dolžnost denarnih zavodov je tem večja, ker bi oni morali daiti iniciativo za splošno znižanje debetne Obrestne mere v vsej državf., ker je to eden pogojev za sanacijo naših gospodarskih razmer. Če .pa ostane obrestna mera za posojala ista, dočdin se obrestna mera za vloge zniža, potem pomeni to dejansko podražitev kredita, kar je zlasti v današnjih časih absolutno napačno. Upamo zato, da ne bodo naši denarni, zavodi, ki so znani po svojem korektnem poslovanju, ostali le na pol pota, temveč znižali' tudi debetno obrestno mero. če že ni mogoče znižati napetosti med obrestmi na vloge in onimi na posojila, se vsaj ne sine ta napetost še povečati. Zlasti pa ne bi smeli zagrešiti povečanja te napetosti zadružni denarni zavodi, ki imajo še posebno dolžnost že z ozirom na svoje posebne pravice, da skrbe za čim cenejši, kredit. Ta naša zahteva je tudi v skladu z zahtevami vlagateljev, ki so v svoji spomenici zahtevali, da se obrestna mera zniža in da se denarni zavodi ravnajo po finančnem aksiomu, ki pravi: Nizke Obresti — visoka varnost, ■visoke obresti — nizka varnost. Naj denarni zavodi, upoštevajo to utemeljeno zahtevo vlagateljev in zato znižajo tudi debetno obrestno mero! VzevisoUl pcedpisi pridofatUie Dohodki padajo, zaslužek se manjša — davčna uprava pa predpisuje višje davke Kakor nam je neprijetno, moramo vendarle acipet zapeti o neprijetni davčni pesmi in znova opozoriti davčno upravo, da ne prenaipenja loka. Vemo sicer, da so potrebe države velike, vemo tudi, da so dobili davčni uradniki stroga navodila, da zberejo čim več davkov, toda tudi najstrožja navodila ne morejo zahtevati nemogočih stvari. Nemogoče pa se hoče izvesti, kadar se zahteva od trgovca in obrtnika, da pri dokazano zmanjšanem obratu plačata šc večje davke od dosedaj že itak do maksimuma dvignjenih davkov. Tako se nam poroča iz Ljutomera, da se je letos, nekaterim trgovcem v naravnost neverjetni iiameri povišala pridobnina. Trgovec, ki je lani plačal 35.000 Din, naj bi plačal letos kar 77.000, drugemu so dvigni- li pridohnino od 5 na 15 tisoč, tret jemu od 17 na 34, četrtemu od 34.000 na 47.000 itd. Torej povprečno skoraj 200-«dstotno povišana pridobnina. In to v času, ko je promet nazadoval za najmanj 20%, zaslužek pa padel za najmanj še enkrat toliko. Kajti ni nazadoval le promet, temveč tudi možnost zaslužka. Zakon o zaščiti kmeta je trgovcem povzročili zamirale kredite, ostra konkurenca je znižala cene in s tem zaslužek, neposlovanje denarnih zavodov je podražilo kredit, na vseh koncih in krajih same nove težkoče, ki so znatno .reducirale zaslužek. Vse to so notorična dejstva, ki so znana vsakomur in kii morajo prav tako biti znana tudi davčni upravi. Zato se moramo tem bolj čuditi, če se najdejo davčna oblastva, ki teh dejstev nočejo vtideti in brez ozira na vse dejanske razmere predpisujejo, višje davke. Je to v resnici čisto nemogoče postopanje, ker morajo vendar davčna obla-slva uvideti, da tako previsoko odmerjenih davkov sploh .ni mogoče izterjati^ razen, če se čisto ne uniči davkoplačevalcev. Kdo pa bo potem drugo leto plačeval davke? Naj tudi to prevdari davčna oblast. Prihajajo pa ipoleg tega še .pritožbe, da •bo na tem letališču vedno veliko vrvenje, da se bomo teh vrat v svet tudi posluževali. Iz doseženega napredka naprej v nove uspehe! se odmerjajo novi davka neenako, da so bili nekaterim predpisani novi davki v višji meri, ko drugim. Da je to absolutno napačno, ni treba še posebej niti razpravljati in zato upamo, da bodo davčna oblastva v tej stvari že sama napravila red. Apeliran no ponovno na davčno oblast, da ne prenapenja loka in da ne zahteva od davkoplačevalcev dajatev, ki morajo uničiti njih podjetja. Tudi: davčne oblasti morajo upoštevati nazadovanje trgovine