MIT 8t CUr Ava.
CLEVELAND, a
Weekly i« the U sited a* America.
Sworn circulation 30,000
Brery Tuesday
of Subscription: Por Members Yssrly—SOM
POr N on members.......—..$1.60
Foreitn Countries_____$3.00
Telephone: Henderson 3912
...........inm
IH
OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered ss Second Clsst Matter December 12th, 1023 at the Post Office st Cleveland, Ohio. Under the Act of An«tist 24, lilt.
,yf 'Wiifvii uriiTiii
Ishsjt vsak torek
Ima 30,000 naročnikov
Za
Za Za
ns	nana
................_J1J0
-Sl*
NASLOV
Ia
*******
Telefon: Henderson 3012
!»»iMilm.«.jy
ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAL® PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OF OCTOBER 3rd, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22nd, 1918.
■ ■■m i	------...J- 11 m ii i M	i ■	i ■ . ■ . J —,i> wiU J-JI _	i	j
Štev. 36 — No. 36
CLEVELAND, O., 3. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1929
LETO XV."— VOLUME XV.
.jusihj
vesti iz clevelanda
—Tukaj navajamo nameravane prireditve nekaterih krajevnih društev KSKJ. v Clevelandu, vršeče se tekoči in prihodnji mesec:
Društvo Kristusa Kralja št 226 bo imelo dne 14. septembra v Knausovi dvorani svojo prvo vinsko trgatev spojeno s ple som.
Društvo sy. Kristine št. 219 v Euclidu (Novi Ljubljani) bona slovesen način blagoslovilo in razvilo svojo novo zastavo v nedeljo, dne 22. septembra, popoldne. Slavnost se vrši v cerkveni dvorani na Bliss Rd. Zvečer je nar sporedu banket, potem pa ples. Cenjena naša lokalna društva so uljudno vabljena in prošena, da se udeležijo slavnosti tega sobratskegs društva.
Liga ohijskih društev KSKJ. bo priredila dne 29. septembra v Grdinovi dvorani popoldne in zvečer svoj Ligin dan. Ta dar se bo v Clevelandu prvič prikazovalo Jednotino filmsko sliko, na kar cenj. članstvo že danes opozarjamo. ^ Vstopnice *bodo kmalu v predprcid^ji. £yečer, se vrSi tudi plea. *
Dne 19. oktobra priredi dru' štvo sv. Cirila i? Metoda št. 19) v Slovenskem ^Botnu (Tabor) na Recher Ave. veWkolesensko plesno zabavo.
Dne 27. oktobra bo obhajalo društvo Kristusa Kralja št. 22C obletnico blagoslovljenja svoje zastave v Knausovi dvorani ? primerno gledališko igro in plesom.
—Danes se je zopet pričelo s poukom po vseh farnih šolah naše clevelandske škofije. 17 tozadevnega poročila je posneti, da pohaja v razne farne elementarne šole te škofije 72,317 učencev in učenk, samo v Clevelandu jih je 47,766. število šolskih sester, ki imajo poduk v oskrbi, znaša 1,300, katerim pomaga 240 posvetnih učitelje\ in učiteljic. Mnogo uspeha vsem tem šolarjem!
—Našo slovensko metropolo zadnje čase kaj radi obiskujejo rojaki in rojakinje iz drugil: mest ter držav. Tako so se tukaj' zadnje dni na obisku mudil' trije slovenski fantje, Mr. Že fran Jr., Mr. Duller iz Chicago in Mr. Miks iz Waukegana. Mr Zefran opravlja že več let služ, bo uradnika v znani Kaspai American State , banki v Chi cagi in je sin predsednika dru štva sv. Štefana št. 1 KSKJ.
Dokaj veseli in presenečen.' smo bili, ko so nas dne 26. av gusta v uradu obiskale tri po gumne in znane rojakinje iz So Chicaga. Na precej dolgo pol so se same podale z avtom. Bile< so: Mrs. Louise Likovich, nad zornica KSKJ.; Miss Span in hčerka Mrs. Stanko, predsedni ce društva št. 80 KSKJ. Sestra Likovich je mislila, da se naš St. Clair nahaja v pravi bel1' Ljubljani, ker je vse slovensko
—Na teden dni trajajočem obisku je bila v naši naselbini Miss Emilija , Kušar, hčerka družine Ivan in Helene Kušai iz Berwyn,:»
—Dne 31. avgusta sta s« v, cerkvi sv<<: VMa ^poročila Mr. Jack Tomažinfc XIS6 Ncfcwootf Rd. in Miss Frances Rotar. sta
smrtna k08a >
JOŽE 3AVERTNIK UMRL
Kakor znano, je bivši, 18-let-ni glavni urednik "Prosvete," Jože Zavertnik po zadnji konvenciji SNPJ stopil v pokoi vsled rahlega zdravja in starosti.' Živel je na svoji mali farmi v Clarendon Hills v bližini Chicaga. Dne 20. avgusta ga je zadel mrtvoud, vsled česar je postajal vedno bolj slab in dne 28. avgusta je umrl.
Pokojnik je bil star 60 let in rojen v Škofljici pri Ljubljani, Zapušča ženo, šest sinov in eno hčer. Izmed sinov je eden zdravnik, eden odvetnik eden pa kemični inženir.
Pogreb se je vršil zadnjo soboto dne 31. avgusta iz dvo* rane SNPJ, na Češko narodno pokopališče, kjer so bili njegovi telesni ostanki upepeljeni.
--o-
ŽRTEV DRUŽINSKEGA
SPORA Dne 18. avgusta se je v Ca lumet, Mich., odigrala krvava družinska tragedija, koje žrtev je postal ondi živeči rajak Jo-p Simonič. Zakonska Simo-er ■ alata -dobi* rasunda in zastopila vsled domačih prepi rov in pretepa. To je napotilo ženo, da se je obrnila ta pomoč na sodni j o, kamor je bil njen soprog označeni dan; poklican na odgovor. Na sodni j i so ga čakali in čakali, toda obtožen ca ni bilo.
Ko se je Mrs. Simonič s svojimi otroci vrnila domov, *-je našla moža mrtvega, ker si je z velikim nožem prerezal žile na vratu. Našli so tudi njegove 14 listov dolgo poslovilno pismo, kjer pokojnik izraža svojo ljubezen do družine. Navedeni dan je Simonič vstal zgodaj, šel k postelji otrok, zatem je pa izvršil samomor.
nujoča na Fairmount Blvd. Naše čestitke in mnogo sreče v no vem stanu!
—Tekoči teden se poda k svoji teti v North Port, Wash., Mr. Karol W. Rotter, sin znane Rottarjeve družine v Notting-hamu (Novi Ljubljani). Ker je nadebudni Karol, ki študira za zdravnika, bolj rahlega zdravja, se bo skušal v zapadni državi Washington.malo okrepčati in utrditi, da bo zatem lahko .nadaljeval s svojimi študijami. Želimo, mu, da bi se povsem či! vrnil nazaj. k svojim dragim starišem.	,
—V Lakeside bolnici je v petek zjutraj umrl Jos. Turk, star 33 let, doma iz Smrečja, fara Gerovo. Tu je bival 18 let. Zapušča soprogo, dva otroka in brata. Bil je član društva Woodmen. Naj počiva v miru, preostalim sorodnikom iskreno sožalje!
—Dne 27. avgusta je umrl v St. Alexis bolnici rojak Anton Gerk, star šele 33 let. Ran j ki je bil dom$ iz vasi Slivje, p. Materija. Tu je bival 7 let. Tu zapušča sina Stanley, v stari domovini pa očeta in tri brate. Naj bo ohranjen ranjkemu blag spomin, preostalim sorodnikom pa naše iskreno sožalje. .-—o
zeppeunov rekord
ORJAŠKI PLOV
NEMŠKI
OBLETEL
ZEMLJO
ZRAKO-
VSO
cerkvena slavnost
ODPRTO PISMO IN VABILO
Zadnji čas se piše in bere po vsem širnem svetu o drzy.em poletu nemškega zrakoplova "Graf Zeppelin," ki si je nadel težko nalogo, da obleti vso zemljo. In ta velikanski načrt je Zeppelin srečno dovršil tekom 21 dni, 7 ur in 32 minut. Dne 29. avgusta zjutraj je dor spel z 19 potniki in 41 mož posadke v Lakehurst, N. J., kjer je pričel svoj dolgi polet. Zadnji polet okrog sveta.se je vršil leta 1917 in je trajai 23 dni in 15 ur.	.
V resnici se je "Zeppelin" nahajal med poletom v zraku samo 12 dni (288 ur in 31 minut), ostali čas se je pa porabilo za pristan je vsled dobave kuriva in živeža. Vozil je povprečno 67 milj brzine na uro. včasih po tudi 110. . Da se je zamoglo ta dosedaj še nedosegljivi letalni rekord doeeči, se jf znani ameriški časnikar Hearst^ zavezal kriti vse |ozad«riM stroški, poles te g**» dal poveljA na" Dr. Hugo Eckener ju še lepo denarno nagrado.
Zeppelin je rabil aa svojo re kordno vožnjo: Iz Lakehursta, N. J., čez Atlantik 42 ur in 52 minut, iz Berlina v Tokio na Japonskem 93 ur in 40 minut* iz Tokio v San Francisco 68 ur. iz Los Angeles v Lakehurst 51 ur in 57 minut; vsega skupaj je preletel 19,380 milj.
Na svojem povratku proti iztoku je "ZeppeHn" plul tudi nad našim mestom Cleveland, in sicer dne 28. avgusta ob 11:13 ponoči. Na mestnem zrakoplovišču ga je nestrpno pričakovala nad 50,000 broječa množica ljudstva in mu prire-dila burno ovacijo.
Tako so tudi nad vse sijajno sprejeli in pozdravili kralja zraka v Lakehurstu, ko je dospel na svoj cilj.
Že priletni Dr. Eckener, po vel j nik Zeppelina je bil povabljen kot gost k predsedniku Hoover ju v Washington, kjer ga je Hoover prisrčno sprejel in mu čestital na doseženem uspehu. Na Pennsylvania Ave. v Washingtonu so Eckener j a \ triumfu peljali v Belohišo k predsedniku, t:-: lUl^lir. -Vi
Dr. Eckener se namerava Šele v nekaj dneh napotiti proti Nemčiji, kjer ga pričakuje gotovo sijajen sprejem. Zeppelin je pa že na potu,-proti domu. Tako so dandanes Nemci dosegli rekord v zrakoplovstvu in tudi z najhitrejšim parnikom na morju (Bremen).
£Zappftli* -2e vnaprej vam
i "4J~*1
Ker ne znamo naslovov vseh naših bivših faranov in začetnikov, zatorej moramo potom 11* stov povabiti vse eatale še žive če farane in začetnike naše žup nije sv. Jožefa tukaj v Forest City, Pa., na nameravano veliko farno slavnost. Veliko jih živi sedaj v Clevelandu, 0„ Wyoming Valley in drugod. Torej vas tem potom vse uljudne vabimo, da pridete nazaj k nam za en dan in to bo dne 15. septembra, na tretjo nedeljo t. m. na slovesno praznovanje 25-let nice naše fare.
Upamo, da se boste zopet se-šli v naši naselbini vsi skupaj označeni dan. Morda ali gotovo namerava marsikateri iti za en dan a*i več na letošnje počitnice, oziroma kam aa obisk. Vzemite si torej U dan in pridite k nam. Pričakajemo vas. Pričakuje vas vsa župnija, za katero ste tudi vi tako požrtvovalno delali. Pridite, da se zopet enkrat skupno razveselimo in to na 25-letnki naše župnije sv. Jožefa v Forest City, Pa.
1»
kreno dobro
došli!
7 • ,
Odbor.
OSEBNA VEST Rev. Anzelm Murn, župnik fare sv. Štefana v Chicagu, 111., se je te dni podal v znani sa-natorij Mayo Brothers V Rochester, Minn. Želimo mu, da bi ondi dosegel preljubo zdravje in se kmalu vrnil nazaj k svojim faranom.
NAJLEPŠE CERKVENO ZVONENJE
V dveh stolpih cerkve Matere Božje, pri sv. Heleni na Angleškem (Lancashire), so dne 4. avgusta, 1929 na slovesen način blagoslovili skupino 47 zvonov, katero se smatra za največjo in najlepšo na vsem svetu. Ti zvonovi tvorijo štiri oktave, ter se lahko nanje proizvaja vsako melodijo. Najtežji tehta štiri in pol tone, najmanjši pa samo nekaj funtov. Zvonove so kupili farani označene cerkve v spomin 100-let-nice katoliške emancipacije na Angleškem.
JAKO ZAPOSLEN TAJNIK • V mestu Philadelphia, Pa., živi mož, katerega bi lahko na-zivali za prvaka vseh tajnikov na vsem svetu. To je Mr. Lewis NeilBon, tajnik znane Penn-sy Ivani je železniške družbe. Navedenec opravlja namreč tajniške posle 94 raznih organiza^ cij.
HITRA VOŽNJA PARNIKA
Dne 28. avgusta je priplul v Cherbourg, Francija, iz New Yorka novi nemški brzoparnlk "Bremen" in zopet dosegel svoj rekord. Atlantski ocean je prevozil v štirih dneh, 15 urah in 42 minutah. Ker je imel ta parnik tudi poštO, za Nemčijo, so naložili vreče * 10,000 pismi na posebni parniški aerobian 90
Vii »i Tale -dmilne -bi milj oddaljeno 1 od onega pHsta-roomli bftr	pHThš* fcfišča, da so bila pisma tem pre-
Jje dostavljena.
AVTOMOBIL IN GARAŽA
ZA 1200 Neki newyorški list poroča, da se bo lahko kmalu od neke tvrdke po pošti naročilo povsem novi avtomobil in garažo za |200. Takozvani "baby" avtomobil je izumil J. B. Martin, lastnik tvornice aeroplanov v Garden City, N. Y. Novi avtomobil, samo za eno osebo, bo Širok samo 60 palcev.. Ž njim se bo lahko prevoziloo^O milj na uro z eno galono gaaolina. za odpošiljatev bo obit s posebnim zabojem, ki bo zaeno lahke Služil kot garaža.
nemri v Palestini
1 .» f	-. ,'i: 1J j
Jeruzalem, Palestina, ,28. avgusta. — , Zadnje dni nastali verski spor med Arabci in Židi v tem mestu se bliža h kon cu vsled nastopa in pritiska vojaštva. Danes patrulira po mestu nad 6,000 angleških vojakov in mornarjev, ki vzdržujejo red. O resnih spopadih med Arabci in Židi prihajajo še poročila iz drugih mest Palestine; tako je bilo v bližini Jaffe včeraj 15 Židov in Arab cev ubitih. V Haretu so Arab ci začeli pleniti in zažigati hiše tamkajšnjih Židov, nakar je vmes poseglo vojaštvo; pri tem spopadu so bile ubite štiri ose be, ranjenih pa 57.
Iz Londona se semkaj poroča, da bo angleška vlada napela vse sile in moči, da za tre zadnji verski boj med Arabci in Židi v Palestini. Na lice mesta je bilo zopet odrejenih več bojnih ladij z vojaštvom.
Nepričakovani krvavi dogodki v Palestini so razburili ves svet, osobitp pa židovsko javnost. Razne židovske organizacije pošiljajo svoje proteste napram angleški vladi ki trpi krvavo klanje njih rojakov-ii-dov v Sveti deželi. Iz Amerike prihaja poročilo, da je pripravljenih nad 10,000 iidoV, ki sc služili v zadnji svetovni vojni, iti na pomoč svojim bratom v Jeruzalem.
V obče pripisuje časopisje širom sveta glavi>o krivdo angleški vladi, ker ima slabo upravo v Palestini.
New York, N. Y., 2». avgusta. — V veliki dvorani Madison Square Garden se je sinoči vršilo veliko protestno zborovanje napram krvolitju Židov v Palestini. Javnega shoda, na katerem je bilo okrog 25,000 oseb, večinoma Židov se je udeležil tudi senator Borah iz Idaho. Navedenec je ostro napadal nastop Arabcev v Palestini, ki na neopravičen način morijo Žide. Na tem zborovanju je bilo tudi prečitano pismo predsednika Hooverja, ki omenja, da bo treba za zaščito prebivalcev Jeruzalema več pozornosti in na to bo tudi naša vlada Anglijo opozorila. Na shodu je bilo sestavljenih več resolucij in odposlanih na pristojna mesta.
-o
HOOVER BO PODARIL SVOJE LETOVIŠČE Ko se je predsednik Hoover pred nedavnim vrnil s svojega letovišča ob reki Rapidan v Blue Ridge gorovju v drŽavi Virginia, je naznanil, da hoče to svoje privatno zemljišče podariti narodu. V prvi vrsti naj bi ga imeli bodoči predsedniki na razpolago za počitnice, poleg tega se bo isto proglasilo za Shenandoah Narodni park. Qznačeno krasno ozemlje obsega 164 akrov.
IZDELOVANJE AEROPLANOV V AMERIKI
Tekom prve polovice leta 1929 je bilo v raznih tovarnah Združenih držav za promet iz delanih 3,381 aeropl«u?<>v v skupni vrednosti I2SW.0000 nevštevši motorje. Od teh se rabi 2,854 aerdplanov v trgovske svrhe, ostale je pa naroČila vlada za vojaštvo.
parnik se potopil
MEGLA POVZROČILA NESREČO. 73 OSEB POGREŠANIH
razne vesti
San Francisco, Cal., 30. av-gusta. — Ko je bil sinoči izletniški parnik "San Juan" na potu proti Los Angeles s 110 potniki, je v gosti megli vanj zadel tovorni parnik "S. C. T. Dodd," da se je tekom pet minut potopiL Katastrofa se je pripetila okrog polnoči blizu Pigeon Point, 12 milj oddaljeno od obrežja in 50 milj v južni smeri od tukaj.
Ponesrečeni parnik "San Juan" je bil star že 47 let, vodil ga je kapitan Asplund, ki je ž njim vred utoniL Na parniku je bilo 65 izletnikov in 4§ mož posadke. Parnik "Dodd" je še pravočasno rešil iz vode 27 izletnikov, neki drugi parnik pa 10, pogreša se torej še 73 oseb ponesrečenih vsled te ko-lizije.
Ker je bila istočasno silno gosta megla na morju, je bilo iskanje ponesrečencev s rešilnimi čolni salo teiavno. Mnoge j? pa zajel morski val, še ko ap. spall y svojih kabinah. Borba za življenje in rešitev je tra-jala samo pet minut, kajti v tem kratkem času po koliziji se je 4Uan Juan" že potopiL prozne panike na tem parnOtu pred potopom-ni mogoče opisa ti- «
Očividci, oziroma rešeni potniki ne morejo prehvaliti junaštva kapitana Aspalunda, ki je do zadnje minute stal na krovu za tem se pa v parnikom vred pogreznil V valove.
Do danes opoldne niso na kraju te katastrofe našli, še
NASELJEVANJE V KANADI Tekom zadnjih 12 mesecev se je vrnilo nazaj 33,798 Kanadčanov, ki so se svoječasno izselili v Združene države. Ti pravijo, da je doma najboljše. Poleg tega se je v tem času v Kanadi za stalno naselilo nekaj nad 30,000 Amerikancev iz Združenih držav. Skupno število novih naseljencev v Kanadi tekom 12 mesecev znaša 167,722 došlih iz raznih svetovnih delov. V provinci (Hit se jih je nastanilo 47,1 Manitobi pa 57,651 oetalf so razdeljeni po drugih provincah.
Ontgk> •65#
UMETNI BOMBAŽ
Nedavno je dospel v New York angleški kemist Dr. C. J. Thornton, ki je na otoku Guiana izsledil nove vrste vlakno za pridelovanje umetne bomba-ževine. To rastlino bo treba kemičnim potom pretvoriti, da bo njeno vlakno vporabljivo. Tako pridelani umetni bombaž bo po zatrdilu Dr. Thorn tona boljši in eenejši od mr%\ Neka družba je Že
life
O?? akrov wIjitfa v Floridi, kjer bodo poskusili w kultivaci-jo umetnega bombaža.
LETNA VPORABA GAZOLI NA V AMERIKI
Leta 1926 se je v Združenih državah porabilo 9,788,983,560 galon gazolina za razna motorna vozila (avtomobile in trucke). Od te ogromne množine je bik) samo 1,900,000,OOO galon davka proetih.
STRIC SAM IMA DOSTI ' . DENARJA
Dne 29. junija t. 1. je znašalo nobenega trupla ponesrečencev, j skupno premoženje 7,536 Na-ker so jih gotovo valovi odnesli i rodnih bank širom držav, vštev-na visoko morje.
o—.-
jši A laško in Hawaii $27,440,-228,000.
ZGODOVINSKA MIZA PRODANA
NA STAROST POSTAL --ODVETNIK
Starinarska tvrdka Duveen, V Los Angeles, Cal., živeči Brothers v New Yorku je ne- John P. Courtney je nedavno davno kupila od nekega trgov-, obhajal zlato poroko. Pri tej ca v Parizu zgodovinsko pisal-1 priliki je promoviral tudi za no mizo, pri kateri je sedel in; odvetnika, na koji poklic se je se posvetoval pokojni Napoleon pripravljal več let. Courtney s svojimi maršali. Cena te mi- je letos obhajal svoj 74. rojstni ze je znašala $15,600.
dan.
461 STOPINJ MRAZA POD
; NIČLO Nedavno je profesor kemije Leyden univerze na Holand-skem, W. H. Keeson pri svojem eksperimentiranju dosegel dosedaj najnižjo stopinjo mraza pod ničlo na Fahrenheitovem toplomeru in sicer 461 stopinj. Pri tem je stisnil 200 kubičnih centimetrov tekočega helija v četrt litra prostornine.
NAJVEČJI VISEČI MOST NA SVETU Med gornjim delom mesta New York (Manhattan) in Pa-lisadi v New Jersey gradijo Čez reko novi viseči moet iz debele žice, ki bo največji te vrste na svetu. Dolg bo 7,800 čevljev, visok pa 500. Stroški istega bodo znašali $60,000,000 in bo dovršen leta 1932.
JOHN COOLIDGEVO . STANOVANJE V par tednih se bo John Coolidge, sin prejšnjega predsednika poročil. V ta namen je najel v predmestju Westville stanovanje, obstoječe iz štfrih sob, za kar bo plačeval $78 najemnine na mesec. Kakor znano, je mladi Coolidge kot Werk vposljen v glavnem je sprva zaslužil $80.16 tedensko,.
■ "0 ■ 1 - i
4jtittflft&ifFE 2A MLADINSKI ODDELEK!
ŽENSKE, PRIJATELJICE TOBAKA
. Neka dominikanska sestra, ki deluje že več let kot misijo-narka med črnci v Severni Rhodeziji v Afriki, poroča, da so tam ženske bolj strastne kadilke tobaka kot moški. Ob nedeljah se po dovršeni službi božji postavijo ženske v vrsto in pričnejo kaditi kakor za sta-vp. Nabasana goreča pipa ali dolga cigareta roma od ene do druge, da se vali gesti dim tobaka v zrak. V oni naselbini tudi otroci kaditi, ko deseto leto.
pričnejo 1 dopolnejo
Marije Dcrtee, it. 5&| Zato Pa.
Članstvu našega društva se
naznanja, da se vrši prihodnja seja dne 8. septembra popoldne v navadnih prostorih. Ker sc vroči dnevi tekočega poletja po jenjali, je pričakovati, da se boste zdaj v večjem številu udeleževali mesečnih sej, da se bo kaj več in bolje ukrenilo za do brobit društva in Jednote.
Kakor ste čitali v zapisniku polletne seje glavnega Jednoti-nega odbora in sklep istega, ste razvideli, da je razpisana velika kampanja za pridobivanje ' novega članstva v mladinskem oddelku. ^Ta kampanja bo trajala do 1. avgusta prihodnjega leta, torej tik pred začetkom prihodnje konvencije. V tej kampanji moramo dajati v prvi vrsti posebno pozornost naši mladini, oziroma mladinskemu oddelku, da pridobi Jednota z združenimi močmi 5,000 novih članov in članic.
