Izltajajo 1. iu 15. vsacega iiieaeca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I flld., za jío] leía 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, i)lača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa nredniatvo, enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Grospodarske stvari. Kuko hodtvviiio iz žvopljaiK^jiii i^^roztUrt í - Ko smo pripenjali trte, z modro g-alico proti peronospori Škropiti, řuli smo vse polno predsodkov. Jedni so trdili, da se bodo tne posnaile, drugi, da bode vino strupeno, in takih ter jednakih neosnov-nosti se veo je bilo čuti. iNo, zdaj dohajajo že zlo jednake bajke gledé lastnosti vina, napravljeneg-a iz žvepljaneg-a gro/dja. Ne !)ode torej od vec, ako odgovorimo na vpra.^anje, postavljeno tem vrsticam na řelo : „Kalto bode vino iz žvepljanega grozdja?" Do prvega pretakanja disiilo bode prav po-Žteiio po žveplu. Po prvem pretakanji že veliko manj, po drugem pa kar nii veo. Izginjenje duha po žveplu se pa èe lahko bltstveuo pospeši. To s tem, da se rsbi za pretakanje lij bakren, od znotraj nepočinjen. Tak lij potegne žveplo na-sel Treba ga je pa med pretakanjem večkrat prav dobro s kako ruto obrisati. Kdor nima bakrenega lija, poslužuje naj se lesenega, vanj pa naj položi med pretakanjem bakrenih predmetov kakor po- krivač itd. V lij položene bakrene predmete se mora pa seveda med pretakiinjem isto tako večkrat s kako ruto obrisati. Ali bode pa ziiabiti vino, napravljeno iz žvepljanega grozdja zdravju škodljivo? Ravno toliko, kakor ono, napravljeno iz Škropljenega grozdja. Ako bi bilo vino, napravljeno iz žvepljanega grozdja, zdravju škodljivo, potem bi morali naši vrli Goričaui, Kraševci, Vipavci, Istrijani že davno h sveta zginiti. Oni žvepljajo grozdje že 20 !et, pijejo pa vino isto tako radi kakor ga mi Dolenjci, in počutijo se pri tem čisto dobro, da boljše kakor če ga ne pijejo. Toraj le niČ strahu pred vinom, napravljenem h žyeplanega grozdja. Bog ga daj le kaj dosti in pa — dobrega. Kuj je iu>veî;;u jk) iivstrijskoni cosarstvu Î Ker bodo v kratkem nove deželnozborske volitve, vrse se po vseh deželah velike priprave. Kakor se kaže, bodo med raznimi strankami hudi boji. Nenavadno izin-eohinenje. Znano je dovolj, kako brezbožni in do dna izprijeni ljudje so tako imenovani prostozidarji ali framasoni. Pri svojih shodih molijo vraga samega in na najoatudnejsi način posnemajo po svoje katoliško bogoslužje tako, da z vsem tem, s Čemur katoličani poveličujejo Boga, poveličujejo um" hudobnega duha. Imajo celo neke vrste obhajilo. Čeprav so ti ljudje zakopani v najgrse in naj-ostudnejše pregrehe in tako propali, da človek bolj ne more biti, vendar od časa do Časa zadene tega ali onega žarek božje milosti, da se spreobrne. Vsi ti izpreobrnjenci pa potem objavljajo očitno največje tajnosti skrivne framasonske družbe. Znana taka izpreobrnjenca sta Leo Taxil in Margiotta, lani sta se na Španskem spreobrnila ob enim neki profesor in neki višji vojažki dostojanstvenik. Letos, v praznik sv. ReSnjega Telesa pa se je odpove- dala slovesno tej bogokletni družbi neka francoska framasonka. Opomniti moram, da se tudi ženske vpisujejo v to družbo. Diana Vaughan, tako se imenuje ista izpre-obrnjenka, je bila od svoje prve mladosti jedna najbolj strastnih iti najbolj nadarjenih framasonk. Kot