in sedanje težko gospodarsko stanje in pustiti gospodarskemu svetu vsaj malo oddiha, da more zopet zbrati svoje sile. In ko bodo zopet boljši časi, ko bo zaslužek večji, takrat pa bodo tudi višji predpisi davkov realni. Za ta čas pa je treba podjetja ohraniti, ne jih pa uničiti. Samo to je zdrava in gospodarska davčna politika in sama s takšno politiko more priti več denarja v državno blagajno. Naj že enkrat davčna oblastva postopajo po tej politiki. Uspeh Mariborskega tedna Drugi Mariborski teden je uspel v vsakem oztru še mnogo bolje ko prvi. Organizacija tedna je bila dobra in ko se še popravijo nekatere pomanjkljivosti, bo gotovo odlična. Predvsem je uspel Mariborski teden v moralnem pogledu. Vse prireditve so bile 'tako lepe in pestre, da so mo-raili razni kritiki kar utihniti Morali so priznati, da je Mariborski teden potreben in da je od njega v znatni meri odvisno, da se dotok tujcev v Maribor .poveča. Še bolj razveseljiv je uspeh, ki ga je dosegel Mariborski teden v materialnem pogledu. Po 'računih prirediteljev je obiskalo Mariborski teden okrog 36.000 ljudi, ki so pustili v Marijobu najmanj 5 milijonov Din. Posebno velik je bil obisk iz Avstrije in računa se, da je prišlo v vsem okoli 500 Avstrijcev, ki so pustili v mestu tudi primerne vsote šilingov. Po temi dvojnem uspehu je pač samo po sebi: umevno, da je Mariborski teden že stailna prireditev in da bo tretji Mariborski teden še prekosil oba svoja predhodnika. Samo čestitati je, da se bo z Mariborskim tednom pozicija naše severne prestolnice znatno utrdila. Davek, UL st it UcUa&al Uot Davek na nove hiše zmanjšal državi dohodke Na kongresu opekarn v Novem Sadu je poročal Ilija Milovančev o uvedbi 12 odstotne hišarine na nova jtoslopja in — po »Jugoslovenskem Lloydu« — dejal med drugim to-le: »V državnem proračunu za leto 1933/34 se predvideva na ime hišarine 270 milijonov, to je za deset milijonov več, kakor leta 1932/33. Teh deset novih milijonov se misli doseči predvsem od novosezidanih hiš, ki so uživale preje davčno prostost, sedaj pa bi se moralo od njih plačevati 12 odstotkov hišarine. Takoj, ko se je slišalo za to odredbo, se je moglo občutiti, da je bilo konec še one male dobre volje za zidanje, ki je dotedaj še obstojala. To se je moglo zlasti opaziti v manjših krajih, vsled česar je bila zelo prizadeta opekarska in gradbena industrija, ravnotako pa tudi razni obrti. Prepričan sem, da finančni minister ne bo dosegel niti 50 odstotkov »ne vsote, ki jo je nameraval doseči z novim davkom, ker kratkomalo ne bo hiš, ki bi morale plačevati novi davek. Velika napaka se je storila, ker se je prezrlo, da bo novi davek škodoval državi sami, ker bo povzročil zastoj v gradbeni delavnosti in s tem znižal dohodke od uslužbenskega davka, ravno tako pa tudi od vseh gradbenih industrij, ki jih je okoli 30. Če se primerjajo lanskoletne številke dohodkov iz preje navedenih davkov, potem je jasno, da znaša izgŠba države samo v prvem polletja 5 krat več, kakor pa se je mislilo doseči od davka na nove hiše. Če pa se presoja novi davek s socialnega stališča, potem moram reči, da je samo ustvaril nov kader brezposelnih, ki bo padel v breme samoupravnih teles in države in zato pomenil novo breme in nove izdatke za državo. Varčevanje, ki pomeni nazadovanje Mod ljubljanske znamenitosti spada odslej tudi nebotičnik in zato bo kavarna na nebotičniku tudi cilj vsakega tujca, ki pride v Ljubljano. In bila je tudi v resnici kavarna na nebotičniku zlasti v nočnih urah nad vse privlačna. Daleč v okolico so bila vidna lepo razsvetljena okna v vrhnih nadstropjih nebotičnika in samo ta razsvetljava je vabila ljudi k obisku kavarne. Obenem pa tudi razveseljevala Ljubljančane, da so s ponosom gledali na svoj lepo