Ce primerjamo pri našem
ftvu odrasli oddelek, broječ članstva, mladinski pa sa-278, razvidimo, da je pri našem društvu še precej takih članov, oziroma družin, ki še nimajo svojih otrok vpisanih \ našem mladinskem oddelku. . In ker so tekom te kampanje novi člani in članice tega oddelka prosti vseh prispevkov prvi mesec, in vrh tega dobite še 25 centov nagrade za nove člane (za štiri en dolar), je priporoč ljivo, da bi vsi oni, ki še nimate svojih otrok vpisanih v tem oddelku, iste sedaj vpisali; s tem boste tudi društvu pripa mogli do. častnega mesta ob za kijučku kampanje.
Nerad, ,toda primo^a.n sem zopet svojo staro peSem ponavljati zaradi zaostajanja plače vanja mesečnih asesmentov. Ker bo treba kmalu sestaviti tretji četrtletni račun, torej uljudno prosim vse one, katerih se ta opomin tiče, da bi poravnali zaostali dolg in da bi bili v bodoče bolj točni; ravnajte se po določbi in zahtevi društvenih ter Jednotih pravil. V nasprotnem slučaju naj si morebitne posledice vsak sam sebi pripiše. Ker je društveni odbor strogo navezan držati se pravil in zaključkov sej, take je tudi članstvo dolžno ista spolnjevati, saj so pravila za vse enaka.
Nadalje opominjam vse one člane, katerih otroci (člani) mladinskega oddelka dopolneje 16. leto starosti, da jih takoj z nastopom te starosti prepišite v aktivni oddelek, kajti z nastopom 16. leta ne -morejo več spadati v mladinski oddelek. V slučaju kake nesreče so torej neopravičeni do podpor, oziroma do posmrtnine iz tega oddelka. Prosim vas torej, da to vpoštevate, kar bo edinole v vašo korist.
Z bratskim pozdravom Math Pavlakovich, tajnik.
Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 80, South Chicago, III. Bolj redki dopisi in naznani-
odbor že sel jem je m
ako knjigo ia ^^^^^^ že čez $100. In ker se naše
vrle odbornice toliko M to trudijo, se prosi tudi droge članice, da bi sodelovale roka v roki in nam priskočile na pomoč. V ^Pflifflm smislu apeliramo tudi na naš športni klub (St. Mary's Young Ladies and Girls Athletic Club No. 80 KSKJ), da bi se vnete izkazale za to pomenljivo slavnost.
Slavnost se bo začela označeni dan takoj po 10. sv. maši, ki bo peta in z leviti. u . •
Naznanjam tudi članicam, da je Mrs. Rosie Ziherle pri volji nam dati raj avtomobil na razpolago ves čas za predpriprave naše nameravane slavno sti. Za to ji že danes izrekam v imenu društva iskreno za hvalo.
Dalje prosim vse naše članice, da bi se pri tej priliki za vzele za marljivo agitacijo v pridobivanje novih članic. Vsaka naj skuša pridobiti saj eno novo kandidatinjo za društvo do tega časa, ko se vrši naša velika slavnost.
Želim tudi, da bi se polnoštevilno udeležile prihodnje seje, da se kaj koristnega ukrc ne. Toliko glede naših društve nih zadev.
Naj še omenim, da je imela naša fara sv. Jurija v nedeljo, dne 18. avgusta romanje ali izlet na ameriške Brezje. Kakor vsako leto, je bila tudi letos udeležba velika in krasno vre me za tako prireditev.
Osebne vesti: Občeznani rojak Rudolf Mertich član Booster kluba št. 44 KSKJ se je naveličal samskega življenja, ker je dne 24. avgusta stopil v zakon s svojo izvoljenko. Zal, da mi je. njeno ime neznano. Bilo srečno! Naše iskrene čestitk? novoporočencema.
Netfavno so bile v naši naselbini na obisku in počitnicah ugledne rojakinje iz Eveletha. Minn., Mrs. T. Lovšin in Mrs. K. Fritz. Domov proti divni Minnesoti so se vrnile dne 23. avgusta. Upam, da so tja srečno dospele. Na zopetno svidenje!
K sklepu tega naznanila in dopisa pozdravljam vse članice našega društva, ter se jim pri poročam, da bi složno in marljivo delovale, da bo slavnost naše društvene 25-letnice tem lepše izpadla.
Dalje se prosi vsa lokalna in bližnja društva, da ne bi isti dan (20. oktobra t. 1.) prirejala kake veselice, da se jim bo mogoče udeležiti naše slavnosti, za kar se jim že vnaprej toplo priporočamo in zahval ju jemo. — S pozdravom Margaret Stanko, predsednica
NAZNANILO članom društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, I1L
Vsi člani ste vabljeni na društveno sejo dne 8. septembra ob pol deseti uri zjutraj v šolski
la prihajajo iz naše southčika- dvorani. Resignacija bivšega
ške naselbine to leto, menda zato, ker ni posebnih novic in ni pravega živi j a, ker društva ne prirejajo piknikov kot prejšnja
blagajnika je bila podana društvenem uradu in bila je sprejeta. Zatorej naj se vsak Član zaveda, da pride na sejo, da
leta, ko še ni bilo prohibicije. zamoremo izvoliti zmožnega Zdaj se vršijo društvene pri- blagajnika, reditve večinoma v dvoranah v Tudi več drugih raznih točk ožjem družabnem krogu.	bo na dnevnem redu in vsak
Nekaj posebno imenitnega se član, kateri se kaj zanima za pripravlja za 20. oktobra t. 1., društveni napredek in uspeh, ko bo naše najstarejše žensko naj se gotovo udeleži te seje. društvo v South Chicagu (Ma- S sobratskim pozdravom rije Čistega Spočetja, št. 80	Joseph Zore, tajnik.
K. S K. J.) obhajalo 25-letnico	--o-
svojega obstanka. Na to redko, Vri člani vale družine bi slavnost bodo vsa lokalna in1 morali biti zavarovani pri nail bližnja društva pravočasno po-1 Jodnoti.
vabljena, tako tudi glavni urad- Solvontnost mladinskega od-niki in uradnice K. S. K. Jed-J »laika nase Jedfcote anaša
note.	_ _ __ i. .15*50%.
živečo
Ano Grahek sva se
_____da greva z avtomobilom na kratke počitnice proti Mnnesoti, in sicer v Hibbing, kjer živi že več let najun brat Jakob Stukel, ki je bil eden izmed prvih, ki se je oprijel kmetijstva v ondotnem kraju, kjer je številno železnih rudnikov Načrt se mu je posrečil. Njemu je kmalu zatem sledilo še več drugih Slovencev, ki se ba-vijo danes z mlekarstvom in poljedelstvom na farmi. Moj brat Jakob se je posebno zanimal za pridelovanje krompirja, in baš krompir ga je povzdignil do častnega naslova "Krompir je v kralj" '(Potatoe King), ko je dobil prvo nagrado na razstavi St. Louis okraja za najbolj debel krompir v tem okra ju in okolici. Kjer moj brat živi, tri milje iztočno od Hibbinga in šest milj južno od Chisholma. imenujejo Ameri-kancci to naselbino Krompir ville ali Spudsville, samo radi izredne debelosti in velikega pridelka krompirja na bratovi farmi.
Lahko si predstavljate, da je bil naš skupen sestanek po dolgih 15 letih prav vesel in prisrčen. Tako smo tudi skupno obhajali god ali imendan brata Jakoba in sestre Ane.
V nedeljo zatem je bila v hibbinskem angleškem listu razglašena novica o našem sestanku. Ze v soboto večer in v nedeljo je nas prišlo obiskat mnogo prijateljev, starih in mladih. Sestali smo se v Spudsville dvorani, katero je mojstrsko izdelal iz samih hlodov moj brat Jakot> na svoji farmi. Spored'zabave se je pričel v nedeljo popoldne. Avtomobil za avtomobjlor^ %prihajal in napolnil bližino te originalne dvorane dvorane. Vsak gost ali obiskovalec je imel zadej na svojem avtomobilu kovček. Kar čudil sem se, od kod je prišle skupaj toliko fine rudeče tekočine in kje raste grozdje^v Minnesoti. Družba ali množica je bila velika, moških in žensk. Jakobova žena in sestra Ana sta se začeli spogledovati: Kaj bo pa zdaj? In res v'20 minutah je bil' okusen prigrizek že na mizah za vse dovolj in sicer: potice, kolačev, domačega peciva, puranov, svinj etine itd. Kuharice so bile sprva v škripcih radi velikega števila gostov, potem so bile pa vesele, ko so bili vsi udeleženci izborno po streženi.
Brat Jakob je predlagal preden se je družba vsedla okrog miz, da naj vsak moški pod pazduho pelje na določeni prostor svojo boljšo pplovico. In tako smo korakali po vrsti pod voditeljem in maršalom Mr John Schweigerjem, med tem, ko je Josip Stukel igral na svojo harmoniko znano Radeckije-vo koračnico. Vseh skupaj je zasedlo mize okrog 150 oseb; kakor na kaki veliki ženitnini.
Po izbornem okrepčilu se je začela v dvorani zabava s plesom. Med odmorom je za nekaj časa brat Jakob nastopil in pozdravil vse goste zahvalivši se jim za obisk. Izrazil je svoje veselje in navdušenje, ker se naha-je zopet ne veselem sestanku dveh bratov in sestre. Nato je izročil stoloravnateljstvo Mr. Lamutu, ki je svojo nalogo izborno rešil. Na tej slavnosti so bili tudi vsi odborniki društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. KI Jednote iz Chisholma, Minn., mnogo trgovcev in neki pevski zbor. Jaz sem moral občudovati njih nastope in govore, ker nisem pričakoval, da so tako zmožni. Moje čestitke vam zato.
Pri tej priliki so pozdravili mene {Odpisanega kot ustanov-nika In prvega predsednika K. S. K. Jednote pred 35 leti, mojo sestro Ano, soprogo John
vse sedanje
želeči tej naši organizaciji uspeha in napredka, se je zopet razvila plesna zabava, trajajoča do 11. zvečer, nakar se je družba veselo razšla proti domu.
Naše potovanje iz Jolieta proti zeverozapadu je bilo zelo prijetno. Spotoma siqo si ogledali tudi znani Ravinia koncertni park nedaleč od Chicaga, kjer poje naša Lizika Grahek z Metropolitan opeHio družbo v poletnem času, v zimskem pa v mestu New York. Zatem smo obiskala brata Math Stukla v Milwaukee, Wis., in Math Si-monicha v Sheboyganu. V nedeljo smo dospeli na Willard, Wis., kjpr je zelo lepa slovenska napredujoča farmarska naselbina. Naši rojaki imajo tam lepa moderna gospodarska poslopja; imajo agilnega in dobrega župnika Rev. Novaka, lično cerkev, župnišče in druga cerkvena poslopja. Na obrazih WilJardčanov sem čital popolno zadovoljnost. Vsi so šli nama 'gostoljubno in prijazno na roke v vseh ozirih.
Potem smo se podali čez ves gornji Wisconsin na Superior. Proti Duluthu in Hibbingu, da smo dospeli k bratu Jakobu.
Po dvadnevnem odpočitku smo se napotili v Ely, Minn., na obisk naših sorodnikov Jc-sip Skala in drugih prijateljev. Od tam nazaj v Tower, kjer je naš sorodnik Jakob Skala in več prijateljev. Mudili smo se tudi v Aurori, na Gilbertu, Vir-giniji, Chisholmu, Hibbingu in Grand Rapids. Temu je sledil zopet dvadnevni odpočitek pri bratu. Nato smo šli obiskat 50 milj dodaljeno slovensko farmarsko naselbino Greaney. Minn., kjer živi okrog 50 slovenskih družin. Vsi dobro napredujejo in se bavijo z mlekarstvom ter živinorejo, ker je dosti sena. Tudi ti naseljenci so zelo gostoljubni. Imajo prijaznega župnika Rev. Sedeja, krasno cerkev in župnišče na lepem, malem ravnem hribčku. Hvala vam za vso nama izkazano naklonjenost!
Pa sva s sestro sklenila podati se še malo bolj proti severu na skrajno severno mejo Združenih držav v International Falls. To je precej lepo in snažno mesto, toda Slovencev menda ni tamkaj. Za vožnjo čez most v Kanado sem plača) z avtomobilom 60 centov. Do-spevši na drugo stran, zapazim velik napis: "Brewery Beverage for Sale Here." Ker sem bil kot novodošlec v tem kraju, nisem znal, kako bi bilo treba ravnati, da bi se prišlo kaj v dotiko z ječmenovim produktom te pivovarne, pa sva si s sestro ogledala zatem lepo mestece Fort Francis, kjer je številno žag in nakopičenega lesa za izvoz. V hotelu Rainy Lake sva si s sestro malo okrepčala želodec in grlo; samo kanadsko pivo je bilo premočne zame, ker sem se istega v dobi ameriške prohibicije odvadil. Tu sem se spominjal naše nekdanje znane pivovarne na Scott St. v Jolietu. Kje so oni časi?
Od tam sva se čez oni nftpst zopet nazaj proti Hibbingu odpeljala in prevozila 150 milj dolgo pot. Na meji,. oziroma onstran mosta nisva imela nič sitnosti z finančnimi stražniki, saj ni bilo nič protipostavne pijače na najunem avtomobilu.
Vožnja nazaj je bila naravnost divna po lepi cesti, obdani na obeh krajih s krasnimi jezeri, izletniškimi kočami, kopališči in mnogo izletniki; tudi gazolinskih postaj je mnogo in malih restavra^tov za okrep-čila.
Preteklo je 34 let, ko sem bil na konvenciji K. S. K. Jednote v Tower, Minn. Takrat sem se vozil po železnici in nisem videl kaj takega kot sedaj na vožnji z avtomobilom. Res, potovanje z avtomobilom je dandanes hvalevredno. Mislim, da tako lepih cest, osobito tako le-
ni nikjer kot so v St. Minnesoti, ns
Range.
K sklepu naj omenim, da imam gorečo željo vas vse zopet kmalu obiskati tamkaj na Willardu in v Minnesoti. Lepa hvala za prijazen sprejem vsem skupaj, posebno pa mojemu bratu Jakobu in njegovi soprogi in celi driižini. Iskreni pozdrav!
Josip Stukel In njegova sestrs Ana Grahek, 1006 N. Broadway
St., Joliet, BL
Colorado Springs, Colo. — Podpisana sem se srečno vrnils domov z obiska pri moji sose-stri iz Ely, Minn. To je bilo dne 14. avgusta t. 1. Po dolgi dobi tridesetih let, kar se nisva videli, sva bile vse vesele, ko sva si zopet segli v roke Rekla bi, da skoraj nisva ene druge več poznale. Tako sem tudi prvikrat videla njenega moža in otroke.
Kar se tiče mojih znancev in domačinov iz stare domovine, živečih sedaj na Ely, smo se marsikaj pomenili o nekdanjih starih, srečnih časih.
Dne 4. avgusta so imeli otroci na Ely prvo sv. obhajilo; bilo jih je 150, med temi je bil tudi eden moje sestre. Popoldne je pa prišel Mr. Louis Fink 8 svojim lepim avtomobilom, da nas ie vozil po okolici mesta okrog krasnih jezer. Meni se je ta izlet zelo dopadel. Potem smo jc s sestro vrnili nazaj v mesto. ✓
Naselbina Ely se lahko ponaša, ker ima tako zavedne in na predne Slovence. Skoro vsa trgovina in vsa podjetja so slovenskih rokah in tudi mestna uprava. Lepo je in hvale vredno, da tam skoraj vsi radi slovensko govore. To se mi je zelo dopadlo, kot v stari domovini. Delavske razmere na Ely so še precej povoljne. Pohvalno se moram tudi izraziti, ker tamkajšnji rojaki radi čita-jo slovenske liste. V vsaki hiši vidite kak slovenski list, ponekod pa kar po dva, tri ali štiri.
Dne 12. avgusta je bilo pa žalostno zame, ko sem se začela poslavljati od mojih sorodnikov in znancev. Osobito tedaj, ko sem segala v roke svoji sestri, svaku in otrokom. Bila sem tako ganjena, da se sploh nisem zavedala, kedaj sem šla na vlak.
Draga mi sestra in svak: Tem potom se obema še enkrat lepo zahvaljujem za vso prijaznost, gostoljubnost, postrežbo ter trud, ki ste ga imeli z menoj. Bog naj vama poplača to dobroto, kajti jaz se ne morem zadosti zahvaliti. Tako izrekam tudi lepo zahvalo drugim znancem" in domačinom, s katerimi sem se tamkaj sešia. Vsakega posebej ne morem tukaj označiti. Z Bogom! Imejte se dobro in na zopetno svidenje!
S pozdravom
' Mary Papesh, 2402 Bott Ave
izlet In upa, da jih bo priredila še več podobnih in pripeljala št več obiskovalcev v to čudovito lo in k temu gostoljubnemu slovenskemu ljudstvu.
"Vsi potovale! smo nad vse hvaležni Mr. iCrmpotiču, voditelja izleta in vsem drugim uradnikom za.tako užitkapolni izlet in prepričani smo, da boste imeli priliko postreči še več drugim Slovencem.
n rekami. Slovensko ljudstvo gel dobiti drugega mesta, se je je hvaležno Cunard Co. za ta vdinjal pri arabskem trgovcu s ........ konji, ki ga je poslal na majhni ladji s transportom konj v Singapore. _ Neugodni vetrovi so pa vrgli ladjo na močvirno obaloDeli, tedaj še nepreiskane-ga vzhodnega dela Sumatre.
Nienhnys je bil prisiljen zapustiti ladjo in gaziti preko močvirja na kopno. Tam so ga sprejeli domačini, ki so ga odvedli k svojemu sultanu. Le-ta ga je na svojem tronu — vrču za olje — zelo prijazno sprejel in mu gostoljubno ponudil domačo cigareto. Vonj te cigarete je bil tako čudovit, da je Nienhnysa navdušil. Vprašal je sultana, kje je dobil ta tobak, nakar mu je sultan ponosno pokazal po pokrajini, češ, vse tod raste tobak divje. Nienhnys je vedel dovolj. Porabil je prvo priliko in se odpeljal nazaj na Holandsko, kjer je v zvezi z uvoznikom indijskih dišav Janssenom v Amsterdamu bivšim kolonijalnim mini-
POROČILO IZ DOMOVINE
Mlado slovensko dekle, dobro znano v Chicagu, Miss Mary Janesh, piše "iz Ljubljane Cunard kompaniji:
"Čestitati vam moram, kako ste organizirali in izpeljali ta izlet v Jugoslavijo, kajti vsem ste zelo ugodili z njim. Na Aquitaniji smo bili vedno izvrstno postrežem, cela skupina se je sprijateljila in potovali smo skupaj do Ljubljane, kjer je večina od nas prebila nekoliko dni in delala izlete h krasnemu blejskemu in bohinjskemu jezeru in na razne druge kraje.
"Krasna slovenska dežela je ena izmed najlepših v Evropi, a vendar je tako malo obiskana od Amerikancev. Potovali smo pri dnevu skozi Švico in Avstrijo, katerih lepoto tako naglaša-jo Amerikanci, in vendar, nobena izmed teh dežel se ne more primerjati z divnimi in Čudovitimi slovenskimi Alpami, jezeri
PITTSBUKSKE VESTI -Kakor skoro vse slovenske naselbine širom držav rade poročajo o eni ali drugi društveni slavnosti, tako smo tudi tukaj, našem zakajenem Pitts-burghu nedavno obhajali 20-letnico obstanka uglednega samostojnega podpornega društva Slovenski Orel." To praznovanje se je vršilo dne 18. avguste, 1929.
Kakor znano, ima označeno društvo svoj lastni dom na 5134 Carnegie Ave. že od lete 1921. Posestvo se nahaja na 100 štir-jaških čevljev velikem zemljišču, obdano z železno ograjo in gostim drevjem.
Popoldne označenega dne se je zbralo članstvo v tem domu, ki je bil ves lepo okrašen z ameriškimi zastavami in primernim napisom na pročelju, da Slovenski Orel danes obhaja svojo 20-letnico.
Ob 4. uri popoldene se je članstvo uvrstilo pred domom, da je bila vzete slika vseh navzočih še Živečih ustanovnikov, prvih uradnikov in ostalega članstva Orla, ki bo ostala za trajen spomin na ta jubilej.
Zvečer ob 8:30 se je pričel slavnostni banket, na katerem so bila zastopana vsa pittsbur-ška društva, kajti uradniki istih 8o tudi Člani Orla. Zastopniki organizacij in društev so bili pozvani k besedi po društvenem predsedniku bratu Petru Balkovec, ki je spretno vodil program tega večera. Gotovo bo ta jubilej ostal vsem onim v prijetnem spominu, ki so se ga udeležili. • Društvu "Orel' želim, da bi na enak in še na lepši način obhajal svoj srebrni jubilej!
—Dne 28. avguste ste se v slovenski cerkvi poročila Josip Kroteč in Ana Vidina, hči do-broznanega rojaka Mihael Vidina. Zenitnina se je vršila na nevestinem - domu v velikem krogu sorodnikov in prijateljev. Mlademu paru želimo mnogo sreče v zakonskem stanu.
—Dne 22. septembra, 1929 se bo vršila slavnostna otvoritev novega odra ter povečanja Slovenskega Doma na 57. in Butler cesti, ki je sedaj moderno preurejen z vsemi pripravami za poslovanje. Dozidano je stanovanje za upravnika ali hišnika doma in prenočišče za pot-
ln
strom Cremerjem ustanovil delniško družbo "Deli Tabak Co." Podjetje je sijajno uspevalo in se razvilo v eno največjih na Sumatri.
o-
PREMETEN ŠERIF
Iz okrajnega zapora v Grand Rapids, Mich., je nedavno pobegnil 45-letni jetnik William Skelcher med časom, ko je kosil travo v bližini ječe. Begunca so par dni zatem ujeli in dovedli nazaj na varno. Da ne bo imel v bodoče več skušnjav glede bega, mu je šerif Patterson na noge pritrdil železno krogljo in verigo, da na ta način zopet opravlja posel jetni-škega kosca.
-o-
KAZNOVANA BAHAVOST
Neki londonski trgovec je imel vsega, kar si je kdo po-želel. Nikdar ni bilo slišati, da bi bil rekel, te ali one stvari nimam. Nekega dne je vstopil v trgovino mož, ki je vprašal, ako imajo hlače za moškega, ki ima samo eno nogo.
"Seveda, seveda," je hitel trgovec zatrjevati. "Kakšne vrste pa želite?"
"Salonske hlače, najboljše kvalitete, ki jih imate."
Trgovec je izginil v ozadje trgovine, poiskal par najboljših hlač, vzel škarje v roke ter odrezal desno hlačnico. Nato pa je prinesel v trgovino ter položil pred kupca.
"Da, da, take vrste bi rad. Koliko po stanejo?"
"Trideset šilingov."
"Dobro! Dajte mi jih en par, toda z odrezano levo hlačnico."
Trgovec je omedlel.
ZAHVALA
Zdolej podpisani se z žalostnim srcem zahvaljujem vsem
nike. Tako je dovršen tudi no- Prijateljem, znancem in sorod-
vi krasen povečan oder. Vse »»kom, posebno Mr. in Mrs. to delo so imeli v rokah sloven-1 Grebene iz Colorada, ki so se ski podjetniki. Dozidavo doma
potrudili in prisostvovali ob času pogreba moje pokojne soproge
MARIJA TROJER ' rojena Znidaršič,
je izvršil naš znani stavbenik Dekleva iz Canonsburga, Pa.. delo novega odra je pa izdelal slikar Josip Likar iz Clevelanda Ohio. Barvanje (pleskanje) sta izvršila domača podjetnika Barilar in Oblak. Tako je se-,. , . . daj naš Slovenski Dom moder-1^..^^1^?3™ ^^ .B no dovršen. Lahko bo odgo-
jdoma iz Dobrepolja, fara Videm Pokojnica se je dne 27. juni-
poulično karo na obisk k prijateljem v naselbino Opportunity, šest milj oddaljeno od našega mesta. Vrnivša se nazaj v Anacondo, se kara ni vstavila pred njeno hišo. Ko je hotela menda doli iz kare stopiti, je pa padla vznak na cesto ter se pri tem teko po-
vr tt , . , . , škodovala, da je drugi dan, dne Na Holandskem je nedavno 9f>	„„. * , , ' . .
i i. T. ... , ♦ junija umrla v bolnišnici umrl ustanovitelj velikega to-!
varjal za vse prireditve iger in veselic; na razpolago bo tudi imel več sob za društvene seje in nekaj sob za prenočišča pot nikov.	Poročevalec.