taka je slovela po celi Franciji in se dalje. Izročila se je popolnoma satanu v službo, za katerega je delala z besedo in s peresom. In ta Žena je postala naenkrat — katoličanka. Vkljub toliki izprijenosti je bila vedno jako navdušena za slavno devico Orleansko, Jovano ď Arc, katero je sv. cerkev proglasila Že kot „častitljivo" in jo bo gotovo prej ali slej međ svetnice priStela. Čudno se ji je pa vedno zdelo, da je satan, kateri se ji je prikazoval, bil razkačen in je bežal, kadarkoli je izgovorila ime Jo-vatie. To je povedala nekemu duhovniku, ki jo je takoj opomnil, da je devica Orleanska posebno častila Mater Božjo. Diana Vaughan je nato ob- V Dalmaciji «o se volitve íe zvršile. Doslej je imela hrvaška stranka združeno nasprotno stranko Srbov in Lahov. Letos pa se je tudi lirvaska stranka razcepila v zmerno in radikalno. Zmag-ali so sijajno zmerni narodni Hrvati, radikalfii pravaši pa so celo dva mandata zgubili. Na Goriškem bodo volitve posebno îiitde, ker prikazuje se cela vrtita kandidatov, ki bi val radi sedeli v deželnem zboru, a je veliko vprašanje pri tolikem ètevilu, kdo bo zmagal. Na Češkem v Pribramu se je 9. in ÍO. i. 111. jako sijajno vršil češki katoliški eliod, katerega se je udeležilo do 4o00 ljudi; navzoči so bili tudi trije ikofje in nadškof-kardinal praški. Razpravljalo se je o verskem, narodnem, g^ospodarskem in socijalnem vpraSanju, Naj bi temu sijajnemu shodu sledilo ge mnofjo drugih sličnih shodov iti Češki narod bo kmalu prekvašen z zdravimi, edinopra-vimi katoliško-narodnimi idejami. V drugi polovici tekočeg'a ineseca dobimo zopet stalno vlado name.'ito dosedanje začasne. Vodstvo ministerstva bo prevzel poljski g'rof H ade ni, ki si bo privzel pomočnikov po svoji volji. Nemški liberalci se mu zelo vsiljujejo, da bi ga ua-se priklenili in spravili v ministerstvo vsaj par svojih mož. Toda le-ta stranka je zadnje tedne tako omagala in se skrčila, da nima skoro nobe-ïieg-a ug-leda več. Pa ie to, kar ima, vzeli ji bodo polagoma nemški nacijonalci ali pa konservativci. Ne ve se še, na katero stranko se g'rof Rađeni opre. Kîitj je iioTejçii po širokem svetn? 20. t. m. bo jireteklo 25 let, odkar je laška vlada vzela papežu Kim prav na roparski način. ljubila đuhovtn'ku, da ne bo ničesar naravnost pisala zoper vzor svojeg-a vzora, t. j. zoper Marijo Devico. Duhovnik pa jo je ob enem priporočil skrivaj v molitev več tisoč osebam. Uspeh vseg-a tega je bilo izprrobrnenje, gotovo na priprošnjo Matere Božje in device Orleanske. Dvanajst dni, predoo se je izpreobrnila, je dala še na svetlo „zbirko molitvic Luciferju v čast". Sv. RuSnjega Telesa dan je bila prvič pri sv. maši; tu se je očitno odpovedala vsem svojim zmotam in 4. sept, je bila krščena. Isti duhovnik-redovnik, ki jo je prvi obrnil na pravo pot, je takoj obljubil Bogu, da se hoče darovati Bogu za to zgubljeno dušo, ako se je On usmili, in res: pred nekaj tedni je poprej vedno čvrst "in zdrav, blaženo umrl uprav isti dan, ko je Diana Vaughan stopila v samostan. Le-ta bo polagoma objavila vse framasonske tajnosti, tudi marsikaj takega, kar se doslej ni še vedelo, ker ona je bila v najvišji stopinji fraraasonstva. Namesto spisov satatiu v čast, pisala bo poslej svoje framasonske spomine. Obljubila je, da bo prav Laški kralj se je naselil v jedni najlepših papeževih palač na Kvirinalu, kjer še sedaj stanuje njegov sin in nasledtiik. 