razsvetljeni nebotičnik. V zadnjem času pa ni več te lepe razsvetljave in v noči človek nebotičnik komaj zapazi. Le eno nadstropje je razsvetljeno, vsa najvišja |ia so v temi. Ne vemo pravega vzroka za to štedenje, vendar pa moramo reči, da je to varčevanje pri razsvetljavi docela napačno. Tudi če bi bilo vse prazno, bi morala ta razsvetljava ostati, ker je bila ta razsvetljava že atrakcija Ljubljane. Temne šipe pa morajo vzbujati komentarje, ki bodo ev. prihranke čisto onemogočili. Varčevanje pri razsvetljavi pomeni dejansko že nazadovanje in zato se naj zasvete zopet luči na nebotičniku najmanj v starem sijaju, če ne še v večjem. Pri užigalicah se res ne more dosti prihraniti. VPRAŠANJE RUSKIH PREDVOJNIH DOLGOV >Matin« poroča, da je Francija pri trgovinskih pogajanjih s sovjetsko Rusijo načela tudi vprašanje ruskih predvojnih dolgov. Francoska delegacija je predložila ruski delegaciji, Ida bi se ustanovil za izplačevanje ruskih predvojnih dolgov poseben fond in sicer na ta način, da bi se iz francosko-ruskega blagovnega prometa plačevalo deset odstotkov v ta fond. Hktci&oc ‘zoUieva eMdtopuu/Mst Pa wxuUu$Ut$n zakotm v dcu^cm c&zcedu - ftci dcu/Uik fux v pcvem Ne vemo, če bo prodrl predlog senatorja Štflovliča, da s© spremeni zakon o trošarini. Vsekakor pa bi moral blitti spremenjen točilni zakon in to radii zakona o občinah. Ta določa, da morajo imeti občine najmanj 3000 ppeibivaloerv, dmčsim ipozna taksni zakon občino z do 2000 prebivalcev. Tako pravi tor. postavka 02c: »Za pravico, da se (točijo pijače se plačuje kot taksa v krajah' do 2000 prebivalcev vsakega pol leta Din 750-—, 500-—*, 300'— in 200 — ...« S komasacijo občin pa bedo ti mali kraji povsem izginili ter pridejo vsi gostilniški Obrati v višjo tar. postavko 62 b ter (»odo plačevali 25 do 50% več na točilnih in trošarinskih taksah, če se zadevni zakoni ne izprememijo. Še slabši račun pa se pokaže za obrate, ki bodo priključeni iz malih občin večjim mestom, recimo Ljubljani ali Mariboru. Sedaj plačuje mali točilec ta omenjene kategorije točilno takso in trošarino letno Din 2400-—; kakor hitro pa se ga priključi Mariboiru ali Ljubljani, ho pa plačeval Din i9000'— lletno, torej Okroglih 375% vež. To je tudi glavni vzrok, da se okoliške občine branijo priključitve k svojim naravnim centrom. Zato bo treba tako taksni kot tudi trošarinski zakon temeljito spremeniti, predno pride do komasacij občin. Ob tej priliki se mora popraviti tudi krivica, ki se je storila Mariboiru bas s tema dvema zakonoma, ki sta mu naložila dajatve I. razreda, dočiim mu tega zaikon o uradnikih mi priznal Vsi sedeži banovin so uvrščeni v I. draginjskii razred glede drž. nasrtavljencev, raizven tega še Zemun in Sušak. Ako >pa pogledamo tarifno postavko 62 zakona o taksah, pa vidimo, da je le šest banovinskih sedežev pri dajatvah uvrščenih v I. razred, k njim pa pride še Maribor, čeprav nima prt dnaginjskih dokladah istih prednosti, ki pa bi j ih moral (imeti že k(#*obmejno mesto, kjer bi morala država glodati na svoj prestiž in ugled svojega uradništva. V Mariboru so ibdli demionti-Hani vsi višji uradi, padel je konmm, vendar je bil Maribor z zakonom o izpremeim-bah im dopolnitvah zakona o državni trošarini zopet uvrščen v eno najvišjili kategorij. Nižje postavke imajo Split, Skoplje, Niš, Cetliuje, Banjaluka, Zemun in Sušak, če tudi so sicer pri dohodkih v I. razredu. Maribor je s svojo najbližjo okolico in e svojim zaledjem izrazito vinorodno mesto. Tik ob njegovi meji se vrsti vinotoč za vinotočem, ki plačujejo neznatne itak se ter občutno konkurirajo koncesijoniranemu obrtu v mestu. Ze od nekdaj je v Mariboru običaj, da si vsak boljše situirani meščan privošči lasten vinograd, iz katerega, dobiva viino za svojo potrebo ter