-o-
PO NERSREČI POSTAL MILIJONAR
sv. Ane. Pokojna je spadala k tukajšnjemu društvu sv. Jožefa, št. 43 KSKJ, od katerega .	,	i sem že prejel svoto $1000, za
!! "	"»"V1 kar se lepo zahvaljujem, P™
kojnica zapušča mene, žalujoče-
bačnega podjetja na Sumatri: "Deli Tabak Co.," Nienhnys. Tega moža je nesreča napravi-
ja. Kako? Nienhnys se je pred 65 leti kot 20-leten mladenič odpravil na Javo,, da bi poizkušal svojo srečo. V uradu neke holandske družbe je dol?il prvo službo. Toda niso bili zadovoljni z njim ter so ga oc^ pustil iz službe. Ker ni mo-
ga soproga, več sinov in hčera. Naj v miru počiva!
John Trojer, soprog. Anaconda, Mont., 23. avguste, 1929.
'-■I * ! 1
poročilo o vseslovenskem katoliškem shodu
(JfciriJoTTi ]' referata Rev. B.Snoja)
•'Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem je geslo sedanjega slavno vladajočega papeža Pija XI. To prelepo geslo je pričel
takoj udejstvovati s katoliško akcijo. S tem je dal vzgojno posvetnim organizacijam najprej v Italiji nov temelj in široko podlago. Dne 2. oktobra, 1928 je potrdil pravila Italijanske katoliške akcije. Od tega časa vedno znova povdarja važnost katoliške akcije in izraža posebno veselje nad tem, da se širi katoliška akcija tudi izven Italije ter hoče, da se uvede v vseh katoliških deželah.
"a) Ustroj 'Italijanske katoliške akcije,' Dr. M. Slavič piše v svoji izčerpni razpravi v Času zvezek 7 o njej tako-le: •Katoliška akcija je zveza katoliških sil, ki so organizirane za krepitev, širjenje, udejstvova-nje in obrambo katoliških na' čel v zasebnem, družinskem in socijalnem življenju.' Torej v katoliški akciji 30 združene vse katoliške sile v dosego skupnega namena. Ločene so ^pa med seboj po spolu in starosti; zato imamo zvezo mož, mladeničev, žen in mladenk. Take zveze so v vsaki župniji in vse te zveze posameznih župnij spa dajo k Škofijski zvezi.
"Dolžnost vseh teh posameznih zvez je podpirati župnika in duhovništvo v njegovi visoki misiji in udeleževati se pri vseh prizadevanjih, da se zasigura mir Kristusov v kraljestvu Kri stusovem.
"Te zveze posameznih župnij pa vodi Centralni odbor katoliške akcije s svojimi škofijskimi odbori in župnijskimi sveti. \ posameznih župnijah pa župnijski svet, čegar udje so predsednika ali predsednici Zveze mož, mladeničev, žena in mladenk, tudi se lahko pritegnejo
Prosvetne Zveze.
"Naloga te Prosvetne Zveze bi bila ista kot je katoliške akcije. V splošnem: pospeševati versko in nravno življenje ter gojiti krščansko prosveto. V konkretnem smislu bi oskrbovala poučna predavanja in vodila delo za dober tisk.
"Svoj referat sklenem z besedami prelata Dr. M. Slaviča: 'Pa ne le na organizacije. bo gledala katoliška akcija, ampak na to, da zajeme val apostolske gorečnosti vse vernike, da užge tudi ločene kristjane in privede h Kristusovi vesoljni edinosti, da prižge še nevernikom luč prave vere. Ogenj božje ljubezni pa mora goreti in plam-teti, kar je poglavitno, kakor pravi papež katoliške akcije, v lastnih srcih, šele potem more svetiti tudi drugim in jih ogrevati za Boga, Kristusa in njegovo cerkev. Katoliška akcija je tisti ogenj, o katerem govori Kristus: Prišel sem, da ogenj zvršen, da -bi se že vnel (Luk-12, 49)'."
Referat velečastitega gospoda provincijalnega komisarja patra Benigen Snoja je bil vsestransko navdušeno sprejet. K temu referatu je imel še do datni referat Mr. Leo Jurjovec iz Chicaga. Njegov referat se je glasil sledeče:
"Vprašanje Prosvetne zveze se je pojavilo v teoriji že par-krat pred nami. Seveda samo v teoriji in besedi. V dejanju, da bi se tudi dejansko ustanovila, do tega ni prišlo, ker ni bilo zato psihologičnega trenutka in tozadevne ugodnosti.
"Kaj je namen, oziroma kaj naj bi bil namen Prosvetne zveze. nam jasno govori že ime samo. Širiti kulturo in prosveto v krščanskem smislu je glavni in ves namen in cilj prosvetne zveze.
"Današnja doba, je doba or-
jyy^

192$
-SEfi-

k temu delu. Kako, ne more mo danep določati, to bi pač bilo treba iskati sproti smernic, ki bi odgovarjale pojavljajočim se razmeram in slučajem. Lahko bi vam naštel še veliko in veliko teh vprašanj, ki so res nujno potrebna in iščejo rešitve, a nikogar ni, ki bi gledal, da bi se taka vprašanja res rešila tako, da bi bilo prav.
"Najvažnejše vprašanje je, da se naše prosvetno delo spravi v enoten tir. Ne vsak zase. ampak skupno delajmo ameriški Slovenci, v enem duhu, kar je nas enega katoliškega duha,
potem bodo naši nastopi kaj zalegli, drugače ne. V združenju je moč. V organiziranem delu je moč.
"Nihče se naj ne boji, da se bo prosvetna zveza utikala v kake domaČe razmere naselbin, ki ne bodo imele splošne veljave in pomena. In tudi vsako tako vprašanje bo najprvo dano, da se o njem izreče" vsaka naselbina sama. Prosvetna zveza bi bila tu le, da narod navaja k resničnemu narodnemu, gospodarskemu in kulturnemu napredku."
(Konec prihodnjič)
(imiizuximmxiiiiiimirn
NEBEŠKA KRONA
ALI PREMIŠLJEVANJE O NEBESIH
Nemški spisal Janez N. Stoger, duhovnik Jezusove družbe Poslovenil Janez Šmuč, duhovnik goriške nadškofije. ^mimHmgnHHtiHumimimtniinimiTTV
(Nadaljevanje)
predsedniki udruženj, ki sicer gtmizacij. V ameriškem jav-
ne spadajo h katoliški akciji, pa vendar tudi zasledujejo marsikatere cilje apostolata in ima jo očividno katoliškega duha.
"b) Katoliški akciji v Evro pi in posebej v Sloveniji.
"Po vzoru Italijanske katoliške akcije so nekatere katoliške dežele v Evropi prevzele kar pravila in poslovnike Italijanske katoliške akcije tei uvedle popolnoma enako ustrojeno katoliško akcijo. Po teh smernicah se uvaja zdaj katoliška akcija tudi v Sloveniji. Gleda se predvsem na bistvo katoliške akcije. Bistvo katoliške akcije izraža papež Pij XI. s tem, da jo definira kot 'udeležbo laikov pri pravem misijonskem delu cerkve, kot oblike sodelovanja laikov pri misijon-
nem življenju je vse organizira no in organizacije vodijo vse življenje v nekem določenem pravcu. Organizirana je politika, organizirana je prosveta in kultura, organizirana je industrija in sploh vse življenje, ki se suče okrog nas.
"Ko vse to premislimo, izgine pred nami vprašanje po vzroku, zakaj je ameriškim Slovencem potrebna Prosvetna zveza.
Katoliški S 1 o v e n»c i imamo pred seboj važna vprašanja važne naloge, ki stopajo prav živo pred nas, za rešitev. Toda kako iste rešujemo sedaj? Tako pač, kakoršne nas najdejo taka vprašanja v takih slučajih. Da neorganizirani ne moremo reševati taka vprašanja tako, kakor bi jih mogli, je umev-
skem delu duhovnikov.' Na- no in jasno.
mesto zvez posameznih stanov kakor je v Italiji, se združijo v Sloveniji vse katoliške organizacije v svrho sodelovanja ter se tako obnovi v njih apostolski duh in apostolska gorečnost za velike cilje Kristusove cer kve.
"c) Kako naj bi se med Slovenci v Ameriki organizirala Prosvetna zveza v smislu kato liške akcije?
"Mi bi lahko podobno kot v Sloveniji naredili. Doma so pritegnili h katoliškim organi zacijam karitativne in prosvetne organizacije. Tu pridejo namesto karitativnih v poštev podporne organizacije kot K. S. K. Jednota in Družba sv. Družine. Tema dvema bi se pritegnila tudi ^Slovenska Ženska Zveza. V Ameriki in sicer v vsaki slovenski župniji naj bi bile vse cerkvene kakor tudi prosvetne in podporne organizacije nositeljice katoliške akcije, ki bi se tu v Ameriki imenova la Prosvetna Zveza.
"Za vodstvo Prosvetne Zveze se porabi v vsaki župniji dosedanji delavni odbor za katoliški shod s kakimi malimi izpre membami. V ta delavni odbor naj vsaka katoliška organizacija da po enega zastopnika. To
"Važno vprašanje pred nami je zlasti naša mladina. To vzgajamo v vsaki naselbini pač tako, kakor moremo in kolikor smo sposobni zato. Ako bi se to vprašanje za reševanje, takih različnih vprašanj centrali-ralo, bi bilo to delo vse drugač-nejše, kakor je sedaj. Ljudje, ki bi vodili prosvetno zvezo, bi študirali taka vprašanja in bi svetovali reševanje takih vprašanj v takem duhu, ki bi bil za splošnost in slovenstvo naj bol i koristen.
"Pa so še številna druga vprašanja. Naše naselbine imajo vedno razne slavnosti in prireditve, ki so važnega pomena, kot obletnice naselbin, društev, fara, itd. Iščejo govorni kov za take slavnosti. Pa ka ko malo govornikov imamo ameriški Slovenci, to je govor nikov izobražencev. Prosvetna zveza bi jih lahko našla in pri pravila za take slučaje. To se vam morda ne zdi važno, pa je zelo važno. Nasprotniki delajo v tem duhu za svojo stranko. Koliko imamo v Ameriki velikih naselbin, ki bi zmogle marsikaj, pa nimajo v svoji sredi voditeljev, ki bi naselbino dvig nili gospodarsko in politično Tu je veliko dela. Prosvetna
je lokalni ali župnijski odborWeza bi lahko navajala rojake
Ko se bo ta duša ločila v milosti božji od telesa, pripeljali jo bodo angel j i ali pa kraljica nebes pred obličje božje, kjer
bo iz ust svojega nebeškega ženina slišala sladke besede:
"Pridi nevesta moja, kronana boš (Vis. pes. 4, 8); pridi
izvoljena mojega očeta, pojdi
v • veselje tvojega Gospoda!' (Maf 21, 23). Ko bo stopila sveti raj, zagledala bo vso bliščobo nebeškega veličastva ter videla in občutila veselje, kakoršnega še oko ni videlo, uho ni slišalo, niti človeška srce občutilo; angeli ji bodo nesli nasproti priborjeno krono in ji za vsak vzdihljaj ljubezni, za vsako sdlzo pokore, za vsako voljno prestano bolečino pritisnili na glavo večno, zlato krono z neskončno radostjo, zakaj gotovo je, da bo Bog vsako še tako majhno delo ljubezni, vsak požirek vode, vsak grižljaj kruha, ki ga podelimo ubogemu, poplačal s posebno stopinjo časti. Prijatelji in znanci,, s katerimi je na zemlji živela v ljubezni, ranjci, za katerih zve-ličanje je vedno skrbela, ji bo do prišli nasproti.
Videla bo starše, brate, sestre, žene in može z venci slave okrog sebe; videla bo neskončno krdelo izvoljenih — vse verne in vse svetnike od Adama do sodnega dne, vse vnete služabnike božje in vse muče nike in mučenice iz prvih časov krščanstva. Videla bo tebe sv. Jožef, tebe sv. Peter, tebe sv. Pavel in tebe, ljubljenec Gospodov, sv. Janez in tebe sv Terezija, sv. Neža, sv. Katari-' na, sv. Jedert in tebe, ljubezni-
vi oče, sv. Ignacij, vse nebeške prebivalce iz vsega krščanskega sveta. Nebeško kraljico bo zagledala in veselja omamljena se bo vrgla v njeno materino naročje; kdo more popisati preobilje radosti in morje sladko-sti, v katerega se bo takrat vtopila taka duša? In kaj bo šele takrat, ko bo zagledala Jezusa in trikrat svetega Bo ga? Oh stori nam, o Bog, tako veselje, pripelji nas v tvojo nejbeško blaženost. O predraga domačija, od daleč te pozdravljamo in iz globočine srca vzdihujemo po tebi!
Neka priprosta, a zelo pobožna ženica je bila blizu smrti. Njen spovednik, ki je bi) umrl šele pred tridesetimi leti, je bil ta čas pri nji ter jo je tolažil z nebeškim veseljem, v katero se bo preselila vsak hip. Žena se vsa pomiri in uda v vo ljo božjo. Ne boji se večnosti, ker ve, da je od mladih nog ljubila Boga in mu vedno zvesto služila. Le ena reč jo še skrbi. Ne more si namreč do misliti,'kaj bi rekla, ko bo sto pila v nebesa, kako bi nebe ščane pozdravila. V svoji prostosti povpraša torej spoved nika, rekoč:
"Duhovni oče! Kaj pa naj rečem stopivši v nebesa, vsaj ne bom našla besedi."
Spovednik sicer učen, pa.ravno tako prost in pobožen mož-ji odgovori:
"Nič ne skrbi, ljuba duša; ko
stopiš v nebesa, reci: 'Hvaljen bodi Jezus Kristus!' in vsi ne-beščani bodo enoglasno odgovorili : 'Na vekomaj! na veko maj! na vekomaj*!" ^
Hvala torej Bogu, hvala Zve ličarju,- neizrekljiva, neskončna hvala, da smo dosegli svoj cilj, prestali izkušnjo; junaške premagali svet, meso in hudiča, zbežali nevarnostim ter srečno dospeli v deželo miru in Kri stusovih obljub in dosegli krono življenja! Ta zavest bo prvi izraz naše radosti in prvi glas našega, v veselju kipečega srca.
Sin se povrne iz daljnih krajev. v svojo domačijo; po dolgi ločitvi zopet objame in s solznimi očmi pritisne na srce ljubega očeta in blago mater; v naročju svojih bratov in sester se odpočije od nevarno sti, v katerih je bil, in njegova prva skrb je, da poizve, kaj so storili zanj v tem času, ko ga ni bilo doma.
Tako bomo tudi mi, -stopivši v nebesa, takoj spoznali neskončno ljubezen božjo do nas, in sicer po veri, ne v ogledalu ali skozi zagrinjalo, kakor tu na zemlji, ampak v najsvetlejši luči. Spoznali bomo, kako nas je Bog ljubil od vekomaj, in kako je našo dušo, kakor dragocen biser, ki se bo lesketal v kroni njegovega veličastva, vzel iz zakladnice svojega srca ter ji odločil tako visok cilj in konec. Spoznali bomo, kako usmiljen je bil do nas, da nas še takrat, ko smo grešili, ni zavrgel, kakor prevzetne angele, marveč nas je po svoji dobroti odrešil in rajši svojega sina dal razpeti na križ, kakor da bi nas bil pogubil.
Spoznali bomo, kako si nas ti, o Jezus, ljubil, za nas trpel in na lesu križa prelil svojo kri za nas in kak izvirek milosti si nam odprl v zakramentu sv. oltarja. Spoznali bomo, kako si ti, o Bog, očetovsko skrbel za nas, da si nam dal dobre starše, brate, sestre, prijatelje in dobrotnike, nam delil vedno nove dobrote, nas rešil toliko nevarnosti in nas po vseh potih spremljal z očetovsko ljubeznijo. Vse te dobrote bo duša spoznala v bistri luči in, preši-njena neskončne ljubezni, bo zahvaljevala Boga.
Kakor se bo pogubljenec rotil in preklinjal vse, kar mu bo prišlo na misel, tako bo izvoljena duša blagrovala vse, kar ji je pripomoglo k toliki sreči. Srečna ura, poreče, v kateri sem se rodila; srečen dan, na kateri sem bili krščena v kato liški, edino zveličavni veri. Blaženi moji starši in moji odred-niki; blažen bodi moj zaročnik, blažena moja žena, ki me je na gibala k svetosti; blažena moja služabnica, ki je s svojim lepim vzgledom v meni budila pobožnost; blažena tista pridiga, ki mi je odprla oči; blažena tista ura, ko sem zajpeljivcu dala slovo in začela sveto živeti; blažen moj' spovednik, ki me je izpreobrnil s svojimi nauki in s svojo gorečnostjo, me učil spoznati Boga ter me po-
vzdignil na viijo stopinjo po-hožnosti, čednosti in popolnosti; blažena tista spoved, v kateri sem se obtožila vseh grehov celega življenja; blažene solze pokore, ki sem jih točila zavoljo svojih grehov; blažene moje reve in težave, s katerimi se msi prislužila toliko ve ličastvo in blažena bodi ljubezen, potrpežljivost in milost mojega usmiljenega Boga! In po vsakem blagru, bodo vsi ne-beščani vskliknili: Na vekomaj, na vekomaj, na vekomaj!
Tako, oh ne, neskončno večji, kakor ga more opisati moje pe ro, bo veselje duše, ki bo vsto pila v sveta nebesa. "Vemo," piše sv. Pavel "da, ko se podere naša zemeljska hiša, v kateri zdaj stanujemo, bomo našli pri Bogu drugačno hišo, ki ni z rokami storjena, marveč večno hi^o v nebesih. Saj nimamo tu obstoječega mesta. Mi smo meščani nebeškega Jeruzalema, Sijona, svetega mesta." (II Kor. 5, 1; Hebr. 13, 14). 16. Slavje po sodnem dnevu.
Po tem življenju stopi duša pravičnega sama pred sodnika Jezusa in, ko zasliši iz njego vih ust sodbo, gr$ v rajsko veselje. Njeno truplo pa ostane
v	črni zemlji in je groza lju-hovo trohljivost. Ob koncu dem, ker jih opominja na nji-vseh časov na sodni dan šele bo dovršena slava pravičnega
Vpričo sveta bosta njegova duša in njegovo izpremenjeno telo v dolini Jozafatovi prejela svoje plačilo. Oh kak izpre mem bo ta dan! Ubogi Lazar, ki ves v ranah vzdihuješ pred vratmi bogatinov in pobiraš drobtinice kruha, ki padajo od mize, ta dan boš dosegel obil-nost vseh dobrot; vstopil se boš v morje vseh sladkosti. In
vi	vsi, ki dolžite previdnost božjo, da posvetnih dobrot ne razdeljuje po pravici ,ter žalujete z Davidom:
"Moje noge so skoro omahnile, in moje stopinje so skoro izpodletele, ker sem se srdil za radi hudobnežev, ko sem videl srečo grešnikov" (Ps. 72. 2) ; potrpite nekoliko, odložite svo je tožbe do sodnega dne. Zdaj vidite le pičico one velike slike ter ne veste, kam merijo njene posamezne poteze, zato se vam zdi nesreča in krivica vsak križ, ki vam ga Bog pošilja Oh kako različne bodo ta dan vaše sodbe od sedanjih! Kako vam bo takrat mogoče tožiti o nadlogah, ki vas stiskajo, revnem stanu, v katerem živite, ko boste spoznali, da vas je temi britkostmi izkopal iz zemeljske revščine in posadil na kraljevi sedež večnega veličastva. Boste li obžalovali, ker ste vse voljno prenašali, ko boste dobili zato v plačilo rajsko veselje? Ali si boste šteli v nesrečo trpljenje, ki vam je naklonilo toliko krono?
O kako srečni boste ob tem velikem vin prevažnem dnevu, ko boste videli Jezusa, sodnika živih in mrtvih z velikim ve-ličastvom stopiti na zemljo Kako ljubo vam bo takrat, da ste svoje srce, dokler je bil še čas, očistili v bridkostih in solzah pokore! Med tem, ko bodo otroci tega sveta z veliko žalostjo prepozno spoznali svoje hudobije in vpili v svoji obup-nosti:
"Gore padite na nas, in hribi, pokrite nas" (Luk. 23, 30), boste vi stali mirno in brez strahu pred kraljem vseh kraljev. Jasno vam bo čelo, in radosti se vam bo smijalo srce. Križ Kristusov, ki so ga hudobneži zaničevali, vas bo branil, in kri Jagnjetova, ki bo pričevala zoper hudobneže, vas bo opravičila. Vsaj poznate svojega sodnika, vsaj veste, da vas ljubi; kaj bi se ga torej bali? Zakaj bi se neki tresli? Poglejte Najsvetejšega, ki sedi na sod nem stolu. On se bo z milimi očmi ta dan ozrl na vas, vas objel s svojimi prebodenimi rokami ter vam rekel z vso lju bežni vostjo:
"Pridite, pridite na moje srce!" O kaka slast mojemu
ušesu in niojemu srcu, zaslišat> iz Jezusovih ust sladke besede:
"Pridite izvoljeni mojega oče ta, posedite kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sve ta" (Mat. 25, 34). "Pojdi v veselje svojega Gospoda" (Mat. 25, 23).
Jaz revna stvar, sem torej srečen za vselej. Jaz, ubogi grešnik, sem v družbi svetni-tov. Izbrisani so moji grehi, vse je odpuščeno, vse je pozab-jeno. Ljubezen bo moj delež na vse veke. O veselje nad vse veselje! Jaz sem srečen, jaz blagoslovljen od Očeta, Sina in sv. Duha. Nebesa so zdaj moj dom, moj delež, moja večna domovina.
Nato se bo vzdignil Gospod vojskinih trum s svojega sedeža, pritisnil mi bo na glavo krono večnosti, okinčal mi bo čelo vencem neumrjočnosti, obledel me bo v oblačilo veličastva in mi podal v roke vejico zmage in želo njegovega kraljestva. 'Vfoje ime bo zapisano z zlatimi črkami v podnožje njegovega sedeža; sedež mi bo odločen, in zakladi, posestvo in veličastvo iožje bo ob enem moja večna lastnina. Takrat bom vzdihnil: Preveč, o Gospod, preveč je sreče, radosti in plačila. Pre-častitljivi so mi tvoji prijate iji." Jezus pa bo odgovoril: Pojdi v veselje svojega Gospoda . . . Dobro si se vojskoval, vero ohranil, tek dokončal, sprejmi torej krono pravice.'" (II. Tim. 4, 7).
Zakaj lačen sem bil in si m> dal jesti, žejen sem bil in si mi dal piti, ptujec sem bil in si me vzel pod streho, gol sem bil in si me oblekel, bolan sem bi) in si me obiskal, v ječi sem bi) in si me rešil" (Mat. 25, 40).
Pojdi torej v veselje svojega Gospoda, "jaz bom tvoje preo bilno plačilo" (I. Mojz. 15, 1).
Karkoli si storil kateremu mojih najmanjših bratov, to s> meni storil" (Mat. 25, 41). Kako se bom takrat osupnjen začudil, rekoč: Kako, ali je bil Jezus tisti berač, kateremu sera dajal miloščino? Ali je Jezus zdaj moj dolžnik za pičla dela milosti, katera sem doprinašal? Ali Jezus tako obilno plačuje take pičlosti, kakor je požirek vode, ki se iz ljubezni do nje ga podeli žejnemu, ali pa kakor je vzdihljej ljubezni, kesa in sočutja? Ali tako velikodušno povračuje Jezus mojo mrzlo ljubezen in revno zvestobo? Oh neskončna in nezapopadljivp ljubezen mojega Boga!
-o-
Kazimir Tetmajer — (. G.:
Moder kmet
Neki vojvoda je kruto preziral svoje podanike, zlasti kmete.
"Samo s korobačem po njih!'' bilo je njegovo geslo.
Baš je slavil svoj štirideseti rojstni dan. Plemstvo se je po običaju zbralo, da mu če sti ta. Zabava je bila že v polnem teku, ko nenadno stopi sluga in prijavi kmeta, češ da stoji pred vrati in hoče s silo noter. Nosi s seboj baje pre važno vest za vojvoda.