25tetnÍ spomin očitne krivice namerava te dni vlada s svojimi somišljeniki svečano obhajati. A to je bridka obletnica, ne toliko za katoliško cerkev, kolikor za la^ko ljudstvo samo, ker v strašno bedo je spravila brezbožna vlada svoje podložnike. Ljudstvo trpi lakoto, za lakoto celo umira. Zaradi neznosnega pomanjkanja se je začela na Siciliji neka nova sekta ali kriva vera, ki se razširja med najubož-nejšim ljudstvom in v svojih naukih trosi najhujše in najnevarnejše zmote, kakoršne si more izmisliti človek le v skrajni obupuosti. A namesto da bi vlada pomagala tem revežem, naklada le še nove davke in detiar lahkomiselno zapravlja za ničvredne stvari. Ni Čuda, da število nezadovoljne-žev raste od dne do dne in da tolovajstva ne more nobena moč pokončati. Na Siciliji in v Sardiniji, pa tudi v A[)eninah zgodi se skoro vsak dan kak nov zločin. Ljudstvo vse obupano pa voli za poslance take može, ki so za več let v ječi zaprti. Kam bo vse to priálo? Tako se maščuje krivica, katero je laška framasonska vlada prizadejala papežu in katoliški cerkvi! — Katoličanom je prepovedano, da se ne smejo udeleževati onih slovesnosti v spomin 251etni(;e. Ilazni škofje na Laškem in tudi drugod pa so priporočili svojim vernikom, naj tiste dni âe prav posebno molijo za blagor katoliške cerkve. Angleška vlada je v hudem razporu s Turčijo zaradi Armeinje. Turški sultan se je obrnil za pomoč na rusko i[i Irancosko vlado, pa menda brez uspeha. Odkar na AngleSkem vlada nova vse odkrila svetu, kar se v ložah godi, kar je sama pri teb shodih doživela. Ni čuda, da so IVamasoni zai^adi tega vsi divji in besni nad to izpreobrnjetiko. Že jo skušajo spravili s poti Se predno bo objavila njih skrivnosti. Skušnja uči, da je bilo veliko takih mož, ki so se framasonsivu odpovedali, nenadoma grozovito umorjenih. Ta nevarnost žuga tudi Diani Vaughan. Čeprav so framasoni tako zvito zavarovani pred javnostjo, vendar se Čimdalje bolj odkrivajo tijili peklenske nakane, po katerih delujejo na to, da bi krščansko vero popolnoma iztrebili s^ sveta in sploh prevrnili ves red med Človeštvom. Čeprav so zvezani s satanom samim, vendar se kaže očitno, da je njih trud zastonj, ker Bog sam čuva sveto cerkev, katere peklenska vrata ne bodo zmagala. Za satana samega pa, ki ima v ložah med 12 apostoli po dve ženski, je zelo hudo, da se mu Se izmed teh dveh jedna izneveri in vse njegove tajnosti in nakane med ljudi izkramlja. „Eucharistla". Yeřiiia v zbornici, poostruje se Žimdaije bolj raz-por z Irci, ki hočejo doseii samoupravo. Piác so niiiu: Z Radovice 10, sept, — Pravijo, da je devet in devetdeset mrzlic, katere iiai)adaji) in muftijo revni človeški rod. Naj se trtue in grozdne bolezni zanaprej tako pridno oglašajo kakor dozjlaj, kmalu jili bomo imeli saj t^diko, kakor mrzlic. Ćlovek bi kar zdvojil, če premišljevH, koliko troška dela že nasad ameriškega trtja. Se veseliš bujne rasti novili trt, muči te skrb; vse te trte moram cepiti! Se je cepljenje posrečilo, pridejo na misel razne bolezni, žugajoče vničiti ali saj občutno zmanjšati težko pričakovani pridelek. Bile 80 tudi doslej razne trtne bolezni, pa ne tako škodljive, kakor nove, ki so naravnost pogibeljne, ako se jim pravočasno ne postaviš v bran. V