za pogostitev svojih znancev in prijateljev ali pa za vinotoč. Kadi uvedbe novega trošairinskega zak(*M je odpadla kontrola za vino pri vi-nogradintikih. S tem se je razpadlo šušmar-stvo in tihotapstvo z vinom. Smelo trdimo, da se v Mariboru iztoči ve3 vina na neopravičen način, kakor v konsecijoniranih obratih. Sedaj plačuje točilec v Mariboru v naj-višjii stopnji letno točilno takso 3000 Din ter osemkratno točilno takso kot trošarino, skuipno torej 27.000 Din. Ako bi bil pravilno uvrščen v odgovarjajočo II. kategorijo točilnih taks bii plačal toč. itakse 2000 dinarjev ter šestkratno trošarino, skupno torej le 14.000 Dlin. Mariborski točilec plača torej 93% več, kakor tovariš v Skop-lju in 170% več kot v Banjaluki, kjer pa ima uradništvo draginjske doklade I. razreda in torej mesto večje dohodke. Še večja diferenca se pokaže pri najnižji stopnji, kjer je točilna taksa za Maribor Din 1000*— ter osemkratna trošarina skupno torej Din 9.000-—, dočim bi morala biti toč. taksa Din 600-— in šestkratna trošarina skupno torej le 4.200-— dinarjev. Maribor izkaže preobremenitev napram Skoplju za 114%, napram Banjaluki pa kar za 200%. Po naših podatkih so bili uvrščeni v I. r. štirje točilci, v II. r. 14, v III. r. 56 in v IV. razredu 60 točilcev. Na podlagi sedanje uvrstitve so plačali ti obrati na točilnih taksah in pavšalirani državni in banovinski trošarini horendno vsoto dinarjev 1,656.000-—, zato ker so v Mariboru in ne v Skoplju, kjer bi plačali le dinarjev 847.000-—, torej 809.000-— Din manj. V Banjaluki pa bi plačali le 605.000-— dinarjev, torej 1,051.000— dinarjev manj. Da se gostilniški obrati v Mariboru pri takšnih razmerah ne morejo vzdržati, dokazuje dejstvo, da se je tekom leta opustilo pet obratov, na novo se ni otvorii nobeden. Po novi uvrstitvi po točilnih taksah je ostal v I. razredu 1 točilec, v II. r. 12, v III. r. 55 in v IV. r. 62 točilcev, torej v vseh višjih razredih precejšen padec. Z ozirom na vse navedeno pričakujemo in zahtevamo enakopravnost ter pravično uvrstitev pri dajatvah in prejemkih. Tudi Maribor naj se uvrsti pri uradniških plačah v 1. draginjski razred! !xdisi uz stuž&ChiU p&g&dfr ii. Kateri službeni odnošaji podleže taksi V okrožnlici davčnega oddelka finančnega ministrstva se pravi, da preje navedeni predpisi pristojbinskega zakona predpisujejo takso na one službene odnošaje, ki so urejeni s službenimi pogodbami, to je s pogodbami o izvrševanju periodičnega povratnega dela proti odškodnini. Ti službeni odnošaji se 'presojajo pa §§ 1151 do 1165 avstrijskega državljanskega zakona iz leta 1811, kar je tudi v soglasju s predpisi § 1 pnistojbinskega zakona. Tako podleže taksi službene pogodbe po § 207 (službene pogodbe obrtniških pomočnikov in vajencev) ter § 324 (službene pogodbe trgovskih pomočnikov) obrtnega zakona in § 5 zakona o zaščiti delavcev z dne 28. februarja 1922. Če pa ni napisane službene pogodbe, potem se tudi ne plača nobena taksa. Sem spada predvsem zaposlitev raznih oseb za vršlitev raznih trgovskih ali tehničnih poslov, tako na pntoer imenovanje ravnateljev, inženirjev, nprotkiuinistov, poslovodij, knjigovodij, blagajnikov itd., pri raznih službodajallcih, zlasti pri onih, kri so trgovci v isnuisiu posameznih trgovinskih zakonov, na primer: pri delniških družbah, bankah, trgovdh-posamesraklh, da,lje pri zadrugah in njih zvezah, pri raznih drugih ■združenjih in. njih zvezah, zavarovalnih društvih in njih zvezah iltd. Tuidlii trgovski potniki in zastopniki trgovskih tvrdk podleže tej taksi, če so v službenem razmerju in ne delajo kot samostojni podjetniki. Nadalje spadajo sem tudi primeri, če neka oseba opravlja samostojno delo ali je v nekih službenih odnošajiih, kot n. pr. odvetniki, ,ki poleg svojega odvetniškega