Mar je ponorel ali kaj! Kaj ne ve, da imam goste? Pa če že nosi važno vest, naj vstopil Vsaj slišali boste, prijatelji, kake kmetavze imam! Glavo stavim, da bo prišel s prošnjo: naj mu bom milosten! No baš pravi čas prihaja!" govoril je voj voda gostom.
Komaj je te besede izrekel, že vstopi v dvorano kmet, praž-nje oblečen, z radostjo v licu. Globoko se prikloni gospodi in ostane pred vrati.
"Kaj hočeš?" vpraša ga vojvoda ves besen.
"Vaša milost," začne kmet, "slišal sem, da ste izgubili prstan, ki je bil mnogo vreden in vaši milosti za čudo drag."
"Da, bil je to dragocen spomin, ki sem ga izgubil nekje na lovu," potrdi vojvoda "Morda kaj veš o njem?"
Namesto odgovora izvleče kmet izza pasa prstan, ki je ve-blestel od dragih kamenov.
"Naj pogleda* vaša milost,
ako je morda to oni prstani Ako je, prosim, pustite me milostno, da grem," prosi kmet.
Vojvoda skoči in krikne: "Da, to je on! A kje si ga dobil?"
"Našel sem ga." "A kjer
"Na potu, ki vodi k vašemu dvorcu. Med dvema kameno-ma je bil, zato sem ga vam brž prinesel."
Po teh besedah se nakloni in gre.
'Kam hočeš! Kaj ne veš za moje besede? Rekel sem, da oni, ki prinese moj prstan, bo prejel veliko nagrado," ga zadržuje vojvoda.
'Oprostite, tega nisem vedel, ker bivam daleč od ljudi."
'Ne govori, kakor da nočeš nagrade! Besedo bom držal."
'Prosim, samo svojo dolžnost sem storil . . ." govoril je kmet prostodušno.
"Meni je to vseeno," vrne vojvoda, "hočeš denarja ali kaj drugega ?"
"Ako vaša milost dopusti, da izbiram, prosil bi za nekaj drugega," reče kmet in pri tem napravi tak obraz, da se gosti niso mogli vzdržati smeha.
"Kako nagrado torej želiš?" vpraša vojvoda.
"Prosil bi za pet in dvajset vročih z debelo palico . . ." zaprosi kmet in pri tem šaljivo treplje z očmi.
Vsi prasnejo v gromovit smeh. Vojvoda se je komaj našel in rekel kmetu:
"Išči drugo nagrado, sicer bom moral misliti, da pri tebi ni vse v redu . . ."
"Prav zato, ker imam zdravo pamet, hočem pet in dvajset vročih, ker od teh ne bom nosil niti ene," odgovori kmet.
"Kaj?" se čudijo gosti.
"To je namreč takole: Ko sem prišel na dvorišče in prosil vratarja, naj me pusti k vam, me ni pustil, dokler mu nisem obljubil četrtino nagrade, ki bi jo naj dobil za najdeni prstan. A ko je drugi sluga zvedel za to, me tudi on ni pustil naprej, dokler nisem tudi njemu obljubil četrtino nagrade. Pred vežnimi vrati je bilo še strašneje: tu me je zadržal upravitelj in ni mi dal naprej, dokler mu nisem obljubil polovico cele nagrade. In tako me ni ne ostane nič . . ."
Ko je kmet to izrekel, je za bučala burja smeha.
"To si sijajno izvedel, prijatelj," vzklikne vojvoda. "Kar so zahtevali, naj jim bo! Ker si pošteno razdelil tem zanikar-nežem, naj vsak svoj del prejme!"
In takoj ukaže vojvoda, da se "nagrada" razdeli, in že se razlegne ječanje slug, ki so prejemali — nagrade . . .
Kmetu pa da vojvoda deset dukatov, ker se je pokazal tako velikega in modrega, in še pozove ga, naj sede k mizi med goste; in te je vaški modrijan s svojimi dovtipi in domislicami ne le zabaval, ampak jim je pokazal tudi to, da priprosti kmet ni bedast, zato mu je težko, ako gospoda ž njim ravna kakor s sužnjem . . .
Ta dogodek je tako močno deloval na vojvodo, da je tega kmeta vzel v svoj svet in od takrat postal največji kmetski prijatelj.
Nekateri možje pravijo svojim ženam, da so njih boljše polovice; morali bi jim pa pravzaprav reči enote ali celote. •
Da ti ne bo treba prositi o-proščenja, brzdaj vedno svoj jezik.
Marsikak mož obljubi svoji ženi, da se bo poboljšal, toda to
obljubo izvrši šele v grobu. •
Zivinozdravnik (kmetu, ki je v nedeljo prišel k njemu): "Ali ne veste, da v nedeljo ne delam?"
Kmet: "Jaz že vem, ampak moja krava ne ve tega."

. t ■ * f*}
CATHOLIC UMOM
UNITED STATES OP AMERICA Maintained by and in the internat of the Ordar. * etery Taeaday
OFFICE: Win St Clair Am
Telephone: Henderson: 3912
CLEVELAND, OHIO
ugodna sezona društvenih prireditev
Poletna doba ni za društveno gibanje in življenje nič kaj prikladna. Vsled silne vročine člani radi izostajajo od društvenih sej, osobito ob nedeljah, ko jih mika sveži zrak in zelenje v prosti naravi. Dnevi so bolj dolgi, večeri pa kratki.
Tu in tam kako društvo res priredi izlet (piknik), ki pa ni tako dobro obiskan, kakor je bilo pričakovati. Koncem konca ima vsled tega društvo še morda izgubo. Najemnina piknik o-vega prostora je precej visoka, godba draga, dohodkov pa malo. Morda je slabo deževno vreme pripravljalnemu odboru tudi vse račune in lepe dohodke kakega nameravanega piknika prekrižalo?
Pravo in bolj živahno življenje za društva se pričenja zopet z nastopom jeseni in zime. Člani se bolj radi držijo doma in imajo več prilike hoditi na sejo ali kako društveno prireditev v kaki dvorani.
Težko je pa trditi in računati, da bo vsaka veselica, bodisi že te ali druge vrste dobro uspela. Pri tem je glavno vprašanje, kako se članstvo za društvo zanima? k Ce člana nikdar ni na sejo, tudi na veselico ne bo prišel, Če bi ga tja tudi silili. V tej zadevi je treba skupne kooperacije in sodelovanja. Vsak član naj si dobro zapomni to, da se veselicca ne vrši in ne prireja samo za zabavo pripravljalnega odbora, ali društvenega odbora. Ta odbora delujeta na to, da bi se blagajni kaj opomoglo s preostankom in dobičkom kake prireditve. Kakor znano, ni društvena blagajna last odbora, ampak vsega članstva skupaj. Ce prireditev dobro izpade, imajo od tega vsi člani korist. , V obče hodijo na seje in veselice samo eni in isti člani, drugi pa lepo doma kimajo ter sedijo rekoč: "Kaj mi mar veselica, jaz plačam svoj asesment, pa mirna Bosna!" Tako naziranje ni umestno.
Ob koncu leta pa taki člani tarnajo, ko odbor na vse članstvo razpiše posebni asesment v pokritje upravnih stroškov. To se morda vrši radi tega, ker je imela kaka društvena prire ditev slab finančni uspeh, ali je pa povsem izostala.
Naravno je in jasno, da društvene veselice dandanes niso več to kakor so bile pred leti nazaj. Znani Volstead nam dela zapreke. Ponekod je strogo prepovedano prodajati količkaj dobro pijačo, in v nekaterih državah se pa veselice ne smejo vršiti ob nedeljah. Ta postava velja za Pennsylvanijo.
Ni glavni namen take prireditve, da bi se članstvo na nji vsled pijače omamilo; glavni namen je, da se s kako prireditvijo zbudi društveno življenje, da se člani medsebojno v domačem krogu zabavajo in veselijo, tudi če ne teče od mize iz polnih kozarcev vina.
Zmernih in nedolžnih zabav je več vrst. Kjer je mogoče, se lahko vprizori kako smešno gledališko igro. Kjer imajo pevski zbor, se lahko priredi koncert, ali da nastopi godba ali tamburaši. Lahko se priredi društveno veselico tudi s kakim drugim programom, na primer igranjem na karte, domino, tombolo, ribolovom, kratkim predavanjem itdl
Naša K. S. K. Jednota si je omislila skoro 3,000 čevljev dolgo filmsko sliko o minuli 35-letnici, Vseslovenskem katoliškem shodu, nastopu Orlov in znanem semnju v naši clevelandski Novi Ljubljani. Za prikazovanje teh slik bo vzelo okrog dve uri časa. Vsled tega bi bik> jako priporočljivo vsem našim krajevnim društvom, da se pravočasno priglasijo in pišejo glavnemu odboru, da jim bo dal na razpolago to filmsko sliko. Izberite si torej dvorano in določite čas. Zatem pa sestavite primeren program in bodite uverjeni, da boste imeli uspeh s tako prireditvijo.
Se na nekaj moramo opozoriti naša krajevna društva. Kadarkoli ste se odločili za kako prireditev ali veselico, vedno to pravočasno naznanite uredništvu Glasila. V bodoče bomo za vsako naselbino sestavili koledar ali razpored teh prireditev po posameznih društvih v tej ali oni naselbini. To prednaznanilo ali vabilo bo priobčeno več tednov na enem in istem mestu, da bo s tem malo več reklame. Vabila in naznanila glede društvenih veselic priobčujemo v obliki dopisa zastonj; Vabila v obliki oglasov morajo pa biti plačana, in sicer po znižani ceni.
Takoj na prihodnji seji sklenite torej in se odločite za kako društveno prireditev, zatem pa poročajte o tem našemu listu. Škoda bi bilo, da bi v bližajoči se ugodni sezoni članstvo doma sedelo. Malo poštene in družabne zabave v društvenem krogu nikomur ne škoduje, pač pa koristi za duševno razvedrilo.
ob začetku šolskega leta
Mesec september je zopet nastopil, ki je osobito za šolsko mladino najbolj važen vsled tega, ker zaključuje dobo poletnih počitnic in otvarja novo šolsko leto.
Skoro tri mesece je imela mladina priliko, da se odpočije in oddahne, zdaj se bodo pa zopet odprla šolska vrata, zapel bo običajni zvonec in klical mladino v klopi, da nadaljuje svoje delo učenja in izobrazbe.	/
Za uk marljivi šolarji pozdravljajo z veseljem prihod meseca septembra, toda bolj mlačni in leni, bi pa radi imeli počitnice cek> leto. Začetka šolskega leta se osobito veselijo matere in gospodinje, ker jim ne bodo šoloobvezni otroci več tako doma nagajali in umazali toliko obleke. S kakim veseljem bo spremila ponosna mati svojega sina ali hčer v šolo,, da ga vpiše v prvi razred. Kako hitro mine čas! Sest let po rojstvu ga je negovala in gojila, in danes gre ž njim že v šolo! Osem let bo trajalo učenje. Bog zna, kako se bo šolal? Potem ko graduira, mu b> odprta pot v življenje. Začel bo delati in služiti si kruh,
in korakov, katerega vprašanje, v kako šolo bo vpi-s* za mladega učen-njegovo bodoče šivlje-biti*. V teh lotih se mu n*mre* vcepijo v srce glavni nauki in nazori za izgledno, pridno in pošteno šivljenje, ali pa naobratno.
Verna katoliška gospodinja in mati bo v prvi vrsti pazila na to, da bo njen sin ali hči obiskoval ali obiskovala farno, ozi-roma'katoliško šok). V taki šoli bo zadobil poleg druge potrebne naobrazbe tudi eno izmed najbolj poglavitnih, to je versko.
Kakor znano, vodi verska šolska naobrazba do tega, da napeljuje človeka ogibati se greha in slabega, živeti moralno, pošteno in pravično, da postane dober član človeške družbe. Nikakor ne smemo in ne moremo v obče grajati ter zapostavljati ljudskih šol. Tudi v teh šolah se uči mladina potrebnih naukov za javno življenje, vendar ne v tako popolnem obsegu kakor v katoliških šolah. V javnin šolah se nikdar ne omenja božjih in cerkvenih zapovedi, ki so glavna podlaga k moralnem in čednostnemu življenju. To je glavni vzrok, čemu se katoliško mislečim starišem vedno priporoča, da naj dajejo svoje otroke
v katoliške šole.
Nesmrtni prvi predsednik Združenih držav, pokojni George Washington je v svoji poslovilni poslanici na kongres ob svojem odstopu iz urada omenil, da je morala glavna podlaga k napredku in obstoju kakega naroda in države. Moralo je pa mogoče doseči samo onim, ki se bojijo greha, in ki stremijo za čednost-nim žiylje«jem- Vse to nas uči naša sv. vera in vse to se uči mladino v katoliških ali farnih šolah.
Slovenske matere, ne prezirajte torej katoliških šol! --;—o
ktirjevanje mezd delavcev
Ko delodajalec vdinja delavca, on prevzema nase odgovornost plačati mu dogovorjeno mezdo. Dostikrat se hoče delodajalec na nepošten način izogniti tej svoji odgovornosti. Da je precej takih nevestnih delodajalcev je razvidno iz števila ustanov, ki zastopajo prevar jene delavce.
Legal Aid Society (društvo za brezplačno pomoč) v New Yorku poroča, da tretina vseh pravd v letu 1928 se je nanašala na plače, ki jih zaposlenci niso prejeli od svojih delodajalcev. V istem letu je Department of Labor države New York prejel 2,042 pritožb radi neplačanih mezd. Neke izmed teh tožb so se tikale svot čez sto dolarjev, nekatere pa tudi za manj kot en dolar. Ta državni urad je v istem letu iztirjal $36,-396.55 na zamudnih mezdah. Tudi v drugih državah je šte vik) takih tožb precej veliko.
Tožbe za neizplačane mezde spadajo v civilni in ne v kazenski zakon. To pomenja, da teh tožb ne vodi državni pravdnik. Ali, ako delodajalec v zli nameri izda delavcu neveljaven ček, tedaj se to smatra zločinom v večini držav Unije in take tožbe zastopa državni pravdnik.
V Združenih Državah nimamo edinstvenega zakona o plačah. V nekaterih državah, kakor v Californiji, delavec vživa jako dobro zakonsko zaščito. V drugih državah ta zaščita n* tako popolna.
Nepošten delodajalec navad no prav dobro pozna vse trike. Delavec pa po navadi malo zna o zakonskih predpisih. Radi tega je važno, da si vsak dela vec zapomni nekatera glavna dejstva o tej stvari, da se bc znal ravnati v slučaju potrebe
čim delodajalec zamudi plačati dogovorjeno mezdo, naj delavec takoj protestira. Za koni nekaterih držav predpisu jejo, da so lastniki družb odgovorni za plače samo tekom tri desetih dni. Nepošten deloda jalec to dobro zna in zato skuša potom raznih obljub odlagat? plačilo mezde, da se stvar zavleče do roka, ko delavec ne more več iztirjati zamudene mezde.
Naj se nikdo ne da voditi za nos z obljubami več kot za teden dni. Isto velja tudi v slučaju, ako delodajalec skuša plačati le del ali en obrok mezde. Tudi v takem slučaju naj delavec ne pusti, da se stvar zavlačuje čez teden dni, in naj zahteva popolno plačilo dolžne mezde. Delavec naj se pritoži na državni oddelek za delo (State Department of Labor).
Čim to stori, to državnj urad preišče stvar in pozove deloda jalca naj izplača mezdo.
Pre var j eni delavec more tudi osebno iti h klerku sodišča v svojem okraju in zahtevati naj sodišče pozove delodajalca. Poziv (summons), ki ga sodišče izda, mora on dostaviti delodajalcu. če ne mara sam priti k delodajalcu s tem pozivom lahko naprosi koga drugega, da to stori. Ako naj šerif dostavi poziv, tedaj mora tožitelj plačati gotovo pristojbino še rifu.
Delavec seveda lahko gre tudi k odvetniku, ali navadno tc stane precej denarja. Ako je v dotičnem kraju kako društvo za brezplačno pravno pomoč (Legal Aid Society), naj gre tja in to društvo stori vse po trebne korake brez stroška..
Delavec naj nikdar ne sprejema ček, ki nosi datum poznejšega dne. Na ta način delodajalec dostikrat želi odlagati plačilo mezde. V mnogih državah se vnaprej datirani ček smatra kot obveznica.
Da človek dobi nekoliko uvida v razne vrste takih slučajev, je najboljše omeniti nekoliko primerov, kjer je New York State Department of Labor posegel vmes.
K., ki ni znal angleški, je bil zaposlen pri J. strojni delavnici. J. mu je izplačal le polovico t
mezde, češ; da je K. razbil stroj. Ko je pritožba prišla pred Department of Labor, je bil poklican tolmač. K. 'je izjavil, da so mnogi delavci rabili stroj in da ga on ni razbil. Prišlo je na dan, da je J. redno skušal prevarati svoje zaposlence in jim plačati manj za delo, kot je bilo pogojeno. Končno je dobil ves denar, do katerega je bil vpravičen.
T. restavracija, katere lastniki sta le B. in c., je zaposlila N.-a kot pomivalca krožnikov. Restavracija je korporacija in v očeh zakona velja torej torej kot ena oseba. Ona sme posedovati nepremičnine in sme poslovati kot poedinec. Delničarji niso odgovorni za dolgove kor-poracije. Restavracija je ostala N.-u dolžna $45 in n. je končno stvar prijavil Labor Dapert-mentu. Ta department, ki ima pravico prisiliti stranke na odziv ali nima sodne oblasti, pozval je B. in N., naj prideta v urad. B. je izjavil, da korporacija sicer dolguje N.-u navedeno svoto, ali da korporacija ne obstoja več. Na to je depart ment izjavil, da A. in B. kot lastnika korporacije sta osebno odgovorna za mezde in pla čati sta morala zaostalo mezdo.
G., lastnik prodajalnice lahkih mehkih pijač, in njegov za poslenik H. sta prišla pred La bor Department. H. je izjavil, da prejema le $20 na teden mesto dogovorjenih $28. H. pa je redno sprejemal S20, ne da bi protestiral. Department mu je izjavil, da mu ne more r.ič pomagati, ali da ima pravico obr
M
v niti se s svojo
dišče. Radi tega je H. umaknil
8V0j0 - TBamamriiiai
D. je zaposlil tri delavce za cementno delo za dobo štirih dni po $5 na dan. Vsakomur je izplačal po $10. Ko je bil pozvan pred department je naglo in mnogo govoril z očitnim na menom, da bi ga ne razume vali. Ko mu je bilo rečeno, da bo stvar predana sodišču, je takoj izplačal ostalih $10 vsake mu izmed delavcev.
Nesporazum dostikrat nasta ja pri udinjanju delavca, ko mu delodajalec obljublja toliko na teden, mesec ali leto. Dostikrat zaposlenec misli, da se je delodajalec s tem obvezal držati gs toliko časa. V mnogih državah, ako je človek zaposlen z mesečno ali tedensko plačo, ne pomenja, da on mora zares tudi tako dolgo delati. Navajanje časa v takem slučaju pomenja, da se bo plača ravnala na tej podlagi, ne pa, da bo delavec delal toliko časa. Obe stranki lahko prekineta! dogovor vsak Č as. V drugih državah pa temu ni tako.. To je nadaljni dokaz, zakaj je važno da so vsi dogo vori o plači jako jasni. FLIS. -o-
Izaeljeniško vprašanje
Nad vse razveseljivo je, da so pričele jugoslovanske oblasti posvečati izseljeniškemu vprašanju svojo pažnjo. Saj je izšel j eniško vprašanje za vse naše gospodarstvo, za ves naš napredek in razvoj največje važnosti. Splitska konferencca, ki je bila pred nedavnim zaključena, je izčrpno navedla, kaj vse je treba storiti za pravilno rešitev > izseljeniškega vprašanja. Ce bo le del teh predlogov izveden, bo doseženo že mnogo in izšel j eniško vprašanje bo v glavnem rešeno.
Ali samo materielna sredstva za rešitev izseljeniškega vprašanja ne zadostujejo. Treba je tudi duševnih sredstev in te mora dati javnost. Jedro vsega vprašanja je v tem, da nam ostanejo izseljeniki ohranjeni, da ne utonejo v tujem morju,: da naša kri ne plodi samo tuje njive, temveč tudi naše.
Tako rešitev izseljeniškega vprašanja hočemo in tako potrebujemo. Da pa ta cilj dosežemo, je prvi pogoj, da tudi iz-seljenik to hoče, da je njegova volja, ista ko naša. Ce nima izseljenik te volje, potem je vse naše prizadevanje zaman, ker samo izseljenik odloči, če ostane nam zvest ali pa se duhovno združi z narodom, ki mu daje kruh. Brez vsakega dvoma je, da bo ostal izseljenik nam zvest, če mu je domovina v tako milem spominu, da je ne more pozabiti. Da pa mu je v takem spominu, mora izseljenik svojo staro domovino ljubiti, mora imeti tudi vzroke za tc ljubezen. Zato pravimo, da brez pomoči javnosti ni mogoča rešitev izseljeniškega vprašanja.
Stara stvar je, da se ljubezen pridobiva le z ljubeznijo. Ce hočemo, da bo izseljenik ljubil svojo staro domovino, potem mu moramo dati tudi vidnih dokazov, da ga stara domo vina ljubi in da ni nanj pozabila, pa čeprav mu ni mogla dati kVuha za življenje. Ta za vest se mora globoko vtisniti v spomin izseljenika in potem ne bo nikdar pozabil na svojo do movino.
Ali pa se je kdaj naša javnost potrudila, da pokaže izse-ljeniku svojo ljubezen? Ko je odhajal v Ameriko, se je zanj zanimal samo agent paroplovne družbe, ki je zaslužil od njegove prevozne karte. Nihče pa ni dal izseljeniku ne nasveta in ne sredstev, temveč prepustili smo ga čisto usodi, da si pomaga, kakor si ve in more. Šele potem, ko je prišel izseljenik do denarja, ko smo videli njegove dolarje, tedaj smo se tudi spomnili, da se nekje v rudnikih Amerike trudijo in pehajo tudi naši ljudje. Ne njih, temveč
AU je potem čuda, de m nekateri taseijenci že poza,
bili na svojo domovino?
Kljub vsemu pa večina izseljencev vendarle ni pozabila svoje domovine. Vezi na rodno grudo so bile močnejše od vse nehvaležnosti domovine. In ko je kopal slovenski rudar globo ko pod zemljo premog, je mis lil na lepoto svoje domovine in oživljal vse lepe trenutke, ki mu jih je dala njegova revna, a edina domovina. In ko so brneli stroji okoli njega, je zapela v spominu izseljenika domača pesem, da je bila vsa njegova* duša mehka od ljubezn* do rojstnega kraja.
Ti spomini na lepoto domačega kraja, na drage znance iz otroških let, so bili najlepši spomini izseljenca. Niti enkrat pa se nismo potrudili, da bi tudi mi te spomine okrepili. In kaj bi bilo tako težkega, da bi vsako leto poslali med izseljence nekaj naših najboljših pev cev, da bi jim iz srca zapeli našo pesem! In kaj bi bilo tako težkega, če bi vsako leto obiskal našega izseljenca odposlanec iz domovine in mu povedal, kako je v njegovem kraju, kako napreduje ves naš narod.
Daleč, silna daleč je bil izseljenec od domovine. Ta pa je izgubila vsako zvezo z njim. In ni se niti potrudila, da bi jo našla. Namesto odposlanca domovine, pa so prihajali k izseljencu odposlanci tujine in mu govorili, kako je zapuščen od domovine in kako si mora vedno pomagati le sam. Ali je čuda, če je izseljenec prišel pod vpliv tuje okolice?
Dosti sovražnikov ima naš narod in vsi ti so govorili na šemu zapuščenemu izseljeniku samo slabe stvari o domovini Vsa silna propaganda proti nam zadela izseljenca v vsej svoji moči naravnost. Kdo pa je od nas govoril izseljencu, da je ta propaganda laž, kdo od nas ga je opozarjal na ves lep napredek, ki smo ga vendarle dosegli ?