zemlji je hrošč, ki spodjeda trte zlasti v puhlici ; nad zemljo so: strupena rosa, bledica, črne koze in oidium ali plesnoba. Ta poslednja se je prikazala tudi na novem trtju in sicer na rdečem španjolu (Gutedel). Sreča v nesreči je, da imamo proti boleznim tudi primerna zdravila. Pa za to je treba denarja. _ Sigurni pripomoček proti plesnobi je žveplanje. Žveplam brajde (modro portugalko) ob stanji, v vinogi-adu beli muškat že več let in sicer dvaki'at; prvič pred cvetom, drugič po cvetu, kadar je grozdje debelo prilično kakor konoplje- Zadnji „Kmetovalec" pravi : „Ne zadostuje pa žveplati le grozdje, temveč tudi listje". Jaz ne žveplam listja ampak le grozdje, in kakor me večletna skušnja uČi, je to zadosti. Listje z galico dvakrat škropljeno, ostaja povse zdravo. Glavni namen tem vrsticam je, da nasi vinogradniki vedo za žveplanje in se nanj pripravijo, kajti sigurno je, da mim plesnoba ne bo prizanesla. Konečno pa še par besed tistim, ki našim ljudem toliko zamerijo, da so tako počasni z novimi nasadi. Jaz pa, ki živim med ljudstvom, ki njegove razmere dobro poznam, razumem, da se mož težko pnpravi na novo delo. Boji se, pa ne boji se dela in truda, ampak hoji se troska. Ga ni in ga ni denarja ; ni kaj prodati, ni nobenega zaslužka. Poleg rednili neizogibnih izdatkov zmagovati še nove, to je nemogoče. Torej s kmetom potrpljenje! to od jedne strani: od druge pa: pomagaj, kedor premore, zlasti oni, kojemu je dolžnost in to v prvi vrsti: država in dežela. Obe se naslanjati na kmetijstvo; propade to, kam država, kaj z deželo ! Iz Novomesia, — Dan 4. in 5. t. m. bil je zopet praznik za nase mesto. „Zaveza učiteljskih društev" si je letos izvolila ravno naše prijazno Novo mesto đa tu zboruje, kar je pač vse meščane z veseljem navdalo. Mnogo občinstva je pi'ičakovalo drage iii ljube goste na kolodvoru, katerih se je obilno udeležilo iz sosednje Štajarske, Primorske in Hrvatske, lajveč iz Kranjske (kakor smo Čuli le iz Korotana ni bilo nobenega.) Pozdravil je došlece gosp. žiy)an Perko in njega namestnik g. dr. Šchegula, na tiar jih je novomeška godba spremila do „Narodnega doma", kjer jih je pozdravil v imenu čitalničnega od-hora g. dr. Šchegula, ter jim izmČil čitalnične prostore v porabo. — Koncert, katerega je zvečer priredilo do 60 gg. učiteljic in učiteljev pod vodstvom g. Potrebina iz Kostanjevice, se je prav dobro obnesel. Pevske točke So se prav povoljno izvršile, one brez spremljave or-Itestra (kateri je bil zelo negotov) bolj nego sè sprem- ljavo, osobito rogovi pri „Lovski" so skazili ves učinek od zbora prav dobro prednasanej pesmi. Trobili 80 bolj za na pašo, nego za koncertno dvorano. Men-delssohnova koračnica pač piusega enake moči, ki potrebuje izvežhanih muzikov, jirvi del j« bil še nt-koliko, a srednji stavek se je ponesrečil. A ti nedostatki orkestra niso prav nič oslabili lepega vspeha pe\ skemu zboru, kateri je dobro in čvrsto in z viJno navdušenostjo svojo nalogo dovršil. G. dirigent je tudi pokazal gotovost in pozornost na svojem mestu in mnogo pripomogel, da se je ves večer zaključil v čast zaveze učit. društev in sodelujočim. Sodelovale so tudi naše gg. tamburasice, in so kakor po navadi sè svojim preciznim igranjem zadovoljile. Prihodnje jutro so se udeležili združeni zborovale! sv. maše pri oo, frančiškanih