poklica opravljajo proti naprej določeni mesečni aV. letni nagradi določene posle, na primer kot pravni konzulenti zavodov at ustanov, nadalje zasebni zdravniki kot mesečno ali letno honorirani zdravniki posameznih ustanov ali društev. Sem spadajo tudi službeni odnošaji kon-traktualnih uradnikov, ki so sklenili pogodbo z državo lin to liz razloga, ker se jim nagrada določa po pogodbi ne pa z dekretom. V kolikor ipa posamezni preje navedeni zakoni določajo takse od službenih odnoša-jev pri samoupravnih telesih ali takse od podeljevanja nadarbin, od podeljevanja duhovniških ali posvetnih službenih mest, prihajajo v poštev — po obsegu in vsebini preje navedenih taksnih in pristojbinskih zakonov — ti službeni odnošaji: 1. pri teritorialnih o Min ali, ki spadajo pod zakon o občinah z dne 14. marca 1933. 2. Pri samoupravnih interesnih zastopstvih — v kolikor ni s posebnimi zakonskimi predpisi kaj drugega predpisano — na primer: a) piri trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornicah in njihovih ekspoziturah (glej uredbo o zbornicah z dne 3. avgusta 1933), b) službeni odnošaji pri Središnjem ura- du za zavarovanje delavcev, v 'kolikor ti službeni odaošaji niso oproščeni od te c) službeni odnošaji priti Pokojninskem zavodu, č) službeni odnošaji pni delavskih zbornicah, d) eventualni službeni odnošaji pri in-ženireteth, notarskih, odvetniških in zdravniških zbornicah. C. Tej taksi pa ne podleže službeni od-nošajev pri verskih samoupravnih telesih treba pripomniti, da ,pod 4. navedeni predpisi p ristojb inskega zakona glede Slovenije in Dalmacije veljajo le v toliko, v kolikor niisio razveljavljeni s tarifno postavko 331 zakona o taksah. C. Tej taksi pa ne podleže službeni od-nošaji državnih uradnikov, železničarjev j n banovinskih nameščencev ter po obrtnem zakonu: pismene učne pogodbe vajencev § 259 obrtnega zakona ter poslovne knjižice (§ 307 obrt. zakona). Na podlagi postavke 57 zakona o taksah pa se plača za poselske listine s podpisom 10 dinarjev, za vsako nadaljnje podpisovanje pri oblasilvu pa 5 dinarjev, če ta po-selska listina nadomešča službeno pogodbo, se vendar ne pobira od sluge ali služkinje nobena druga taksa. Od te takse so nadalje oproščene kolektivne pogodbe, ki se sklenejo v smislu § 209 obrtnega zakona. Gd/uapfa6&A,jC'60$<& Jubilej veletrgovine R. Thaler v Škofji Loki Štiri jubileje hkrati praznuje letos vele-ugledna, širom vise Gorenjske dobro znana veletrgovina R. Thaler v Škofji Loki. Leta 18611, torej pred sedemdesetimi leti je ustanovila pok. gospa Marija Juvan svojo trgovino z manufakturnim blagom, ki jo je irazširjevala lin 'izpopolnjevala od leta do leta, ter ji pridobila veliilc sloves po vsej 'Okolici, ki je segal prav v zadnjo gorsko vas obsežnega škofjeloškega okraja. Ker tedaj po kmetih mi bilo podobnih trgovin, so raznašale razno manufaiktumo blago njene prodajalke, ki so obiskovale teden za, tedna«# tuidii najoddaljeottejše vasice. S tem, je bilo kmečkemu ljudstvu imnogo pomagano, ker mu ni bilo potreba za vsak predpasnik, vsako ruto ali kaj drugega hoditi v oddaljeno Škofjo Loko. — Drugi jubilej je šestdesetletnica rojstva (1873) sedanjega lastnika te trgovine, nadvse spoštovanega gg. Raifkota Thalerja. Tretji jubilej: Leta 1883, torej pred petdesetimi leti je vstopil g. Thaler v trgovino pok. Franceta Lapajneta v Idriji kot praktikant. Tam je dobil prve nauke v špecerijski trgovini in v trgovini z idrijskimi' čipkami, znanimi po vsem kulturnem sveiLu. Kot četrti jubilej naj omenimo, da se je naš jubilant leta 1903, torej pred 30 leti poročil s tedanjo gdč. Reziko, hčerko gori omenjene ge. Marije Juvan. Kot izbornega trgovca ga je ga. tašča tudi takoj sprejela v svojo trgovino in mu zaupala vse trgovske posle