Vse polno sredstev je, da si ohranimo izseljenca, toda eno je glavno in najvažnejše, da ga prepričamo o svoji ljubezni. Mnogo, , silno mnogo ljubezni moramo izkazati izseljencu, in v tem je ves problem. Za večno ga moramo z ljubeznijo prikleniti na sebe in izselj eniško vprašanje je rešeno.
"Ljubljanski Slovenec." -o-
je natančno tako dogodik) kor je Hiss M. videla. Ko je parnik "Pfaenix" plul
iz New Fundlandije v Halifax, je 11. septembra, 1881 imel neki častnik posadke sanje, da je eden njegovih tovarišev mrtev. Captnik je bil radi teh sanj razburjen in pri zajtreku je rekel: "Sanjalo se mi je, da sem ene* ga od vas videl ležati mrtvega, toda ne povem, katerega, da vam ne pokvarim ape ti ta." — "Ko smo v Halifaxu pristali," tako pripoveduje omenjeni oficir, "sem šel na suho ter okolu desete zvečer vrnil. Dežurni častnik mi pove, naj bom tiho, kajti ravnokar je enega naših tovarišev zadela kap. Ko ,sem pogledal v kaj u to, sem videl prikazen mojih sanj ležati mrtvo na postelji."
Sir Lodge zaključuje pripovedovanje s trditvijo, da je skoro v vsaki družini kdo, kateremu se pripeti, da sluti bliž-rfjo nesrečo, a ne pripoveduje tega, boječ se, da ga ne bi imeli za praznoverca in ga zasmehovali.
URESNIČENE SANJE
Anglež Sir Lodge pripoveduje v londonskem Stand Maga-zinu razne njemu znane slučaje uresničenja sanj, oziroma slutenj.
Mr. John X. je šel s svojim bratom pogledat za delavci v kamnolom, čigar lastnik je bil on sam. Ko se vračal, ga je naekrat obšla slutnja, da preti delavcem v kamnolomu nevarnost. Kljub zasmehu in ugovorom je stopil v bližnji brzojavni urad ter mojstru v kamnolomu brzojavil, naj delavci takoj delo zapuste, ker jim preti nevarnost. Čeravno se je delovodji zdelo postopanje smešno, je vendar storil tako kot mu je bilo sporočeno. Komaj je preteklo eno uro časa po ustavitvi dela. je kamnolom zasulo kamenje, prst itd. skoro v širini 40 metrov, ne da bi se prej pokazala kaka preteča nevarnost. Tako je bilo na ta čudežen način delavstvo rešeno gotove smrti.
Neka Miss M. je imela nekoč vizijo, f da bo njena znanka kmalu postala vdova. Ker se je mož znanke nahajal v najboljšem stanju zdravja, jo je bilo težko pripraviti do tega, da bi le malo verjela v resničnost te vizije. Toda ta je razločno videla, kako dotični mož hodi po sobi gori in doli, kako je odpri predal omare, vzel iz njega samokres, pomeril najpreje na vraia, nato pa na sebe ter stisnil, nakar je bilo naenkrat vse v krvi. Tri dni po%tej viziji se
strošek za šolstvo v ameriki
Po podatkih odbora National Bureau of Economic Research, ki je proučevala spremembe v standardu življenja ameriškega ljudstva, je razvidno, da Združene države trosijo za šolstvo ogromno svoto na leto. V šolskem letu 1913-1914 so skupni stroški za šolstvo znašali $781,-707,000, v šolskem letu 1925-1926 pa so ti stroški poskočili na 2,744 milijonov dolarjev.
Povprečni strošek za učenca ljudskih šol je leta 1926 znašal $63.31 za vsakega. V srednjih šolah (high school) je ta povprečni strošek znašal $195.74 in na vseučiliščih $432.
Izmed troškovnika za šolstvo v letu 1913-1914 in onega v letu 1925-1926 znaša prirastek 250 odsto. Skoraj polovica tega večjega stroška gre na račun ljudskih šol. Istočasno se je štervilo učencev ljudskih šol povečalo od 18 na 21 milijonov otrok, torej za 17 odsto.
Stroškovnih srednjih šol se je v istem razdobju povečalo za 10 odsto, število učencev pa za 200 odsto.
Tudi število poslušalcev visokih šol se je v tem razdobju silno povečalo: od 326,000 na 823,000 dijakov. Troškovnih brezplačnih visokih šol se je med tem povečal za 350 odsto. Dandanes je na ameriških vseučiliščih kakih 920,000 dijakov. -o-
kanarček kot prlca
odloČil pravdo
Pred civilnim sodiščem v Munchenu se je pred nedavnim vršila pravda za ločitev zakona. Mož je trdil, da mu je žena vedno pljuvala v obraz in ga bila, kakor hitro pa ji je hotel vračati, je hitela k onu in klicala na pomoč. 2ena je pa trdila nasprotno, da jo je mož pretepaval. Priče ni bilo v hiši nobene.
Končno je mož pripomnil, da žena tako grdo ravna z njim, da začne kanarček vselej divje frfotati v kletki, kakor hitro se hoče žena njemu — možu— približati. Možev zagovornik je nato takoj predlagal, da se kanarček pred sodiščem "zasli-" to se pravi, da se napravi poizkus za dokaz.
Sodišče je predlog sprejelo in v sodno dvorano so prinesli gajbico s kanarčkom. Sodnik je velel ženi, naj se približa možu. Komaj je to storila, je začel kanarček tako silovito letati po gajbici, da je med žicami obvisel. 2ena je začela krčevito jokati — dokaz se je posrečil. Sodišče je izreklo razsodbo na škodo ženi.
--o-
"Ta klobuk je pa strašen, kaj naj pomenijo češnje na njem?"
"Ko imam pa češnje tako rada."
"Neumnost, saj imam tudi jaz arenke rad, pa si jih ne zataknem za klobuk." • •
2. april« 1804.
S«. .„ G*-^*1	JOU1T. ILL
Solventnost aktivnega oddelka znala 101.10%: aolventnoat
d*lka znaia 158J»%.
Od ustanovitve do 1. avgusta. 1939 znaia skupna isplačana podpora $3,650*34.00
, , _ , GLAVNI URADNIKI: •
i ifiSfi^lAS!!*?!!. GRDINA. 0019 St Clair Ave^ Cleveland, Ohio. L I»dpred»ednlk: JOHN GERM, 817Bsst C St, Paeblo, ČoJe. ^^ II. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St, HHthrli Glavn. tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Pomožni tajnik: STEVE a VERTIN, 1004 N. Chicago St, JoHet, QL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicsgo StTjoHet, ifL Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2818 W. St GUlr St.
polls, Ind.
Vrhovni zdravnik: DR. JAMES M SELISKAR, «127 St Qair Ave^ Cleveland,
Ohio.
NADZORNI ODBOR J MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELBZNIKAR, 2112 W. 23rd Piece. Chicsgo. IIL
FRANK FRANCICH, 8207 Nstionsl Ave., West Allis, Wis. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 50, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LIKOVICH, 9511 Ewing Ave. So. CMcuo, BL
FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA Sr., 28—10th St., North Chicsgo, IIL PRANK GOSPODARICH, Rockdsle, P. O, Joliet, IIL JOHN ZULICH, 15303 Wsterloo Rd., Clevelsnd. Ohio.
POROTNI ODBOR: JOHN DEČMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodlsnd Ave., Lauriom. Mich. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn? N. Y. MATT BROZENIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa.
RUDOLPH G RUDMAN, 285 Burlington Rd., Foreet Hills, Wilkiasbvrgh. Pa.
UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave., Clevelsnd, Ohio.
Vsa pisms in densrne zsdeve, tikajoče se Jednote, nsj so aoiUiaJe ns glsvnegs tsjniks JOSIP ZALAR, 1004 N. ChiCago St., Jollot, RL; dopise, društvene vesti, rszns naznanila, oglase in nsročnino pa na "GLASILO K K. JEDNOTE", 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio	^^
iz urada glavnega tajnika
NOVO DRUŠTVO SPREJETO V K. S. K. JEDNOTO
Novo društvo sv. Jožefa 233, Sudbury, Ontario, Canada, sprejeto v Jednoto dne 15. avgusta 1929. Imena članov so:
	Rojen	Razred	Zav. za
30451 Seatovič Ilija ...........	........... 1905	24	$ 500
30452 Ljubanovich Marko .	........... 1905	24	500
3J0453 Kordic Ilija...............	........... 1905	24	500
30454 Karlovih Nikola .......	........... 1905	24	250
30455 Drganc Joseph ........	........... 1904	25	1000
30456 Kraječič Nikola .......	........... 1904	25	500
30457 Rajakovič Pavi e.....	........... 1904	25	250
30458 Žalec Joseph ...........	........... 1903	26	500
30459 Pust Alojzij .............	........... 1901	28	1000
30460 Reishenauer August	.......... 1901	28	500
30461 Kufrin Alojzij .........	........... 1901	28	500
30462 Jerman John ...........	........... 1900	29	2000
30463 Zadnik Jakob...........	........... 1900	29	500
30464 Jurca Ivan ...	........... 1899 ▼ 30		1000
30465 Ribarič Mijo .............	........... 1899	30	500
30466 Gliha Rudolph .........	........... 1899	30	250
30467 Zobec Frank ...........	........... 1899	31	500
30468 Bradarič Matija .......	........... 1898	31	250.
30469 Trselič Frank ...........	........... 1898	31	250
30470 Zeravica Tomo.........	........... 1897	32 •	1000
30471 Magovac Jovo .........	........... 1897	32	500
30472 Skodlar Louis...........	........... 1897	32	500
30473 Sagrak Mihaljo .......	........... 1897	32	500
30474 Jakofcich Tony .......	........... 1897	33	500
30475 Kuzma George .........	........... 1896	33	500
30476 Tomašič Ivan ...........	........... 1895	34	1000
30477 Skrtie Trpčič Matija.	......... 1895	34	1000
30478 Kežar Joseph ...........	........... 1895	34	500
30479 Kuralt Frank ......	........... 1894	35	1000
30480 Perko Jožef .............	........... 1894	35	1000
30481 Rožman Matija .......	........... 1894	35	500
30482 Sajatovič John .....	........... 1894	35	500
30483 Deželan Frank .........	........... 1887	42	4000
Društvo šteje 33 članov.			
-	JOSIP ZALAR, gl. tajnik.		
Petorica sovražnikov deteta
Prvi sovražnik: Davica ali difterija.
Ta je akutna infekcijska bolezen otrok in tudi odraslih, nastopajoča kot splošno zastrup-ljenje s karakterističnimi belimi strnjenimi oblogami na kraju infekcije, običajno na dr-galkah in malem jezičku. Da-vico povzroča bacil difterije, ki se naseli ob žrelni ožini ali pa tudi v sapniku in povzroča tam debele kožnate obloge. Zanese se lahko tudi v nos ali oči in se razvije v nevarno očesno obolenje. Prenaša se po kapljicah in ustni slini, a tudi po predmetih na primer igračah, katere je rabil bolnik. Infekcijo širijo tudi stalni izloče-valci, ki mnogokrat še dolgo časa po prestani bolezni hranijo bacile difterije, ali pa bacilo-nosci, ki so navadno odrasli ljudje. Sami ne obole, a vendar okužijo otroka, s katerim imajo opravka. Najbolj pogosto obolevajo na difteriji otroci med 3. in 5. letom. Včasih je bila difterija strašna morilka otrok, danes ne nastopa več v tako velikih epidemijah, kar jo hitro zatro.
Začetkom čuti bolnik lahke bolečine v žrelu, zlastu pri poži-ranju, telesna toplina se poveča, žrelni obok je otekel in rdeč, otečejo tudi mezgovne žleze pod spodnjo čeljustjo. Telesna toplina se dviga, na žrel-nem oboku se pojavijo umaza-no-bele kožnate obloge ali membrane, požiranje in govorica je otežkočena. Pojavlja se hripa-vost, lajajoč kašelj, dihanje postaja napenjajoče in piskajoče, bolnik lovi sapo, ker zapirajo otekle in obložene drgalke in mali jeziček vhod v sapnik. Bolnik izgublja naravno rdečico, postaja višnjevkast in če ne pride pomoč, ali pride prepozno, na zadušen ju umre.
Večkrat ni žrelnem oboku ni-kakih oblog ,pa vendar nastopajo znaki dušenja. Tedaj so obloge nižje doli v sapniku, kar se imenuje "krup." Težki so oni slučaji obolenj, kjer prevladuje zastrupi j en je, ki zadene zlasti srce. Nastopa razširjenje srca in nato otrpnenje. Med ali po bolezni pride večkrat tudi do otrpnenja raznih živcev, zlasti v goltu, očeh, obrazu, rokah, nogah itd., vendar taka otrpnenja navadno ne zapuščajo sledov. Bolnik je ozdravljen šele tedaj, ko je trikratna bak-
zdravilni serum, zdravim otrokom-sostanovalcem pa varnostni serum. Dobro sredstvo
je položitev cevke skosi žrelno ožino v sapnik, to je intubacija. Zadnje rešilno sredstvo pa je prerez sapnika od zunaj skosi kožo — tracheatomia. Drugi sovražnik: Skriatinka.
Na škrlatinki obolevajo predvsem v predšolski in šolski dobi, a ne prizanaša tudi odraslim, ki je še niso preboleli Kdor je škrlatinko enkrat prebolel, je pravilno pred njo varen, a dogajajo se tudi izjeme. Po najnovejših raziskovanjih Amerikanca Dtcka je povzroči telj posebne vrste streptokok. Naseli se v žrelu in ostane tam kaj večkrat tudi dolgo časa po ozdravljenju. Prenaša se dalje po kapljicah in slini enako ka kor bacil difterije, torej tudi po predmetih iz bolnikove okolice. Prenašanje je olajšano radi kožnega luščenja, ki na-stoika med boleznijo. Kožne luskinice se okužijo deloma še na telesu, deloma ko so že odpadle in sodelujejo torej kot mehanični posredovalci in fek-cije. Preizkovanja so tudi dognala, da obole za škrlatinko le tisti, ki kažejo zanjo večjo dovzetnost. Zdravniki lahko ugo-tove dovzetnost z Dickoviro testom."
Inkubacijska doba znaša dva do devet dni, nakar bolezen nenadoma izbruhne: Otrok toži o glavobolu in bolečinah v vratu, bruha, telesna toplina se iiitro dvigne na 39° do 40° C Drugega dne bolezni se pojavijo po celem telesu drobne rude če lise in pike, ki kmalu prehaja v rdeč izpuščaj. Ta ijo-staja vedno bolj enoten in škr latast, tako da je po njem lahko spoznati bolezen. Nikdar se ne pojavi izpuščaj okoli nosa, ust in brade, tako da nastane na teh mestih trikot bledice.
Po tem trikotu lahko ločimo škrlatinko od ošpic, ker pri ošpicah je izpuščaj tudi na tem mestu. Bolnik ima lažjo ali hujšo angino, jezik je obložen, bezgavke na vratu so nabrekle. Izpuščaj polagoma pobledeva, jezik se očisti in postane mali-nasto-rdeč, tudi telesna toplina se niža. Koža se začne luščiti ali po celem telesu, ali pa le deloma po dlaneh in podplatih v malih luskinicah ali v velikih krpah. V dobi rekonva-lescence nastopijo različne pri-družne bolezni ali komplikacije kakor vnetje ledvic, gnojno vnetje vratnih žlez, vnetje srednjega ušesa, vnetje sklepov, vnetje srčnih zaklopnic itd. Kakor pri difteriji tako so tudi pri škrlatinki večkrat v ospredju znaki splošnega za-strupljenja (septična škrlatinka). K tem znakom spada stalno bruhanje, prolivi omotica in zelo visoka temperatura, angine ni opaziti. Ce ne pride pravilna zdravniška pomoč, pravočasno, bolnik na zastruplje-nju umre.
Obramba: Osamljenje bolnica, kontumac, desinfekcija, takojšnja zdravniška pomoč. Pri težjih obolenjih vbrizga zdravnik bolniku zdravilni Dickov serum, s katerim reši — ako je vbrizganje pravočasno — bolnika smrti in težkih komplikacij. Zdravim otrokom-sosta-novalcem vbrizga varnostni serum. Varstvo pri škrlatinki daje tudi imunizacija po Dicku s toxinom, ki se vrši v higienskih ustanovah.
Tretji sovražnik: Ošpice. Ošpice se pojavijo s tipičnim (ožnim izpuščajem po celem te-esu in s katarjem očesnih veznic in dihal. Nastopajo pretežno v predšolski, deloma tudi v šolski dobi, le izjemoma pri odraslih, ki ošpic še niso prebo-eli. Povzročitelj ošpic je še ne poznan, vemo le, da je zelo občutljiv in sumimo, da se ši-
kajti malokdo jim
Prvi znaki se pojavlja deseti dan po okužen ju. otrok postane nemiren, ima nahod, v
oči se mu blišči, ima vnetje očesnih veznic in nekoliko kaš-Ija. Telesno toplino iina zvišano. Na ustni sluznici se pojavijo belkaste pike obkrožene rdečim kolobarjem (Kopli-kove pege), ki so za spoznanje bolezni važne. Navadno četrtega dne se pojavijo najprvo po obrazu, potem tudi drugod kot proso velike rdeče lise, ki se širijo in zlivajo v obsežne rdeče pege, med katerimi je videti vedno mesta zdrave kože, kar je tudi važno za razpoznanje od škrlatinke. Sedmi ali osmi dan telesna toplina pade, in bolnikovo stanje se začne boljšati. Ce se pridruži vnetje pljuč, dobi bolezen težek značaj. Tudi otrpnenje srca včasih nastopi. Obolenje na ošpicah disponira otroka za druge bolezni otroške dobe.
V obrambo je potrebna izola-ija bolnika od ostalih otrok, kajti bolnik je posebno okuži j iv začetku bolezni. Namesto desinsekcije zadostuje zračenje in solnčenje. Proti ošpicam je vpeljano posebno zdravilno cepljenje s serumom po ošpicah ozdravelih oseb, ki dela potek bolezni lahek in obolenje preprečuje.
Ošpic ne smemo zamenjati z boleznijo imenovano rdečica, pri kateri je izpuščaj svetlejše barve kot pri ošpicah in nastopa vetapah. To obolenje traja ttiri do pet dni in ne dela komplikacij.
Četrti sovražnik: Norice. Norice se imenujejo radi podobnosti s pravimi kozami tudi ovčje koze, vodene koze,, do-brce, spačenke itd. Norice so jako okuži j i va bolezen otrok večinoma do 10. leta starosti. Povzročitelji ni poznan, pač pa je dokazano, da nima nič skup nega z ravnotako še. nepoznanim povzročiteljem pravih koz. Prenašanje noric sicer še ni razjasnjeno, vendar sklepamo, da se vrši na isti način kakor pri ošpicah, škrlatinki in difte riji, to je največ po kapljični infekciji in deloma po predmetih in dotika.
Na koncu zelo dolge inkubacijske dobe postane otrok nemi ren, ne je in toži o glavobolu. Ce ga dobro pogledamo, opazimo na hrbtu, prsih ali glavi prvi mehurček, v par dneh jih je polno po vsem telesu. Mehurčki so kot leča veliki ali manjši, vodeni, se skale, v par dneh posuše v hrasto, ki odpade iz komaj vidne brazgotinice. Mehurčki se pojavljajo v etapah, vedno novi, med tem, ko so prvi že izsušeni. Tudi telesna toplina se začetkoma zviša. Težke oblike noric spominjajo na prave koze in povzročajo tudi komplikacije kakor vnetje ledvic, sklepov itd. Bolezen^ traja 10 dni, včasih tudi do štiri tedne.
Potrebna je takojšnjo stroga izolacija bolnika in tekoča desinfekcija na začetku bolezni, kajti tudi norice so najbolj okužljive začetkom bolezni. Peti sovražnik: Oslovski kašelj
(dušljiv ali veliki kašelj), je zelo okuži j* va bolezen s krčevitimi, dušečimi napadi v presledkih trajajoča več tednov. Povzročitelj ni še z gotovostjo določen, po vsej priliki je bacil, ki sta ga odkrila Bordet in Gengou. Bolezen se prenaša po kapljicah in slini iz ust bolnika, okuži j ivost je tudi pri tej bolezni največja v začetku obolenja. Dovzetnost za obolenje je največja v prvih petih letih življenja, po 18. letu so slučaji oslovskega kašlja zelo redki. Inkubacija traja tri do osem dni, nakar se pojavi kataralni stadij bolezni z nahodom in kašljem, ki je začetkoma neznaten, potem pa
lja. vedno
ši. Vmni mea nasijem so p: kajoči in rigajoči. Otrok je v obraz zabuhel in dobi zabrekle oči, pa napadu bljuje. Napadi so . pogosti zlasti ponoči, v drugem mesecu bolezni postajajo napadi redkejši, kašelj je bolj. otel in po šest do osem tednih je bolezen končana. Večkrat zapušča bolezen posledice kakor razširjenost pljuč ali srca, vnetje ledvic itd.
Obramba: Izolacija bolnika od zdravih otrok, mali bolnik naj uživa hrano šele po napadu. Zdravilno vpliva sprememba zraka na zrak brez vetra in prahu. "Zdravje." o-
GROZNA NESREČA NA MARIBORSKEM KOLODVORU
"Slovenski list" je že poročal, kako je v nedeljo 4. avgusta popoldne prišla na mariborskem glavnem kolodvoru pod lokomotivo brzovlaka št. 2002. soproga celjskega zdravnika dr. Jesenka. O podrobnosti te strašne nesreče se je pri očividcih na kolodvoru izvedelo sledeče podatke:
Gospa Olga, dr. Jesenkova, lastnica celjske opekarne, se je pripeljala s popoldanskim za grebškim brzovlakom, ki je imel 20 minut zamude, iz Celja Maribor. Potovati je hotela v Gradec. Vlakospremno osob-je pripoveduje, da je gospa Olga bila že med vožnjo in tudi pri izstopu iz vlaka nekam Čudno nervozna, kakor da bi slutila nesrečo. Ko je izstopila i? brzovlaka, je odšla po peronu do buffeta, ki stoji na južni strani perona ter si je kupila mal prigrizek. Vrnila se je po peronu v smeri proti Lajters-bergu in obstala na prostoru pred kolodvorsko carinarico "Železna peronska ograja .ima tam vrata, skozi katera' vozijo uslužbenci kolodvorske pošte z vozički poštne pošiljke k vlakom in nazaj.
Ko je privozil budimpeštan-ski brzovlak po prvem tiru, je lokomotiva obstala v bližini, kjer je stala gospa Jesenko. Da se menja lokomotiva, so odpeli lokomotivo in službeni voz. Lokomotiva je v počasnem tempu vozila v smeri proti Lajters-bergu. V tem trenutku je hotela gospa Jesenko prekoračiti tir, da vstopi v graški brzovlak., ki je stal na drugam tiru. Železničarji in finančni stražniki so zakričali in ji zaklicali, naj skoči nazaj. A bilo je že prepozno! Ko je bila gospa nekar ko v sredini med tračnicami, jo je lokomotiva zagrabila od strani in gospa je padla pred smrtonosni stroj. Nesrečniea je strašno zakriknila in tudi osobje, ki je videlo njen strašen položaj, je v grozi zakričalo, kakor iz enega grla. Najbližje stoječa Urše Anton, finančni preglednik in Franc Bajt, skladiščni delavec državne železnice na glavnem kolodvoru, sta sicer priskočila, da bi nesrečnico v zadnjem momentu rešila, a bilo je z ozi-rom na ozek prostor med ograjo in lokomotivo nemogoče Rešitev pa je bila nemogoča tudi radi tega, ker se je bila leva noga gospe Jesenko zapela za stroj v višini, a desna ji je visela čez tračnice. Glava je drčala po tleh ob tračnici naprej. Za očividce je bil pogled na položaj nesrečnice, ki je v smrtnem strahu klicala na pomoč in "Jezus, Marija!" nekaj nepopisno groznega. Vsi bi ji radi pomagali, a nihče ni mogel pred vozečo lokomotivo.