ob osmi uri in kaj lepo peli. Na orgijah pa je igral gosp. kapiteljski organist Hladnik. (Tuji gospodje so imeli sedaj priliko, mojstersko igranje Hladnikovo slišati,) Po sv. maši pričelo ae je zborovanje. Predsednikom je bil voljen g. Jelenec, nadačitelj v Senčurji pri Kra nji. Pri skupnem obedu vršile so se navdušene na-pitnice, vladala najlepša eloga, splošna vesela zado-voljnost in prijateljsko radovanje. Žal, da je Čas bivanja „Zaveze" mej nami tako urno potekel, in kakor jih pri odhodu spremljajoč, kličemo tudi danes; „Na zdar I" S Police pri Višnji gon. — Dné 25. avgusta 1896 je po dolgi, mučui bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala Jlarjeta Dre-melj, soproga učitelja, stara še le 23 let. Bila je popolnoma v božjo voljo udana ter vse bolečine jako voljno prenašala. Pokojna je bila prav pridna in marljiva gospodinja, mati dveh otrok in učiteljica ženskih ročnih del, Bila je obče priljubljena in od vseh mnogo spoštovana, Pogreba dné 27. avgusta se je udeležilo več gg. učiteljev, šolska mladina in mnogo druzega ljudstva. Pokojne mož se presrčno zahvaljuje domačemu preč. g. župniku, za obilni trud in prijaznost, katero je blagovolil skazovati v bolezni in ob času pogreba, č. gg. pevcem od D. M. v Polji in ViŠnje-gorskim za Jako giuljivo in izvrstno petje pred âolo, v cerkvi in na pokopališči; potem vsem, ki so se pogreba udeležili. Iz Črnomlja, — [Kanonična vizitacijain birma na Belokranjskem]. Dné 31. avg. na večer so se pripeljali prevzvišeui knez in škof v Semič, kjer so bili slovesno sprejeti. Po večerji so jim pevci priredili podoknico. Drugi dan, na angeljsko nedeljo je bilo birmovanje. Birmanih je bilo 990 otrok. Popoludne so se odpeljali v Metliko, kjer so bili enako prav sijajno sprejeti. Nasledni dan v ponedeljek so delili zakrament sv. birme 895. otrokom. V torek je bilo birmovanje v Podzemlji in birmanih 505, v sredo v Dragatušu, birmanih 438, v četrtek na Vinici, birmanih 546, med temi veliko Hrvatov, ki so prišli od oue strani Kulpe iz Zagrebške nadskoiije. V Črnomlju je bila birma 7, sept, v saboto, in birmanih 875 otrok. Tudi mesto Črnomelj, o kterega mestnem zastopu so se slišali prej Čudni glasovi, je prevzvišenega knezo-skoia slovesno sprejelo. Pri slavoloku so se zbrali mestni zastop, c. kr. uradniatvo, prostovoljno gasilno društvo z mestno godbo na čeln in šolska mladina z učiteljstvom, pred župniáčem pa zbrana duhovščina v počaščenje svojega vilega pastirja. Bilo je mnogo zastav videti, pa bi jih bilo se več, če bi jih hotelo mesto ubožnejšim mestjanom posoditi, a reklo se je: ker niste hoteli zastav, ki smo jih vam ponujali, da bi jih razobesili na dan liberalnega slioda, jih pa tuđi zdaj ne dobite. Zato bo si nekteri sami zastave preskrbeli in ž njimi ozaljšali svoje hiše, da so pokazali ljubezen in spoštovanje do knezoSkofa in da ne marajo z liberalci v i.sti rog trobiti. Popolu^ne so se odpeljali skozi Dpbliče na Koprivnik, kjer so naslednji dan na mali Šmaren posvetili veliki oltar in delili zakrament sv. birme. Reči se mora, da so prevzviseni knez in škof bili povsodi na Belokranjskem kolikor mogoče slovesno sprejeti. Vihrajoče zastave raz zvonikov in hiš, slovesno zvonenje in streljanje s topiči, postavljeni mlaji okiteni z venci in raznimi napisi, vse to je naznanjalo, da imamo v svoji aredi ljubljenega visega pastirja. Tndl njihovi izborni cerkveni govori so povsodi poslušalcem globoko segli v 8]'ca, kršiansko misleče vernike potrdili v veri, pa tudi oiiiahljivcem in zmotencem pokazali pravo pot, ki pel e do večne in časne blaginje. — Vseh otrok je bi o birmanili 4248. Črnomelj. — [Poslano.] Slavno uredniátvo! Z ozirom na § 19. tisk. zakona blagovolite vaprejeti v „Dol. Novicah" nastopni popravek : V dopisu \i Črnomlja v štev. 17. z dné 1, sept, t. 1. se trdi, da niso trte na državni trtnici pravilno grubane. liesnica pa je, da so tile grubane povse prav. Trte na državni trtnici cepljene niso stalne trte, ampđk 80 le cepljenke, ki se bodo v jeseni ali pomladi proč oddale. Da pa ostane stalna trta na trLnici, pustil Bb je locenj iz zemlje. Grubeiiica se bode odrezala, locenj prikrajšal ia stalna ameriška trta bode zopet rasla, Dopisnik ni vedel namene teh trt, zato je krivično sodil. Dalje: Ni res, da so delavci na državno trtnico poslani, ali nadzornika ni pri njih. Res pa je, da je vedno predtlelavee v moji odsotnosti „nadzornik" pri delu, Ni res, da je delo vsakokrat narobe ; res pa je, da se v«a dela izvi'sujejo pravilu') in redno, kar pi'iča javno bujno rastoča trtnica, vsakdo se laliko o istinitosti te trditve lahko prepriča. Ni res, da bi moral biti jaz ob Času šole pri delavcih, ker jih takrat nadzira preddelaveo ; tega tudi valed pogodbe nisem obvezan. Ni res, da se leži in okoli postopa, to je žaljiv, neosnovan napad na mojo osobo, ki ga s zaničevanjem preziram. Resnica je, da se Je na les cepljenih trt malo prijelo, a to se zgodi tudi večjim zavodom «b neugodnem letu. Ni res, da ao drevesca na Šolskem vrtu jako kriva, res pa je, da so jako lepa in ravna, kar se vsakdo lahko pi-epriča. Res je, da se rabijo delavci iz državne trtnice tndi na šolskem vrtu, ker se vzgojuje nasad za cepiče za državno trtnico, potem vzgojene trte in dopoalane trte, namenjene za državni vinograd, kateri se pa še le dandanes pripravlja, in kateri vinograd je visoko c. kr. ministerstvo za poljedeljstvo na moj predlog dovolilo. Ker je na državni trtnici vse zasajeno, zasadilo se je začasno državne cepljene trte na šolskem vrtu, in ker se tudi vzgojuje nasad za cepiče za državno trtnico, je edino prav in pošteno, da se opravlja tudi 2 delavci državne trtnice, kar oblasti vedo, ker na istih željo sem to storil in dovolil v ta namen v sili porabo prostora na áolekera vrtu v blagi namen, Fran Šetina, voditelj držaruo trtuice. Iz Kaniasa v Ameriki. — Z več krajev v Ameriki se čuje o boljših časih, pa to le v časnikih. Tukajšnji Slovenci in ljudje druge narodnosti ne vedo o boljših napreilkih čisto nič, razven tistih, ki obdelujejo polje, ki je letos bogato žetev dalo. Sadja je tudi obilo, pa ima ceno mernik (bušelj) jabolk 10 do 15 centov, breskev 60 do 70 centov itd. Sploh po ceni je vse tukaj, tnko da smem reči v primeri: amerikanski kmet konja jaha, dolenjski kmet pa mora s palico hoditi po cesti. Pri vsem tem pa se ne sme misliti, da ima vsakdo posestvo, ali da bi bil tako, posestnik, čeprav bi 2000 gld, prinesel seboj, ker tuka^ ne more lahko do kmetije. Večina Slovencev je po jamah in tovarnah; med temi pa vlada revščina zmerom bolj. Pred dvemi leti so delavci 2 družbami in družbe z delavci začele staviti nove pogoje, po