Nesrečnico je stroj tiščal z glavo obrnjeno naprej kakih sedem do osem korakov do kraja, kjer imajo na koncu perona tračnice položene vmesne dvojne tračnice. Tu se je glava Je-senkove zadela ob iz tlaka moleči konec notranje tračnice. Celo truplo se je vsled pritiska lokomotive preokrenilo, slišalo
je bila gospa že pod pred-kolesi velikanske loko-
s palico pretepa moža, ker ni prišel pravočasno domov. fViviskop je že nekoliko iz-
ve. Strojevodja Ivan Luž- boljšan. Tu so slike na traku,
nik in kurjač Ivan Pečovnik sta šele sedaj mogla opaziti, da se je pred lokomotivo nekaj zgodilo. Ustavila se je lokomotiva, kakih deset do dva najst korakov severno od kolodvora. Tu so železničarji potegnili strašno razmesarjeno truplo izpod težkega stroja.
Truplo nesrečnice je bilo skoro docela prerezano na dvoje. Izstopila so čreva. Prerezana je bila tudi ena roka in noga. Sicer pa so bile roke in noge ter prsni koš Čisto zdrobljeni. Pri glavi in na hrbtu je bila koža in meso oddrgnje-no. Sploh je bilo celo truplo en kup zdrobljenega mesa, krvi in kosti. Ko jo je železničar potegnil izpod koles, je še nesrečniea dva- trikrat globoko sopnila in bila je mrtva.
Na licu mesta se je zbrala velika množica železničarjev, poštnih uslužbencev, finančnih stražnikov, carinikov in potnikov. Grozen je bil pogled na kup krvave mase, katero so morali z metlo in lopato spra viti izmed tračnic in lokomoti ve, ki je bila v prednjem delu poškropljena s svežo človeško krvjo.
Poklicali so železniškega zdravnika dr. Zakrajšeka, ki pa je mogel konstatirati samo smrt gospe Jesenko. Telefo-nično je bil pozvan mestni pogrebni zavod, ki je dal spraviti v mrtvašnico na Pobrežje, kjer se je po mestnem fiziku dr. Novaku in komisiji izvršila obdukcija.
Obmejni policijski komisari-jat je zaslišal priče strašnega dogodka in je sestavil zapisnik S kolodvora so telefonično obvestili železniško postajo Celje, od koder so pozvali sina rajne, inženerja Edmunda Unger-UU-manna (otrok iz prvega zakona), naj se pripelje takoj v Maribor. Ob četrti uri je bil sir že obveščen in se je pripeljal z avtomobilom okoli sedme ure zvečer v Maribor.
Rajna gospa Jesenko, rojena Zechmeister, vdova Unger Ullmann, je bila poročena z dr. Gregorjem Jesenkom, bivšim primarijem celjske bolnice, sedaj zdravnikom v Celju. Bila je lastnica velike celjske opekarne, katero je vodil njen sin inžener Edmund. Soprog in hčerka sta se nahajala istočas no na potovanju v Nemčiji.
Očividci pripovedujejo, da strojevodjo Lužnika ne zadene krivda nesreče. Ker je skočila gospa Jesenko pred lokomotivo v momentu, ko je bila ista že v diru, je bilo strojevodji nemogoče videti, kaj se godi pred lokomotivo. Ko pa je strojevodja slišal kričanje, je stroj tudi ustavil. Brzinomer na lokomotivi bo tudi pokazal, ali je strojevodja Lužnik vozil ? predpisano brzino.
o-
.KINEMATOGRAF STAR 7,000 LET
O mnogih iznajdbah lahko re čemo, da so nove in jih niso še nikdar poprej poznali. O kine matografu tega ne moremo reči. Edison s svojim kinetosko-pom je samo izpopolnil 7,000 let staro idejo. Kitajci so imeli že 5,000 let pred Kristom premikajoče se slike. Napravili so iz voska krasno izdelane kipe, jih oblekli ter na bivolovi koži s senco povzročili, da so se slike gibale. V muzeju v Londonu imajo tak kino shranjen.
Mr. Day ima veliko zbirko tičočo se gibajočih slik vseh časov pod raznimi imeni. Sta a ga je zbirka lepo vsoto 10,-000 funtov sterlingov. Zbirko je posodil muzeju South Kensington v Londonu.
Med to zbirko je tudi tako .zvani "fantaskope" iz leta 1833 Na okrogli plošči je naslikana serija raznih prizorov in ako so to ploščo vrteli, je nastala iluzija kot da se slika giblje.
v sredini pa luknjice. Slika zamorca, kateri je bučo, je tako popolna, da v onem času niso verjeli, da je kaj takega mogoče.
Praxinoskop je oddajal slike iz vrtečega kolesa na drugo kolo, ki je bilo polno ogledal. Tucate sličnih iznajdb je bilo prav blizu današnjega kinematografa, vendar pravega ni nih. če zadel. ' »
Zanimivi so lepaki, ki so tudi med navedeno zbirko, kateri so leta 1896 naznanjali "senzacijo 19. stoletja," ko so prvi film kazali v Londonu, namreč prihod vlaka. V londonski Alhambri je bil postavljen ta aparat in ljudstvo se je teplo za vstopnino. V zbirki je tudi aparat, kateri je filmal jubilejne slavnosti angleške kraljice Victorije.
-o-
O DREVESIH
Med vsemi evropskimi drevesi dočaka tisa najdaljše živ ljenje. Pravijo da celih 3,000 let. Tudi med hrasti in žlahtni mi kostanji je mnogo ultra-Me-tuzalemov, ki dosežejo starost 2,000 let. Med iglatimi drevesi so opazili jelke s 1,200 leti in smreke s 1.200 leti; borovci dosežejo starost 570 let. Lipe se držijo čestokrat preko 1,000 let, bukve "le" 300 let
Naj vej a drevesa rase j o v Avstraliji. Evkalipti merijo tudi preko 150 m. Mamutovci v Severni Ameriki se popnejo preko 140 m. v visočino. Med evropskimi drevesi dosežejo jelke kakšnih 75 m., a med lis-tovci so najvišje bukve (do 44 m.). Hrasti zrasejo kvečjemu 20 m. visoko.
Najdebeljše drevo v Evropi je žlahtni kostanj ob Etni, ki meri 20 m. v premeru. Turške platane so tudi pravi trebušniki med drevesi, dosežejo 15 m. v premeru. Lipe z 9 m. v preme ru, hrasti s 7 m., smreke in bukve z 2 m. so proti prejšnjim pravi suhei.
| Prva žen i t na ponudba. Že-
nitne ponudbe so bile v starih časopisih nekaj zelo redkega. Prva ženitna ponudba je izšla leta 1783 v "-Frankfurter An-zeigennachtrichten." Oglas se ni dosti razločeval od današnjih ženitnih oglasov. Nek moški je iskal nevesto, ki naj bi poleg drugih lepih lastnosti imela tudi okrog 50,000 takratnih goldinarjev dote.
Največja knjiga na svetu je zemljepisni atlas, katerega so leta 1660 amsterdamski trgovci darovali angleškemu, kralju Karlu II. Knjiga je visoka 1.45 m. 68 cm. široka in 1.5 m. debela. Shranjena, je v londonskem muzeju.
Krompir in solna kislina. Ako položimo krompir v solno kislino, postane krompir po dolgem času trd kot marmor. Z najboljšim nožem ni mogoče odloČiti niti koščka.
Mline na veter so iznašli v Aziji. Najprej so jih začeli uporabljati na veliki ravnini Iran, kjer je veliko pomanjkanje vode. Evropski potniki so jih opazili tam okrog leta 900. V Evropo so jih prinesli križarji okrog leta 1040. V literaturi se mlini na veter omenjajo prvič leta 1105.
Na Spitsbergih ne zraste nobena rastlina višje kot pet centimetrov. Ker so tam ogromne množine premoga, so morali biti tam pred tisočletji ogromni gozdovi.
—-o--
—Največja globočina morja je po najnovejših raziskovanjih pri Filipinih. Ta globočina znaša 10,500 metrov.
-o-
Vpostevajte veliko kampanjo mladinskega oddelka!
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK!
I mri It ■'i rrii-fil f 1'ii
H. Auer: Čajanka pri moji ženil
Pred kratkim sem bil povabljen k neki družini; zbrala se je tam velika družba. Spoznal sem celo vrsto vplivnih ljudi — prišlo je tja okoli petdeset oseb. Zimski vrt, obloženi kruhki, mnogo srebra, čaj z rumom in brez njega, jazzband, stare in mlade dame, generalni ravnatelji, grofje in profesorji — vse je bilo tam. Kratko: bila je razdražena velika družba. Mogel sem se samo skromno ob-' našati. Doma sem pa potem večerjo pustil v miru, ker sem «e bil prenajedel. Navadno po-užijem za malico le skodelico rjavega v "Ljudski kavarni
Samo po sebi je umevno, da sem vse o družbi še gorko pripovedoval Luciji. S svetli mi očmi me je gledala, ko sem sanjaril o paštetah iz gosjih jeter, o želvih juhah, o baronih in drugih rekvizitih modernega sveta. Lucija bi bila rada vedela, kaj so imele gospe na sebi in kaj so govorile. Na sebi so imele malo, govorile so ,.pa dosti, sem menil jaz, se obrnil in zaspal. Ponoči mi je bilo slabo. Škoda stepene smetane.
Lucija je imela nekaj na srcu, hotela mi je nekaj reči, zapazil sem to. Pred kratkim je poklicala hišnico, nato sta mene in druge kose pohištva postavili na hodnik in splašili velikim vpitjem prah iz njenega miru. Preden smo šli spat, je bila izredno nežna do mene. Objela me je zelo mehko:
"Janezek?"
"Kaj je vendar dragica?" sem odložil slušalo.
"Pojdi — nekaj bi ti rada povedala."
"Ali ne smem prej poslušati do konca oddajanja radija?"
A ni mi dala časa, za to, do dvanajstih mi je razvijala svoje načrte. O, ko bi ji ne bil pripovedoval o veliki družbi! Saj sem slutil — kratko, Lucija hoče brezpogojno prirediti čajanko. Pravi, da je neobhodno potrebno, da iščemo zvez z velikim, svetom in vrh tega da je to ugodno za mojo karijero.
okoli, da dobim na posodo toliko skodelic.
Lucija misli, da bi lyflo dobro, če bi kdo pri naši družbi zastopal tudi modro kri. Zato sem šel k Vikcu, staremu vojaškemu tovarišu in ga vprašal, če se ne bi dal morda moji ženi izposoditi za jour. Njegov praoče je bil šanskega, odličnega poreklja. Vikec je bil pravi dečko in je dejal, da. Poprej je pa še zahteval denar za družbo v obliki treh kovačev.
Ostalo je še vprašanje osob-ja. Naša postrežnica je štor in ni prišla v poštev. Sel sem svoji sestri Mariji, jo poljubi ter jo prosil, da bi pri naši ča janki sodelovala kot sobarica.
Iz prijatelja Jurčka z Jurčko-vega sem napravil eksotičnega slugo. Lakiral sem mu obraz lepo z rjavilom, ga pokril rdečo čepico in zamorski deček je bil gotov. Poučil sem ga. naj lomi angleško latovščino, da naj gostom odpira vrata in jih razločno javlja, posebno našega slavnega Španca. Nato mi je moral izročiti pismeno zagotovilo, da bo napitnino delil z menoj.

Moj dom se je spremenil v pekel. V štirinajstih dneh naj se družba snide.. Jaz moram je3ti v kopalnici, ker Lucija prezidava jedilnico. Pozneje sem kosil v stanovanju hišnice ker je žena napravila iz kopalnice zimski vrt, zelenje si je izposodila pri gospej Vopršal-kovi v ta namen. Napravil sem je veselje in vzel v najem pred-vrt nekega prijatelja — ka-varnarja.
Razposlala sva petdeset vabil
—	med povabljenimi so bile odlične osebnosti. Zadaj sva napisala na vabila — kakor sem to bral v družabnih romanih
—	Po. (Prosimo odgovora). Prijatelj, ki sem ga tudi povabil; mi- je telefoniral, da bi prišel le, če bi P. o. soglašalo. Menil je namreč, da to pomeni "Pitje obvezno."
Tri dni sem obedujeva samo pretanko, zato da bi mogla postaviti pred veliko družbo, ki bo prišla k nam, vsebino klju-načevih čreves.
Lucija si kroji iz stare po-* letne oblekce večerno toaleto. Jaz jo moram nesti pa v bar-varnico. Smoking sem si že izposodil — če si drugi par čevljev dobro osnažim, bi jih utegnil kdo pri umetni luči imeti za lakirke. Zvečer prirejava skušnje. Vstopiva se pred ogledalo in sprejemava. Lucija se smehlja popolnoma družabno, da je očarujoča: Oh, gospa, generalnega ravnatelja, zelo me veseli, da ste prišli. Prosim — ali se hočete vmestiti? Gospod grof, ali vam smem predstaviti gospo generalnega ravnatelja ?
"Napak!" zavpijem jaz: "V mestih se ne pravi in predstavlja se navadno gospoda dami in ne obratno T' <-
S servisom nama tudi ne gre: jaz moram ves dan letati
Nedelja je prišla, praznik se je mogel pričeti. Postavila sva še brž peč (izposojeno) v zim ski vrt, razprostrla pregrinjal ke čez obrabljeni naslonjač in veselo pričakovala gostov. Jur čka sem še poučil, kako naj na domesti množino ruma z gorilnim špiritom, Če bi še meci malico pokazalo, da ga je premalo.
Lucija žari, teka razburjena okrog in posnema Jcretnje svet ske dame. Ob pol šestih ni bi lo še žive duše. Ob šestih je prišel prvi moj nekdanji profesor matematike. Stari gospod že nekam slabo vidi in me je zamenjal z mojo ženo. Tudi slišal je slabo, da smo morali njim zelo glasno govoriti. Ob pol sedmih se jih je od petdeset povabljenih prikazalo kakih petnajst. Klanjal sem se, pozdravljal posebno prisrčno vplivnega tvorničarja; vendar sem kmalu zaigral njegovo na donjenost s tem, da sem ga vprašal, ko je prišel pogovor na križanke, če ve morda kak sinonim za konkurz. Zapustil je družbo še pred čajem.
Sedli smo za mizo. Lucija je zaklicala: "Marija, prinesite čaj! Johnny, zvonilo je!"
"Well," je pokazal zobe, prišel nazaj in mi dejal: "Zdaj je prišel Vikec."
Vendar se je hitro spomnil in mi naznanil z donečim glasom: "Don Alphonso Frederi-ce Marcel Mattoni, Comte de Saravan, Marchese di posesa principe y parmesano, duce de la Valencia!"
Don Alphonso je napravil vi dei\ vtis. Iz prsnega žepa mu je visel robec z grofovsko krono, ki je bila načrtana z rdečim svinčnikom.
Kmalu smo se živahno pogovarjali. Nezaupno sem gledal obložene kruhke, ki jih je ser-virala Marija; zazdelo se mi je, da so tako na tenko obloženi Pogledal sam v kuhinjo in mo« ral ugotoviti, da je Jurček prej najboljše stvari postrgal doli.
Hotel sem baš napeljati pogovor z gospodom generalnim ravnateljem na podlogo, ugodno za mojo karijero, ko je začelo iti po zlu.
Lucija je čebljala z nekateri mi damami, zaskrbljenimi in opremljenimi s lornjoni. Vpra je dajala gospa bančnega ravnatelja: "Milostna, kruhki so izborni!" Luci je zardela od veselja: "Ah res? Pa sploh ni nič čajnega masla na njih. Samo margarina. Veste, gospa ravnateljeva, to vse stori vzgoja. Stara mama so me vedno navajali k varčnosti"
Jaz sem obupno zahrkal. Lucija me je vsa v ognju pobožala po licu in me pogledala: "Ali nimaš pridne žene?"
"Vaš zakon je brez otrok, milosti va?" je vprašala žena bančnega ravnatelja. "Žal," je vzdihnila Lucija. Nato je za-
vpila v smehu: "Toda midva bi vendar tako rada imela otro-čička — kajne Janezek?"
Nastala je mučna tišina. Nekatere dame so z veselim sočutjem zrle mojo ženo, ki se je čutila tako srečno. Prevzel me je bes. Lucije ni bik) več mogoče zadrževati. Pogrešek za pogreškom je delala in izble-betavala vse skrivnosti najinega gospodinjstva. Zdaj je pripovedovala, da ima zvečer' vedno toliko nogavic, da jih krpa, ker si vendar ne moremo toliko novih kupiti — in če gospa ravnateljeva jamlje za bobe dve ali štiri jajca.
Komaj se mi je posrečilo, da sem pogovor na pol napeljal nazaj, na višino velikega sveta, ko je Jurček odprl vrata na stežaj.
"Gospod oblačilni umetnik Pepe Milič!"
Silno sem se prestrašil. Moji krojač! Kako pride, ta notri Lucijp mu je gracijozno podala roko za poljub: "Ali ne boste odložili, gospod oblačilni umetnik?" Gospod Pepe Milič je začuden meril družbo: "Sem videl zunaj luč in sem slišal kraval Sem si mislil, oni so doma, vedo, zaradi rač . .
Potisnil sem ga na stol m mu zatlačil kos sandwicha a usta. Nakopičil sem mu krož nik s slastnimi prigrizki. Mrzel znoj me je polil od skrbi Moj krojač je meril začudeno in nezaupno mizo in družbo: "Napraviva najprej poslovne zadeve. Vi ste mi še--"
"Pozneje, gospod Milče" sem trepetal jaz in ga prijazno božal; nekateri gostje so že tako čudno pogledovali na naju Nalil sem mu skodelico do vrha nmu poiskal najdebelejše obložene rezine.
Cez pol ure je spet začel:
"No, če že lahko pla--"
"Pozneje, gospod Milče," sem šepetal jaz. "Ne uničite mojega družabnega stališča!"
Moj krojač je srdita požr zadnji grižljaj. Potem se je začelo: "No, zdaj vidite! Krojača ne plača in se brani poravnati svoj dolg."
Grlo je bilo čisto suho; družba je bila otrpla. Točno se je priporočal gospod generalni ravnatelj. Lucija je še napol v smehljaju merila z raztočim strahom gospoda Pepeta Mili-ča: "Janezek, nove obleke nisi
še--"
"Prav nič mi ni plačal —" je udaril po mizi da je najin ser vis za čajanko poskočil: 4 "No, glejte! Meni javka in doma je bahač in slepar. Precej mi boste odrinili osemdeset dolar jev!"
"Gospod Pepe Milče, ali nočete še enega čaja?" sem iztisnil iz sebe.
"Kaj? Caj? Jutri vam bom dal čaj; tožil bom!" Zaloputnil je duri in šel. Kot v begu so zapustili gostje naš dom. Jaz sem se skril v jedilno shrambo, Lucija je ih-tela v blazino, Jurček pa se je poslovil: "Izvrsten posel osem dolarjev petdeset centov napitnine! Na zdravje!"
vesti iz jugoslavije
Jugoslovanska mornarica. V
severni Dalmaciji ima jugoslovanska trgovska mornarica zaznamovati, kar se tiče gradnje novih ladij, kljub gospodarski krizi lepe uspehe. V prvih šestih mesecih tekočega leta se je na področju šibeniškega pomorskega okrožja zgradilo 48 novih ribiških, dve pjadrnici s pomožnimi motorji, dočim so eno motorno ladjo, 133 ton to-naže, kupili v tujini. Nadalje je bilo izdelanih 20 novih čolnov za pristaniško službo in štiri jadrnice. Lastniki se povsod .nahajajo le hrvaški Primorci.
V Stipu v južni Srbiji so po-copali dva orožnika, ki sta dobila smrtne rane pri zadnjem spopadu z bolgarskimi kopiita-ši. Po pogrebu je več kot deset tisoč ljudi na zborovanju
zahtevalo, da mora biti razboj-ništva od bolgarske strani konec.
Nesreča aH umor. Kočevje in okolica stoji pod vtisom zagonetne smrti 16-letnega fanta Alberta Stalcerja iz Oneka. Albert Stalcer, ki ima starše v Bokštaju, je odšel v malo vasico deset kilometrov še naprej od Mozlja služit za pastirja. Pred osmimi dnevi pa je neznano kam izginil in nihče ni več vedel zanj. Stvar so prijavili orožnikom v Mozelj in obvestili o tem tudi fantove starše. Ti to iskali in povpraševali povsod po svojem sinu, toda zaman. Iskali so ga ob Kolpi in po Poljanski dolini, nihče pa ni biti oddaleka slutil, da se nahaja prav blizu Boštajna, komaj tristo metrov iz vasi pod nekim drevesom, toda — mrtev.
Neko jutro je gnal 13-letni pastirček iz vasi na pašo par krav. Gnal je po poti, ki vodi iz Bokštajna v Srednji Log. Hipoma zagleda, da pod močno bukvo nekaj leži. Skočil je blizu in tam od strahu poble-del. Zagledal je namreč pod drevesom že napol razpadajoče moško truplo. Na vso naglico, tresoč se po vsem telesu, je stekel v vas po sosede in jim je v jevljanjočih besedah bolj pokazal kakor povedal, kar je videl. Ti so mu sledili k drevesu, kjer so v mrtvem kmalu spoznali 16-letnega pastirja Alberta Stalcerja. Obraz je imel že raz j eden in gnojen. Glavo je imel podprto pod velik ka men, noge izpodvite, da je ležal na hrbtu, roke pa je drža1 kvišku, kakor da bi prosil pomoči ali pa kakor da bi se hotel pred nečem ubraniti. Poklicali so orožnike iz Mozlja, ki so prišli še isti dan in si zapisali podatke o Stalcerjevi smrti.
Po vasi se je najrazličnejše govorilo. Sušljalo se je celo, da gre za bestijalen zločin in potem za umor. Mislili so tudi na nesrečo. Pastirček pa, ki je prvi zagledal mrtvega Stalcerja, je izpovedal, da mu je pred dobrim tednom, ko sta bi' la s Stalcerjem skupaj na paši, izjavil le-ta tole: "Sedaj me ne boš videl nikoli več." Iz tega bi se dalo sklepati, da gre tudi za samoumor.
Pozneje je prišla na lice mesta uradna komisija, ki je i* vedla tudi obdukcijo najdenega trupla. Ta pa ni ugotovila tega, kar so ljudje pričakovali. Dognala je le, da je truplo nepoškodovano. Glava nima nikakršnih poškodb, iz česar bi se moglo sklepati, da je umr) Stalcer radi dobljenega udarca ali radi padca z drevesa. Stal-cerjevo truplo so položili v grob. Njegova nepojasnjena smrt pa bo še dolgo časa predmet obširnega tolmačenje in razpravljanja.
V Kamniku je umrl v starosti 68 let tamošnji zdravnik in bivši župan g. dr. Julip Derea-ni.
Na deset let težke ječe je bi)
obsojen komunist Mirko Bukovec iz Zagreba, ker je pomno-ževal komunistične letake, brošure in časopise.
Dne 26. julija je minulo petnajst let, odkar je bila Avstrija mobilizirana, kar je pomenilo začetek svetovne vojne. Do-tični dan je bila nedelja, ki je gotovo še marsikomu v sporni nu.
Nagla smrt pri delu. Dne 3.
avgusta je nagle smrti preminul na glavnem kolodvoru v Ljubljani delovodja v kurilnici g. Martin Zagradnik. Kakor običajno je odšel ob sedmih v službo, ne sluteč, da ga čez pol ure ne bo več med živimi. Poslovil se je od otrok in odšel na delo. Ko je prišel v kurilnico, je jel nenadoma tožiti, da mu nekaj ni prav in da se mu vsi-juje slabost. Pripravil je jutranje poročilo, da bi ga nesel svojemu šefu. Na tirih pa se je nenadoma zgrudil in se onesvestil. V bližini stoječi železničarji so £rž priskočili in ga pričeli močiti z vodo. Med tem je prhitel tudi pokojnikov pri-
The North American Banking & Savings Co.
slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:
6131 St. Clair Avenue
PODRUŽNICA:
15601 Waterloo Rd.
Dne 1. julija t L je znašalo bančno premoženje nad $5,000.000.00
Na tej slovenski banki vložite denar brez skrbi in vam nosi lepe obresti.
j Kadar hofete poslati denar v staro domovino, pošljete ga najceneje po naši banki.