katerih delavec ne zasluži niti toliko, da bi mogel hoditi po posuti cesti, zakaj marsikateremu se prsti vidijo iz črevljev, pa jih ne more kupiti, Čeprav ao po ceni. Iz tega vsakdo lahko spozna, da Amerika ni to, kar se o nji zmerom po Časopisih pise. Joa. Barborich, Bakersfield California avg. 1895, — Slavno uredništvo „Dol. Novic!" V čast si bodem vsigdar Štel, Če sprejmete od mene kot avstrijskega državljana, naslednje. Jaz namreč nism socijalist in ne kapitalist, pač pa teče po mojih žilalt aristokrataka kri, Zatoraj kličem z amerikansko-siovenskim vskli-kom „Hnray! hurayl" bratu Slovencu, kateri ae skore] iztrga iz liberalskili krempljev! Iliiray! bratom voditeljem tvojim ! Vsi amerikanski Slovenci, k:iteri smo količkaj izobraženi, pazljivo čitamo slovenske Časnike in že naprej se veselimo in pričakujemo številke, katera nam prinese kaj novega o svobodi volilne pravice. Tudi mi smo s tem predlogom zadovoljni, ker zahteva volilno pravico za vse poštene može, imj plačujejo davka kolikor si bodi. Pa bojo zuabiti nekateri zmajali z glavami iu porečejo: ali niste vi tam preko velike luže in kaj to vam mar? A pomisliti je treba, da je Število amerikanskih Slovencev, ki imajo na Dňlenjskem, kakor tudi drugod svoja posestva, svoje žene in otroke, veliko, in ti ae zanimajo za premilo slovensko domovino! Koliko pa je tudi denarja že prišlo od amerikanskih „atrijcev" v Slovensko deželo, posebno pa v Metliško, Cernomaljsko in Semiško faro na Belokranjskem ! Vsak lehko sprevidi, če količkaj prevdari! Amerikanski ,,strijci" morajo seveda težko delati za svoj denar; kdor ne dela, tudi nič nima. Res je pa tudi, da v Ameriki dosti bolj težko delamo, kot )a v stari domovini, zat^ se mora tudi vsak učiti, to v Ameriko pride, kako se dela, Držimo skupaj 1 Mi vam radi pomagamo, samo da tudi vi nam zvesti ostanete. Obrnite svoja obličja proti [»ravim Slovencem in hrbet liberalizmu judovskemu, podajte roke svojim pravim rojakom! Se nekaj ; tukaj sta dva slovenska fanta, brst«, ki sta vse dolgove poplačala na Slovenskem, čez 9000 gld., a se bojita sedaj domu in zakaj ? — Ali bi se ne dalo pomagati takim ljudem. Pa ae nekaj mi je na jeziku! Ali hi se ne dalo tudi to popraviti, da bi v kancelijah lepše ravnali s kmeti, ko pridejo davek plačat ali v kakem drugem opravilu. Pri nas je v tem ozirn boljše, nego je na Slovenskem! Bil sem sedaj že več let v svobodn Ameriki, Gotovo sem tudi zapazil, da tu, ako je Človek le pošten in pameten, je „gentleman", pa naj bo še tako reven, ali naj zaseda se tako nizko stopinjo v družbi. Pa vsak ravna ž ajim kot z „gentlemanom". Na Slovenskem pa vèasili krice po kancelijah, da je groza. To naj bo zadosti! „Huray!" bratec slovenski v daljni domovini! Dvakrat huray tvojim voditeljem, kateri so res tvoji voditelji! Podpišem se kot predsednik zbora, v imenu mnogo alovenako-anierikanskili „strijcev". Martin pl. Krásnohorský. Biikersfield Kern Co. Calif. Domačo vosti. (f Nadvojvoda Ladislav), še le 20 let star, je umrl (3. t. m. v Budimpešti v hudih bolečinah za ostrupljenjem krvi. Par dni poprpje je šel na lov na divje mai-ke. Ko je neko obstrelieno mačko sledil v goščo in puško vlekel za seboj, izprožila se mu je le-ta in mu nogo hudo razmesarila. Zdravniki mu niso mogli več pomagati. Previden s sv, zakramenti je izdihnil