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI
Kr
ssiiinniiMiiimiiiiiiin umr>i"rr »Tt»TiiiiiMiiMiiiiii:TiiMi::ii:iiit»:xi:>»!Mi:iiiixi:iij:iiiiiir;iMiiiiiiiiiMiic:::iiiii:{xin!ii:n::iiiiinn«ii
jatelj, železniški uradnik g. Rudolf Ci^ej, in odredil, da so nezavestnega Zagradnika od-nesli v prenočevalnico za strojevodje. Tam so si prizadevali, da bi nesrečneža z umetnim dihanjem spravili zopet k zavesti. To se jim je posrečilo v toliko, da je pričel Zagradnik polagoma dihati, a zavedel se ni. Telefonirali so po rešilni avtomobil, ki je odpeljal Zagradnika v bolnico. Tu pa je tekom pol ure izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da je Zagradnik dobil pri padcu na čelo močan udarec, kar je najbrž pospešilo smrt. Pokojni Zagradnik je bil star komaj 45 let. Zapušča štiri otroke, med katerimi je najstarejša hčerka Martina, ki ji je 16 let. Najmlajši otrok je star deset let. Pokojnikovo obitelj je leta 1919 zadela težka izguba dobre mamice, pred petimi meseci pa je stric Franc, strojevodja, takisto umrl radi srčne kapi. Martin Zagradnik je imel že nad 24 let železniške službe. Bil je blag značaj, prijeten družabnik, skrben oče in vesten uradnik. Najtežje ga bodo pogrešali pač osiroteli otroci, a tudi tisti, ki so računali z njegovo srčno dobroto in ga prosili pomoči. Tiha hvaležnost njemu podrejenih uslužbencev ga je spremila v prerani grob. Kurilnica je pa izgubila z njim enega izmed najboljših železničarjev.
-o-
Rogaška Slatina pred 250 leti.
Zdravilišče Rogaška Slatina je prišlo v posest dragocene zgodovinske knjige, ki jo je spisal leta 1687 Dr. Joh. Be nedikt Grundel. Dasiravno je bil prvi, ki je seznanil medi-cinsko vedo z rogaškimi vrelci že Dr. Pavel Sorbai, zdravnik cesarice Eleonore, soproge avstrijskega cesarja Ferdinanda IU., ko je leta 1679 v svojem delu "Praxis medica" poroča) o krasnih rezultatih, ki jih je dosegel na Dunaju z zdravljenjem rogaške slatinske vode, vendar moramo smatrati kot prvo obširno in znanstveno delo v balneojoškem pogledu "Roitschocrene." Zlasti je zanimivo dejstvo, da je takratni zdravnik Dr. Grundel spisal to knjigo že leta 1685 v latinskem jeziku ter jo je dve leti pozneje sam prevedel v nemški jezik. Knjiga obsega poleg dolgega uvoda še 406 strani. V 48 poglavjih opisuje nele samo način izvora mineralnega vrelca ((ki je šele leta 1819 dobil ime "Tempel" in ki še dandanes obstoja) temveč tudi kakovost vode, podzemeljske tvorbe, lastnosti vode in razne kemične preizkušnje. Nadalje omenja razne indikacije in način, kako, koliko in kedaj naj se zauživa od te vode iz tega "žlahtnega vrelca," kakor ga često imenuje. Razpravlja natančno o dijeti, ki se je morajo držati bolniki ter o načinu življenja, kadar se zdravijo z uživanjem te vode.
Zdravilno moč rogaške sla-tinje je poznal Dr. Grundel tako dobro, da ji je posvetil mogočni slavospev, ki v njem poveličuje rogaško slatino nad vse druge zdravilne vode. V tej knjigi najdemo na drugi in tretji strani pesem, ki jo je on sam zložil v latinskem in nemškem jeziku.
V slovenskem prevodu bi se glasila pesem približno takole:
Tik svetega Križa vir 1
"žlahten" šumi, ki bolnemu telu spet zdravje deli.
Kreposti je silne, ker žolč nam
purgira, iz tela navlake kaj hitro iztira. Če v sklepe Ti stopijo soki
strupeni, da roke otekle so in pa koleni, kaj hitro Te bode ta vrelec
ozdravil, ker soke iz teh drugod bo
odpravil, če jetra so vneta in vranca je bolna
in kolika tudi je muke že polna, če v vroči Ti glavi imaš
bolečine In srce trpi vsled grozne
vročine, v ledvicah če zbira se pesek
ali kamnje želodec pozabil pa c'lo na
delovanje: tedaj se pokaže koj vrelca moč. ki z lekom koristnim je vedno
v pomo. Le tiho oj Nimpfe in slavne
Ve reke! Ce ravno Pamasa rosite na veke!
Poskrite se vrelci vsi drugi okoli,
od vseh je rogašk^nam
najbolj po volji Pijača nebeška je bila ni bodi stotisoč ljudi to lahko pogodi!j Zaklad je to "Štajerske" zgolj
dragoceni Zato ga poskusi, popij in oceni!
Vsaka stara ženica rada pripoveduje, da je bila krasotica v mladosti.
Ako hočeš, da bo svet tvoje ime vedno gledal in lahko čital po tvoji smrti, omisli si že danes primeren nagrobni spomenik.
Ako
hočete zvedeti za naslov kakega va«\ sega sorodnika, znanca in prfijate-
U*,
Ako
imate na prodaj kako zemljišče, farmo, trgovino ali
hišo,
Ako
hočete da bo vaša trgovina, ali podjetje še bolj napredovalo,
OGLAŠAJTE
v največjem slovenskem tedniku
'GLASILU K. S. I K. JEDNOTE'
Skupno število stalnih naročnikov sedaj znaša 20,000. Vprašajte ali pišite glede cene.
6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
ttr
GROZDJE!
Tudi letos, kot že več let, bom razpošiljal grozdje našim rojakom. — Grozdje prvovrstno, cene zmerne. Pišite mi za natančna pojasnila.	,
LAWRENCE MAUTZ
906 W. Santa Barbara Ave.
LOS ANGELES,
CALIFORNIA


GLAVNA PRIVLAČNA SILA
ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja
POPOLNA VARNOST
pri nas naloženega denarja.
Obresti, po 4Vi%, mesečno obrestovanje.
SAKSER STATE BANK
( 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y.


HiniiiiniiuimiNimiiiiNiiiiiimiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiinimiiiiiimr
IF. KERZE,
I 1142 Dallas R4. N. E. i CLEVELAND, O. WlSIllISIIIIIIiliiilllSllIiliiitiilllilllliSiillillllllllililiiiiif iijjiiijigjiij^ii^ij^ji^jigggjgg^i^
K. S. K. J. Društvom:
Kadar naročate zastave, recall I« in drugo, pasite ns mojs Ime is naalov, fie hočete dobiti naibotts« blago za nafniije cene.
Načrti in vzorci ZASTONJ I
CLEVELAND CLAIMS SERIES HONORS
BABBLB8 1»
Today's editorial: found on pis only.
Crust Is not
Aviation, aviation—the papers were full of lt last week. And why shouldn't they have been? The big aerial meet In Cleveland, the Oral
etc., etc.
We marvel at the feats and the progress made in aviation, but lt will soon be as common place as the radio .or your pet bootlegger. About 30 years from now, the automobile will be used to get to and from the airport.
It will be nothing to go over to Prance for the weekend, or to date up with some senorlta in Spain. Breakfast in Cleveland, lunch in Los Angeles and dine and dance in Peking. then —
Prohibition will be the 'thing of the past, since K will only mean a short speedy drive through the heavens, over a pond to Old Lager, Vodka or real champaigne.
Spare time. What do you do in your spare time? Do you tat. sew or read? Spare time. I believe, is that time which signifies that period when we are left to do as we please No have to about .it As a rule we usually an Joy ourselves in spare time, unless it is time to re-tire Then, we can have a good time all the time if we only find something about our daily tasks, that we like. Do the things you like to do. providing it is right, and life will be one merry-go-round ride after the other.
SEQUEL TO THE THREE HORSE (All rights reserved—copytyped):
This town (Cleveland) used to be squirrelly—now it is beginning to be horsey. No sooner do the three horse-
ANOTHER SCHOOL YEAR
It wfil be but a matter of days until our Catholic schools and colleges open their doors for another school year.
While it is hardly necessary to remind parents of the obligation to send their children, if possible, to the Catholic schools, it is still good for them to consider what it would mean today were there no succh schools to which their children might be sent.
The handicap to which Catholics are subjected in providing and maintaining their own schools—plus their share in the upkeep of the public schools, may appear a serious one. But the added financial burdens thus entailed seems a mere l Incidenta) compared with the alternative prob lem of bringing up children in t'hr fear and love of God" without p good religious training.
The parental responsibility lifted from the shoulders of* Catholic parents through their parish schools is one that could not be measured in dollars and cents. It is one that can only be measured in spiritual values the saving of immortal souls.
Today the religious life of America courses through our Catholic schools. Without an early training in faith and morals, the spiritual life 1? starved. Without it, young heart? and minds, denied the knowledge that later on quickens and stiffens the wiU, become hearts and minds o 1 the world—a world which puts pleasure first and locks upon duty and sacrifice as the visitations of an eve* providence.
The Catholic Church looks into thr future through Its schools. As Bishop McQuaid wrote many years ago its only hope "lies in the education of the young." And that hope is safr
men (the originals) leave town '1? the outcome: A Catholic educa
Presidents Beat Joliet Id Two Games
For 1929 K. S. K. J. Championship
——————
Fabian and Gre/jorich Star in Tills
JOUET, ILL., September 1st.—(By Wire)—At the first championship gume, played today at Rivals Park, the Cleveland team (Presidents) No. 25) scored 18, and the Joliet team 4 runs
was decided today
JOLIET, ILL., September 2nd.—The KSKJ national championship Cleveland taking also the second game of the series.
The game was stretched over a period of four hours, the boys swinging their bats in a smeftering heat to the tune of 20 to 15.
Gregorich and Krall of the Joliet outfit shone brightly in the last tussle. Swanee Lenarsic and Fabian were the outstanding stars in the first game. Fabian, Gregorich, and Lenarsic were the stars in series.
Total attendance for both games was about six thousand!
More details and news of the games will follow next week.	^
what is next?
through the back gate, when another three cratsh the gates for a look over It is said that Jamos. the Chi lad who grears a mean golf oufit, Frank Miks. Waukegan heart-breaker and Frank Duller, the big-shot from Chi were in Cleveland last week. They traveled incognito, for fear if thfii i^f a
presence was m*de'	f1^1"	,	.. M .
races would be a flop. You toow taf* w^ch only the Catholic view-how it is when some real prominent point can give are unworthy of theii persons come to town-everybodv opportunities, d they ever have to
wants to see them	take a second place,
wants to see them.	Another school year dawns with
tion is and can be proven to be superior to any other kind of educa tion.
Why beat about the bush? Our children who later on take theii places in the life of the nation with a secular training at least a as their non-Catholic fellow and in addition the advan-
How good are you? Do you think	morp schools more teachers and m-
a lot about yourself? If you do. then	creased attendance. But the, goaj-
do it yourself or get someone to take	^»tholic child in a Catholic
the suits from under you. Holding	\i°5 ZSrfS
your head too high is not so good-	to *
you cant see what is going on	^L^JSEJ" J*® ZTrrJfcr ?f
around you-and then you may catch	J^SELand a death-of-cold with your cranium I J«J and:further Mat** or jnertand
towering above in the cool atmos- the	th, 'iJl ,5
nhprp	means that ultimately the lack of
I hate conceit because it is just Catoohc ^hc«ls ^ me^ the lack like a continuous seven-year itch. U ^^J^™ ^JtS^t makes the bearer of it uncomfortable and the onlookers in a state of frenzy. I hate a shiny ncee, but I double hate conceit.
But if you look at it from an angle, don't under-rate yourself. The
Perhaps we think too much about the cost and too little about the profits. In the average investment we do not expect to receive profits upon the unremunerated life work of the best people in the world.
is exactly the status of Its dividends are paid out of the consecrated lives
under-dog is the under-dog because ®ut 1 he must like it. The big shot is the Catholic education.
SSe^JirSr	251«* ^ teaching Sisters and Brothers.
2E5 L*?? ^thJS^L J^hJSK " is more than a dividend. It is a good he is. Others see you better tual blesslng without which the
than you see jourself-eo don t talk g^reh would ^ mourn the loss
of her children.
too strong about yourself. -o
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
WHEN A TOUCH BACK IS AND 1SN1
Catholic parents—your schools are your proudest contribution to your faith and the greatest safeguard for the salvation of our children. Do not let another school year dawn without
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
Many football fans, including the	^ question some thought
most enthusiastic, are confused by the 81V" B M touchback. "When is a touchback and when is it a safety?" you hear from the lips of many.
Generally speaking, this is the difference:
It is a touchback when the ball in possession of a player guarding his own goal is declared dead by the referee when the ball is on, above or behind the goal line, "provided the impetus which sent it to or across the line was given by an opponent."
It is a safety when the impetus was given by the side defending the goal.
The rules, however, state the various ways in which a touchback and safety can be registered. Most of these would only confuse the average spectator, however. For instance, it is a touch-back if a ball from the field of play hits the goal posts or crossbar before being touched and does not score a goal. A forward pass, striking the posts or bar, is considered in the same category. However, the pass, in its relation to a touchback, carries involved technicalities.
A touchback is registered if the ball is declared dead in the possession of the defending team back of its goal line on the kickoff..
And what happens after a touchback is declared?
The ball is put in play by a scrimmage by the side registering the touch-back, on its own 20-yard line, o
ATTEND TOUR LODGE MEETING
A TANGIBLE REWARD
"So you've given up drinking, have you Rastus ?** said the grocer.
"Yes, sah," said the old fellow. "I ain't teched a drap in fo' weeks."
"Well, you deserve credit for that."
"Yes, sah; dat's jus' what I thinks, Mistab Brown. 1 was jus gwlne ter ax yo' if yo' trus' me fo' some gro-cerise."—Boston Transcript.
FIVE PERIODS OF LIFE
Roughly a man's Ufe can be divided into five periods which should cover the activities which bring full development. Twenty years for general education. Ten years for business or professional education to include practical experience. Twenty years for high productivity and accumulation of property. Ten years for travel and management of investments. That brings the man to sixty years of age. Then comes the period of comfortable leisure on income. in which a man should cultivate contentment with what he possessess and be able to enjoy himself in moderation for the remaining years of this Ufe.
The trouble is, few men ate able to regulate their Uves to these five periods. Some find their general education limited to seventeen years; their next period prolonged to twenty years, and because of that, their property accumulation period necessarily extending until their earning power is entirely gone.
Thus the great majority of men never reach the time when they can live in comfort on an established income or gratify their desire for travel or have the leisure .in old age desired by men—w. g. s.
THROUGH NUMBERS
"I see the mathematicians won out in their contest with the philosophers. How'd they do it?"
"Through numbers, of course.
She: I was cut out for the Wife of « millionaire.	■
He: Funny no millibnalffc ever noticed it.
i Ml X • t^Pt
First Night in Joliet
The Prince of Wales himself would not have received such a welcome as was given the Cleveland Presidents when they arrived in JoUet. IU.. last Saturday night.
The boys stopped off the Rock Island train only to be met by a large delegation of JoUet KSKJ base ball players and friends. A few minutes of sturdy handshaking, heartly welcoming and the boys were taken to Slovenian hall where they were refreshed and made comfortable.
The Clevelanders then all washed up. and with hair slicked back -they appeared on the dance floor as a group of debutantes. Being accustomed to merry-making, the Presidents then buckled down and did the light-fantastic with such vim and vigor that one thought the boys came over to compete in a dance marathon.
The hours passed hurriedly and the boys regretted that it was time to retire. It was a difficult task to part but the boys came to JoUet, bearing In mind the saying: "Dancing feet speU defeat." So to bed they went, dreaming of the next day's opening game of the series.
-o-
ACKNOWLEDGEMENT
I take this opportunity to sincerely thank the JoUet KSKJ baseball club and the people, of JoUet who were so kind as to give us a warm welcome,' an enjoyable time and the privilege of being their guests whom they showered with the most congenial hospitaUty. Thank you. JoUet1 Stanley p. Zupan, Editor Our Page.
joliet gives warm
hand ; im—iwmm
Our Page, pioneer in the promotion „ 1T „ . of athletics in the kskj rejoices in Clevelanders Chalk Up a Real the success of the kskj national
baseball championship series held In JoUet, IU., last Sunday and Monday.
We do not rejoice because this or that team was victorious and captured the 1929 laurels, but through the cooperation of the supreme board the championship was a possibility.
The series afforded another oppor t unity to the youth of our Union, and that was to meet and acquaint themselves. The baseball games, as ii certain. wUl linger in our memory, but more so wUl we cherish the fact that we experienced the warm and congenial hospitality of the midwest The four past kskj nation« championships, together with the two mamoth KSKJ bowling t tournaments are indications that athletics in our Union are a success. Why are they a success? First, because they are extended over a period of time, thereby holding the interest of the younger members of our organisation. Second, because lt gives the youth of our organization something to da Third, it trains the participants in the art of management, and test? their cooperation and loyalty. Fourth, because lt brings the senior members of our Union in close contact with our youth, and thereby, aids the younger members in receiving the proper consideration. Fifth, because jt is one means in the aid of Americanizing our Union, to a certain ex-
SCHOOL DAYS AGAIN
The old school house! I see it there
As plainly now as then, With everything that used to bear
The signs of youth again. Oh, little boy and girl, today Don't waste your time in school, away.
We little know till we are grown
What happy days are these; When we have children «of our own
It's then a person sees He would repeat them, if he could. These days that now have gone, for good.
We must allow for children though
For subh it was with me I dreaded, oh, so much to go
A pupil there to be, To stay inside and fret and doubt When all seemed merry sunshine out.
I thought the same, perhaps as you
Dear boys and girls today And often used to wonder, who
Began school, anyway. And all my time I used to spend In wishing for the day to end.
But there's a time for every one,
A time for work and play; We've had a summer full of fun
Now let us firmly say: "I'm going to study hard and be The best that's in the class with me."
—George S. Morrow. -0
Not Even a Toot.
"You say the motorist who grazed you was cacUous and didn't give a hoot?'"	>
"Not a hoot, your honor. He did not touch his horn once."
Too Much! The Spatts had been at it again. "And furthermore," said Mrs., concluding her long tirade, "you certainly aren't much of a husband."
"WeU, my dear," he retorted, wearily, "I can truthfully say that you arr a lot of wife."
tent.
The 1929 series is past history in t£e book of KSKJ athletics. The fall season is on the threshold with more fields to conquer. Bowling has been such a success in our ranks that no other space needs be given to it than commendation after commenda tion.
There is no doubt that basketball if sponsored by our lodges and the Union, would be a success. In fact, the midwest rather faired weU in the hoop game last season. AU that left to be done, is to organize.
If you are a member of the KSKJ you are probably Slovenian. If you are Slovenian you will boost athletics. for Slovenian blood is satur' a ted with pep and the "never-say* die" spirit. When the time comes 'end your cooperation as you did in the past.
Long live KSKJ sports!
——o-
THE SONG OF THE CRICKET
We are sure that every girl and boy at some time or other has heard a cricket concert and perhaps have wondered what the Uttle musicians instruments are, how they play them and why.
Their reason for playing as they do is not as we would naturally sup-oose, merely because they enjoy the noise, for they are in fact, serenading their sweethearts. And the sweethearts are listening too. They are listening through their elbows, for their ears are on their front legs.
When the cricket plays his love song, he Ufts his wings a Uttle and near the base of the wing cover is what is caUed a file, a number of ridges. He draws the hardened portion of the under wing, called scraper, against the file of the overlapping one, the wing covers acting ar sounding boards.
This droning monotonous song con« tlnues unless a rival cricket might come In sight, then the song it changed to a defiant war cry of a sharp, quiAk strumming and which he keeps up until the rival has left the scene.
-o-
Black: Have you managed to reduce expenses any?
White: Yes, I've got my wife to cut expensive cigarets and smoke a pipe.
■ • 1 ." < .
"What your wife needs," said the doctor, "is a change of air."
WeU," the husband repUed, "I'll get here an electric fan at once."
the link that bind^
Considers Athletics a Major Issue in KSKJ Life
In a short talk given at the banquet held in honor of the baseball teams last Monday night, September 2nd, the Editor of Our Page outlined the importance of sponsoring ath letics in our Union.
"Athletics," he contended, "is thr link, binding the youth of our organization." He explained the significance of the series and expressed hopes that KSKJ national series would be established events and affairs to be eagerly looked forward to
"However," he claimed, "we must be cautious and not allow the eagerness to win, over-power us to such an extent that R wUl lead A weU nursed enmity.
'Regardless of the fact that some are of the contention that baseball in the KSKJ is a failure and doomed to abandonment, lt is a success. It has been a success and wUl continue to be so, hut only if the proper cooperation Is extended.
"Our Page delights in the success of four years of KSKJ baaebaU and two record breaking years of bowling. But, let us not stop there! Our athletes are proficient in aU lines and can make a name for themselves and our Union, if we but organize JoUet is known as one of the centers of KSKJ activity. We wUl recognize that assumption if it places a basketball team on the floor this fall,' he stated.
He concluded his talk by thanking the people of JoUet for their congenial hospitality, with hopes that the east would some day be afforded the opportunity, to return in part, the favors bestowed upon him and the visitors.
-o--
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
CHARACTER IN LEAD PENCIL
Scientific investigators of child-life tell us that in nfc way does a boy or girl reveal thtir trait more than in the manner in which they sharpen their lead pencils. Here is seen whether a child is impulsive, destructive, wasteful, impatient, criminal, easy-going artistic, considerate, economical, care ful or thoughtful, says Tit-Bits.
The child who gouges out great pieces from the sides of his pencil shows impulsiveness and generosity. If he breaks off a chunk with his finger nails he shows destructiveness and dis regard for the rights of others. Should he smooth his pencil down to a long point he shows an artistic temperament and a considerate disposition. If he cuts his pencil off in a stub, he shows economy, carefulness and quickness.
In fact, the way children sharpen their pencils is a very clear indication of what sort of men and women the) are likely to be.
-o-
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
BE A SELF STARTER
Every boy knows that a car with a self-starter "has something" over a car that has to be cranked. The same principle may be applied to people. Those who are self-starters have what wet call initiative. Opportunity is looking for the boy with initiative. And who is he? He is simply the boy who can do the right thing at the right time and in the right way—without being told—or at least not rely upon his "boss" to tell him every time just how, when and why. If you follow instructions and follow them well, you are above the average. There will always be a place for you in the world. But if you do! more than you are really supposed to do, you are among a chosen few You have initiative. This simply means that you have the power the create. Most boys and men mere y imitate. It is well to imitate accurately what is good and noble and inspiring. But how much better it is to create, to have initiative.
P. J. GOSPODARIC WIU SUPERVISE CENSUS TAKING
WIU Be in Charge of Work in Will and Kankakee Counties HEADQUARTERS HERE
Joliet, iii. _ Frank J. Gospodaric former mayor of Rockdale, has beer appointed census supervisor for Wil and Kankakee counties, comprising the eleventh federal district in Illinois, ac cording to the announcement receive* from Washington, D.*C., ffom W. M Stewart, director of census.
Mr. Gospodaric, with the aid of 101 or more enumerators, will have th< task of counting the inhsbitants of Wi! and Kankakee counties. It has beei estimated that at least 150,000 person* reside in the two counties.
Detailed reports concerning indus try, agriculture and other informatior of value to the Department of Com merce will be gathered by the enumer ators.
Headquarters for Will and Kankakee counties will be established in Joliet where all reports will be filed.
Actual work on the census taking will not be stsrted until April 1, 1930 Details and plans for the work will be set up Jan. 1.
Census enumerators in cities anf suburbs will be given two weeks time in which to get the required 'informa tion from their districts and will be ap pointed as nearly as possible on the basis of one to every 1,800 persons. Ii is probable, however, that in order tc speed up the work the number assigned to each enumerator may be much lesf than 1,800.
In the rural districts enumerators wil! be allowed 30 days in which tr make their count.
SMILE-O-METIB
* mepted DOX KRAX
1
If a woman can't oonvinoe a without an argument the case 1« hopeless.
What a Dig
"Imagine," said the young fellow with the instrument. "I promised my family I never would be a saxo-shone player." "WeU." said the frank band leader.
you've kept your promise." •
Some dogs are wiser than šotne
nen; they bury the bones left from iieir dinner.
"Hurray! Five dollars for my latest story. A Modern Husband'.*"
"Congratulations, young man I From whom did you get the money?"
"From the express company. They 'ost it."
A woman never pays much attention to her husband's talk unless he
talks in his sleep.
A Telephone Conversation.
"Are you there?" "Who are you, please?"
"Watt."
"What's your name?" "Watt's my name." "Yeh, what's your name?" "My name is John Watt"
Every man has his strain of use-ulncss. Some feUows make first-class pallbearers.
A Scottish farmer, being elected a school-manager, visited the village school and tested the intelligence of the class by his metaphyseal questions. His first Inquiry was, "Now, boys, can any one of you tell me what nothing is?"
After a moment's silence a small boy in a back seat rose and replied, "It's what ye gi'ed me t'other day for holdin' yer horse!"
Garlic can ctire the flu, but what
can cure the garlic?
Pay 4 Cents Per Head Enumerator in the urban and suburban districts will be paid on the basU of 4 cents for each person canvassed while those in the rural districts will rcceive slightly higher compensation per name. Bureau officials anticipate the average enumerators will receive from $5 to S8 per day.
When the work starts here boundary . a	__., * .
fines for city and rural districts will	the teacher
fixed and each enumerator will be giver ..Tf ______ .___. "...
a portion of the district to cover.	Write' ^
In addition to counting each person 12LEL J5?	°Km,.?t*T*'
census takers must file reports on the i	„„
number and acreage of farms, the ca., ^ vass of the unemployed, and statistic? nf * y^yT of a mercantile and industrial nature 1 of my folks Uve rl«ht 1x1 town."
The chap who roasts the baU club would have difficulty in stopping a hot grounder. And it is so with critics of every brand.
without
Salary and Bonus The salary of the census supervise! is $1,800, and in addition a bonus foi every 1,000 persons and a bonus foi every 100 farms in the district.
Mr. Gospodaric has been active ir	®J™ ""J* Cr™'
Republican politics, he was a car.d,	I
date in the Republican primaries foi	,
county clerk. He is a member of thJ	OWn"
national finance committee of the	J """" _
K. S. K. J., a fraternal organization!	. ..
having headquarters in Joliet that has .. r'Kures ^	nens-uiey never
a membership of 35,000. He is at pres-
cnt engaged in the real estate and in-	talks it is probably a pay-
surancr business, with offices m th... . ..	^ piuuiiuj> * P**
Rialto building.—Joliet Herald-Newo , *	_
It Is a difficult task to fathom a shallow mind.
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
THE DANISH FLAG
The Danish, consisting of a large white cross on a red field, is the oldest unchanged national flag in existence. About 1218 during a crusade led by King Valdermar of Denmark, the King and his followers were suprised in Camp, by the enemy and the Danes were saved by the
A man's temper improves the more
he doesn't use it.
The wise man gives words, keeps his thoughts to himself.
but
Don't get too self-important You may be as wise as an owl—exactly.
Whin a man does something mean
personal courag of their king. Ac-	to you that you had thought of do-cording to a legend, a red bannei1 to him it warps the golden rule.
bearing a white cross appeared in	-°
the sky at the most critical moment	ST. CLAIR MERCHANTS
of the battle. King V^dermar took	jq HOLD EXPOSITION this as an answer to his prayers and a promise of- aid from heaven. After
defeating the enemy the king adopted	Steps toward preparation for the this banner as the standard and	St. ^air Merchant s ^position to be called it -Dannebrog." meaning	staged ^Cleveland O atthe Na-• Danes doth." Apart from this le-	Uonal Home^ St. Chur Ave. from eerd there is unquestioned proof	September25th to October 1st ye be-that the Danish flag has been in	Jaken daily, continual existence as the nationa' flag, since the thirteenth century. --o-
Total
OUR PAGE ADVOCATES
1.	Extensive sport program.
2.	K. 8. k. J. Baseball Leagues.
3.	Tennis tournament
4.	Bowling tournament
5.	Golf tournament C. Basketball league. 7. An athletic fund.
g. A national K. S. K. J. athletic
It wiU be the fist
venture of its kind to be undertaken by the St. Clair Merchants, however, Ihey are confident that with the co-j operation of the Slovenes, subsequent Run Record annual affairs could be arranged. No. of Runs Enough emphasis cannot be made 4 upon the necessity of wholehearted
—................ 3 support in order to put this coUoasal
2 project over.
11 One of the attractions which wUl '""' 29 particularly interest the American 54 Slovene youth, is the popularity oon-59 ularity contest which wUl determine 35; the most Ukeable young lady in our Prizes amounting to a 451 sum of $300 will be distributed in 25 three parcels of $190, $100 and |M. 47; In order to be a winner, the lady wUl 50 first have to be entered as a candi-54 date and then support given her by
30 way of votes.
— The voting will be done on tickets .500 which wUl be sold and which wUl ! entitle the buyer of ticket to a vote. The expedient course for a lodge to foUow would be to elect a girl mem-> ber. enter her with the Contest Man-
r. Mr. Marian Mihaljevich. «91 Clair Ave., and then go out and
i sell the tickets so as to have the votes cast in favor of your candidate.
Mr. Janko N. Rogelj is acting, us Publicity Manager. Merchants, wish- ■ ing floor space should gat in tolcht with either Mr. Rogelj or Mr. Mihaljevich.	CO.Jj
Babe's Home
Year
1915	.........................
1916	.................-.......
1917	_______________________
1918	...........................
1919	............................
1920	........................—
1921	............................
1924	...............-
1925	__________________
192«	....................
1927	..................-
1928	.................-
1929	.......-............

je
svete-
ZGODOVINSKI ROMAN SPISAL IVAN PREGELJ
3Z
(Nodslfevwije)
"Obljubita vse, a govorita previdno!"
Radetič je menil proti For-mentiniju:
"Bojim se, da Vse obljube ne bodo nič izdale."
"Maloverni ste," je rekel Forroentini prepričan, da bo imel uspeh. Radetič ni rekel nič, le rahlo zaničljiv nasmeh mu je obrobil ustnice. "Čudni ljudje," je morda mislil, "vsi so tako strašno u ver j eni o do-
brem. Ali zares ne znajo misliti? Ali zares prav nič ne Gradnik, vedo, kako strašno so ponižali "Pod puškami ne govorim," človeka v tlačanu! Kar od je odvrnil Radetič in segal z strahu in slepega spoštovanja | nogo konju v streme. Brez pojim bo padel na kolena pa ob- velja so povesili ljudje puške, žaloval! Žlahta lehkoživa! Ne Tedaj je pomignil Radetič For-
Janesa in vpila bolestno: 'Žino, moj 2ino!" Našla je potepenega otroka ga jokaje in zmerjaje vlekla seboj. Po hišah v oknih je ilo opaziti dokaj nemirnih ob-razov. V nekaj minutah so kmetje napolnili ves široki prostor na Kornju. V svojih do-mačih oblekah iz rjavega suk-na, mezlana ali samo v prteni-eah, s klobuki, ki so imeli Širo-ke krajce, ?a katere so bili za-teknili Sojino in drugačno per-je, so bili kaj mrka vojska, zlasti še, ker niso bili praznih rok. ^emveč imeli orodje, ki je tem bolj strašilo, ker ni bilo one We. Vendar je bilo videti, da ljudje, oboroženi strahovito, niso tako strašni. Nekako v žabi te moral Jcaznovati."	iregi so se prerivali, ogledo-"Poskusi!" je odvrnil mirno vali se radovedno, govorili bolj
segel po pištolo.
Kakih petnajst pušk se je obrnilo od vseh strani v Rade-tiča. Radetič je razjahal in dejal mirno Gradniku:
"Tepec si. Ali ne vidiš, da bi sami po svojih streljali,?" Strogo je dodal: "Ukazal si, naj merijo na podglavarjevega poslanca. Pa še sam si vlekel; orožje. Smrt si zaslužil za to; predrznost, kmet. Na mestu
pomislijo, da dela obup iz mladičev tigre in leve."
Nekaj minut kasneje je že gnal s Formentinijem na konju po solkanski cesti. V cerkvi pri svetem Antonu je udarila
mentiniju, naj govori. Ta je bil še tako presenečen, da ni našel takoj glasu. Potem je izvlekel patent, ga predal Gradniku in tolmačil, naj pošljejo podglavarju trideset mož, ki
ura deset, ko sta moža prešla!naj povedo, česa dolže Bandela. mestni obris. Gonila sta konja "Saj že imate prav toliko na-naravnost v kmetiško vojsko I ših ujetih," je rekel Gradnik, ki je vrela temna od Solkana i "Vprašajte jih." proti mestu. Nekaj bežečih Formentini se je ozrl proseče černidov, ki niso bili trezni, ji j na Radetiča. Ta je rekel: ma je prišlo naproti. Komaj j "Ljudje, ne dajte se zapeljati so se toliko zavedli, da so znali od teh, ki vas ščujejo." pozdraviti.	"Ali vas kdo šunta?" je
"Glej," je vzkliknil Radetič vprašal Gradnik svoje ljudi, veselo, "kako se jim mudi bra Radetič je velel: nit mesto."	"Poslušajte glas pameti,
Nekaj streljajec naprej so j ljudje! Kar vam podglavar po-zajele prve kmetiške tolpe od- nuja, je vse, kar morete dose-poslanca. Dvajset in še več či. S silo ne boste opravili nič. mož se je vrglo konjema v va- Podglavar ima vojake." jeti. Radetič je potegnil sab < Gradnik se je zasmejal: ljo.	"Ce bi jih imeli, bi jih že
"Poslancema odprto pot!" davno poslal nad nas." Samo eden je še visel v vaje- > "Branili bomo mesto do zad-tih. Radetič ga je udaril s plo I njega," se je razburil Radetič.
sko sabljo po hrbtu, da se je od bolečine skrivil in omahni) v stran. Tedaj pa se je dvignilo od vseh strani orožje proti njima: kose, vile, sekire, že lezne trentarske palice in šu ma lesenih opalik. Ogljušljh krik se je razlegel.
"Sveta Devica," je vzklikni)
"Branite ga, če bo čas," je odvrnil Gradnik.
"Torej ne pošljete svojih mož?" je hotel vedeti Radetič.
"Pošljemo," je odgovoril Gradnik, "ko bomo na Kornju." Obrnil se je k svojim in velel: "Naprej, nad Gorico!" Radetič in Formenti sta obr-Formentini, ki vsega tega njlnila konja in pustila kmetiško pričakoval ne bil vajen.	vojsko za seboj. Pred mestni-
Radetič je stisnil konja v *ni vrati s plašnimi čuvaji je bokih, da se je plašil in vzpel rekel Radetič svojemu spremna noge. Se enkrat je zaklica) Ijevalcu:
mož:	"Mislil sem, da so drhal. Pa
"Poslancema pot! Kje so so prava vojska." vaši vodje?"	"Ce bi poveljnika imeli," je
Kretal je s konjem tako hi pozabil Formentini, kako se je tro in ročno, da se je množica še nedavno bal tudi vojske brez ob njem lepo umaknila in z za- poveljnika, čudenjem strmela na čudno "Imajo ga," je rekel Rade-igro živali in moža.	tič. "Bil bi junak v poštenem
"Kaj si pajac, da plešeš?" je boju.' Tako pa bo padel pod vzkliknil nekdo.	rabljem."
"Primite ga, potegnite ga s Spodbodel je konja. Bil je
konjar
"Potegni, če moreš!" je ne kdo drugi ugovarjal.
Nekaj drznih ljudi je ven dar skušalo zopet Zajeti konja Jezdec se jih je zopet otresel.
"Saj ni človek, sam hudi«* je!" so vpili ljudje.
Radetič se je ozrl na For mentinija in se nasmehnil.
"Za norca nas ima, ubijte ga!" je vpil nekdo.
Tedaj je bik> čuti zaporedo ma dvojni klic.
"Mir!" je viknil Radetič, isto je zaklical Gradnik. * Ljudje so utihnili. Gradnik se je preril pred Radetiča ir vprašal:
"Odkod prihajata? Kaj že
litar
Radetič je molče zatikal meč v nožnico. Tudi Formentini n; rekel nič.
"Zdaj res ne vem, ali sta od strahu glas zgubila pa pozabila, kdo ju jo poslal," je dejal Gradnik posmehljivo. Nekateri so se laamejali Radetič je vzi gral zopet s konjem.
"Merite, možje, če ne da miru," je velel Gradnik in sam
še tešč . . .
* * •
"Tolminci gredo!"
Strah se je polastil vsega mesta, ko se je raznesla ta vest. Hišni gospodarji so zapirali . vrata. Trgovci, peki, krčmarji in mesarji so pa šf premišljali, kaj naj store. Ko je razburjenje naraščalo spričo, begajočih černidov in mestnih čuvajev, ko je začelo vrhu tega še pri svetem Antonu zvoniti kakor k požarju in je jeknil z gradu topovski strel iz morta-let, so se zaprle tudi trgovine. Čuti je bilo razburjene glasove, da bodo kmetje rušili in zažigali. Vzkliki jasne nejevolje proti podglavarju, ki ščiti dav-kar je in Bandela, so se oglašali. Bilo je dokaj nezadovolj-nežev, ki so kazali neprikrito, da se bodo pridružili kmetom Med temi so bili zlasti mesarji, ki jih je vodil močni Zorut. listi trenutek sta se pripodila Radetič in Formentini. Od mestnih v*ai -na& Krnom ae razlegal šum množice.
"So že tu!" je zdajci zaklical mesar Zorut. Res se je počrni-
tiho nego glasno, kakor da se boje. Mesar Zorut je gledal mirno čez nje. Bil je za glavo višji. Na krat se je premaknil in se ril k znanemu človeku.
"Me poznaš?" je vprašal.
"O, Zorut!" je vzkliknil nagovorjeni. Bil je Pavšič v iz Kronberga. Zasmejal se je in dejal:
"Kaj praviš?"
"Kaj pravim? Da je prav tako," je dejal Zorut.
"Ali slišite, Tolminci?" je zavpil Pavšič. "Le nič se ne bojte. Meščani drže z vami."
"Le po Bandelu!" je vzkliknil pritrjevaje Zorut in začel bližnjim stiskati roke. Kmetje so se otresli svoje prvotne osuplosti. Razgibali so se vedro. S smehom na poštenih obrazih pa z znaki prijaznosti so skušali potolažiti in pomiriti plahe obraze v oknih. Peki so začeli odpirati svoje prodajalne krčmarji so odprli krčme. Tedaj je privihral po gosposki ulici mestni sodnik Brunetti.
"Peljem vas pred gospoda podglavarja," je klical in se klanjal. Ni bil plah. V svojem mestu je bil gibek in spreten. $ prikupljivim nasmehom pa s tujim naglasom je vabil.
Peljem vas! Kje so vaši župani? I vostri decani! Za mano, možje, za mano!"
Dobrodušno so se mu smejali Tolminci. Nekateri so pre poznali v njem poslanca iz Solkana. Drugi so klicali, naj bo mir.
Zupani vkup," je bilo čuti. Klic se je ponovil v vse strani. Ljudje so se začeli prerivati. Oglasilo se je do sedemdeset mož, ki so načelovali tolminskim občinam.
Za mano, gospodje!" je klical Brunetti.
"Ali naj gremo?" je vprašal tedaj Andrej Laharnar Grad-
postavite sel" so klicali ljudje, ko so se kmetiški odbranci postavili k sodniku, da jih povode.
"Orožje pustite tu!" je zakli cal Gradnik.
"Seveda," je rekel Čepovanec Podgornik. Primož Podoreh je usmeril svoj korak ob sodnika.
"Ali Gradnik ne gre z župani?" je bilo slišati med ljudmi.
"Ne," je povedal. "Ostanem tu. Saj je županov dovolj."
Ozrl se je v okno nad se boj. Mlado mestno dekle je slonelo gori. Gradnik je nekam nagonsko občutil, da opazuje prav njega. Bila mu je všeč pa je pozdravil:
"Dobro jutro, gospa!"
"Nisem gospa," je odvrnila f nasmehom mehke pomilovalno^ sti. Tudi Gradnik se je na-smehnal. Meščanka je vpra* šala:
"Ali si oženjen?"
"Nisem!" je odgovoril, pa se spomnil Tine, ki je# prišla za njim, pa jo je potem, hvaležer ji, vrnil na Tolminsko.
"Ce bi bil, bi te žena ne bila pustila v Gorico," je rekla meš čanka.
"O, tu jih je mnogo, ki imajo žene in otroke, pa so prišli," je odgovoril.
"Ali nič ne mislijo, da jih bodo s smrtjo kaznovali?"
Neprijazno jo je pogledal Gradnik in odvrnil:
"Saj nismo roparji, da bi na.*
na smrt sodili."
(Utile prihodnlifi)
POZOR SLOVENCI! Imam na prodaj lepo loto v Youngstownu, Ohio, in sicer na Robinwood Ave. Katerega veseli to zemljišče kupiti, naj piše na:
Martifi Robek,
Box 224 T Moon Run, Pa. (Adv. 36-37)
—fr1—r-
FRANK DROBNICK
zastopnik
Pueblo Music Co.
1319 E. Evans Ave. v Bessemer ju
Slovenska trgovina in zaloga
KLAVIRJEV (PIANO) RADIO APARATOV VICTROL IN GRAMOFONSKIH PLOSC
ZASTAVE, BANDERA,
REGALIJE in ZLATE ZNAKE
za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje
EMIL BACHMAN
1845 So. Ridgeway Ave. Chicago, III Pišite po eenik l
OBVESTILO JN ZAHVALA
Globoko potrtega srca naznanjava sorodnikom in prijateljem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja najunemu ljubljenemu smu
Ernest Dreshar
v starosti 18 let. Po kratki in mučni bolezni je dne 16. avgusta za vedno zatisnii oči. •	•
Tem potom se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, ki so mi stali na strani v naših težkih urah žafosti. Lepa hvala vsem onim, ki so se udeležili pogreba, in ravno taka hvala za podarjene vence blagopokojniku.
Oragi nam Ernest:
V	grobu tihem tamkaj snivaj
večno spanje Ti sedaj!
V	miru božjem le počiva), y
večna luč Ti sveti naj!
Žalujoča ostala:
_____-	Vinko Dreshar, oče; Mary Dreshar, mati.
Roseland, 111., 23. avgusta 1930. •: _	- f -
tiskovine
zo vala dmiitva. so trgovce, pssoawfts. sa vaakevrst-m prireditve dobile mbj
po nizkih cenah
v pni ilwwlrt anijstt tiskani v Z Jod. državah. Kjer dobit« ob vsakem časa sa* nesljivo la
točno postrežbo
rojakom, trgovcem aa vse .traftc. Prevzamemo največja kot najmanjša dola.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ava. CLEVELAND, O.
Moške obleke
Po meri izdelane samo
ČISTA VOLNA — PURS WOOL Mi vam izdelamo krasno obleko po meri za samo $25.00. Poletje je tukaj, sedaj je prilika. — Ne odlašaite. •
$25 samo $25
JOHN MOČNIK
KROJAČ
6517 St. Clair Ave.
Rand. 3131 Cleveland, Ohio
DOMAČA ZDRAVILA.
V zalogi Imam Jedilno diiave, Knajpovo ječmenovo kavo ia Im-pnrtirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi * '
DOMAČI ZDRAVNIK i Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko pseissn« vsaka 1 rastlina s« tej s« rsbf. i V ceniku boste našli te mnogo dragih koristnih stvari.
MATH PEZDIR IU« 771 City Hali (Ms.
Now York. N. Y.
importirane kose
in drugo orodje iz Jugoslsvijc. Garantirane kose z rinčkom.
24. ZS. ZS. 30 iB 32 palcev	$2.00
S Icoa po	1.78
Si»	SO
Klcpilnn or od j*	1.30
Uru« ni kamen "Bnfta,"	JO
Motilca	JH>
Pralca	JO
Ribeien u repo s a noftetna	1.20 Poitnina pro*ta
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hsll Sta. NEW YORK. N. Y.
VOZNI RED PARNIKOV
Zs one, ki so v teku prihodnjih par mesecev namenjeni v stari kraj, navajamo tu odhod najboljših parnikov iz New Yorka:
31. avgusta, St. Louis (nov), Hamburg 7. septembra, Leviathan, Cherbourgh. 7. septembra, New York, Cherbourgh.
10.	septembra. Saturn ia, Trst.
11.	septembra, *Aqultania (srednje evropski izlet), Cherbourgh.
12.	septembra, Bremen. Bremen.
13.	septembra, Paris, Havre.
14.	septembra, Majestic, Cherbougr. 18. septembra, Berengaria, Cherbourg 18. septembra, George Washington,
Bremen. 20. septembra, France, Havre.
20.	septembra, Ollmpia, Cherbourg.
21.	septembra, Milwaukee (nov), Hamburg.
25.	seeptembra, Mauretania, Cherbourg
26.	septembra Leviathan, Cherbourg.
27.	septembra, lie de France (jesensko potovanje), Havre.
28.	septembra, Vulcania, Trst. 28. septembra, Berlin, Bremen.
2. oktobra, Aquitania, Cherbourg. 4. oktobra, Paris, a vre. 4. oktobra, Majestic, Cherbourg.
4.	oktobra, Bremen, Bremen.
5.	oktobra, St Louis, Hamburg.
9. oktobra, Berengaria, Cherbourg. 12. oktobra, Olympic, Cherbourg. 18. oktobra, Saturnla, Trst.
18.	oktobra, He de France, Havre.
19.	oktobra, Deutschland, Hamburg. 25. oktobra, Paris, Havre.
25. oktobra, Bremen, Bremen. 28. oktobra, Milwaukee, Hamburg. -28. oktobra, Majestic, Cherbourg. 31. oktobra, Muenchen, Bremen.
Za vsa nadaljna pojasnila glede cen kart, potnih listov ln dragih zadev se obrnite na
PRUDENTIAL BANK
(ZAKRAJSČK and CBSARK) 622 — 9th Avenue NEW YORK, N. Y.
SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ
Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrodne družbe "He de France"
> Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929
Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine, in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro.
> i
Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street NEW YORK, N. Y.
J?
KALIFORNIJSKO GROZDJE
Kot že zadnjih deset let. tako zopet tudi letos razpošiljam od tukaj izvrstno in fiao kalifornijsko grozdje. Ako Mite naročiti celo karo ali ve« dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na naslov:
JOSEPH P. KRISTAN
P. O. Box 587, Freano, Calif.
Nase zveze s staro domovino
v vsak denarnih zadevah as
neprekosljlva. VI fivits lahko kjerkoli tirom Zdraienib Drfsv ln vendar J« vam mogoče poslati denar v stari kraj potom nsie banka prav tako točne ia zanealjiv« kot da bi priili ssml ošabno na banko.
NAftE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, toda zmerne in poltene. Denar poftljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih na-_	- - n ^	kaznicah, plačljivih po staro-
krajiki polti aH pa v čekih (draftn); plačljivih po tamotnjih bankah.
POSKUSITE NAAO DENARNO POfiHJATEV in prepričani bodita, da boste ssdovoljni. PiSite nsm ali pa pridits sami poizvodeti dnevne cene in jih potem primerjajte t onimi, ki jih dobite drugje. Nsie po-illjatve bodo dosegle vsie ljudi nsj li ti žive v kski zakotni gorski va. siri ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajiem času mogočo. Vsi noti bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital ia rezervni sklad note books »fnasgo svat« I7UJM kav §m
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON St. :: JOUET, ILL Wm. Redmond, preda.	Chao. G. Pearce, kasir
Joseph Dunda, pomož. kasir
Miiiiiimiiinmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiamm«
~T~T~IIIIIIi IIIlllllllllll | lllll
MBWLm*
Established (857
AU BOSTE POSLALI KAJ DENARJA NA SPOMLAD V STARI KRAJ?
Ce ste tega mišljenja, potem Be vam bo izplačalo, da pridete v našo banko.
Mi izvršujemo že dvainsedemdeset let
razne bančne posle, in med tem časom smo imeli priliko doseči izvanredno ugodnost pri pošiljanju denarja v inozemstvo.
Ker imamo skupne trgovske zveze s raznimi denarnimi zavodi širom sveta, zato vam lahko nudimo in damo najntitye cene pri nakazilih denarja v vašo staro domovino
Najstarejia in največjo banko v Jolieta.
Skupno premoženje nad 118,000,000.00