svojo dušo v naročju svoje matera (Duhovske premembe.) Ô. g, Josip Gre-gorič, kapelan pri Sv. Trojici pojde kot župiii upravitelj k Sv, Trem Kraljem nad Idrijo; na njegovo mesto pride semeniški duhovnik Č. g. Anton Cadež, (Imenovanje.) Gospod Janez KlemenčiČ, C. kr. poštni oficijal tukaj imenovan je poštnim blagajnikom, (Novomasnik.) Dne 29, septembra t, 1. bode T Šmihelu pri Novem mestu nova sv. mala, katero bode daroval g. P, Gabrijel Mežnarsič reda kapucinskega iz lleke. Novomašnika bode posvetil dné 22. «ept. presvitli gospod škof Andrej Strk v Velji (Krka). (V Novem mestu) ae je naselil novoimenovani tehnični vodja priprav proti trtni uši g, Bohuslav Skalik. (V Trebnjem) je linančno ministerstvo ustanovilo nov merski okraj za vse občine žužemberekega in trebanjskega davčnega okraja. Inženirjem na tem mestu je imenovan g. Ferd. Su p pan. — (Novomeški akademiki) priredé dné 25, t, m. v prostorih „Narodnega doma" veselico na korist podpornima družbama za visokošolce na Dunaji in v Qradci. Vže zaradi namena je pričakovati, da se vsakdo, ki se prišteva nnohražeucem, in ki ve, kako vspešno delujeta omeujeui družtvi za naraščaj slovenske inteligencije, vdeleži tega podjetja. Pa tudi gledé vsporeda zasluži ta veselica muogobroj nega poseta, saj so poleg domačih močij, v koje stavimo kakor Vedno najbolje nade, obljubili sodelovati tudi konser-vatoristinja gospica Franja Vrh un če va, ki je slovenskemu občinstvu iz koncertov „Glasbene Matice« lač dovolj znana kot izborna moč; nadalje kvartet jubljanakih abiturijentov, ki je v Zagrebu žel burno pohvalo. Tudi gledališka predstava — v Novem mestu Zadnja leta prava redkost — obeta obilno zabave. Glede sledečega plesa opozarjamo le na vsitehe prejšnjih let, — Vstopnice dobivajo se 23. m 24. t, m, «d jednajste do dvanajste ure dopoludne v predsobi čitalnične hralnice in 25. t, m. zvečer pri blagajnici, (Predavanja) o umni živinoreji, navadnih živinskih boleznih in prve pomoči, nalezljivih kužnih živinskih bolezni in veljavnih postavnih določilih, o živinski soli, živinski kupčiji itd. imel bo novomeški okrajni živinozdravnik gosp. Otmar Skale v nedeljo 15. t. m. zjntraj v Šmarjeti, popoldne v Skocjanu; v nedeljo 22. t. m. zjutraj V Leskovou, popoldne v Cerkljah in v nedeljo 29. t. m. zjutraj v Prečni in popol- dne T Velikih Brusnicah, vselej po prvi sv. maši (po sedmi uri) in po krščanskem nauku t dotični áoli. — Predavanje se vrši v lahko umljivem jeziku in vabimo živinorejce, da v obilnem številu pridejo poslušati te poučne govore. — 1. t. m, je ta gospod vže predaval v Trebnjem in v št. Lovrencu, kjer je bilo pray mnogo poslušalcev. (V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kan-diji) bilo je meseca avgusta sprejetih 41 bolnikov, koncem julija jih je ostalo se v postrežbi 31 ; skupaj 73. Od teh je zapustilo bolnišnico tekom preteklega meseca 33 ozdravljenih, 1 neozdravljiv, 11. se je bolezen zboljšala. Umrh sta dva, in sicer eden za osta-relostjo, drugi bil je že umirajoč prinesen. Oskrbovalnih dni se je nabralo meseca avgusta 835, — (Treščilo) je 9. t. m, ob 6 uri zvečer pri Qotni vasi v neki drog, ki nosi brzojavno žico ob cesti, ki vodi iz Novega mesta v Metliko. Strela je ubila 171etnega Jožefa Avsca iz Gotne vasi, ki je stal 36 korakov proč od onega droga. (V Šmartnem pri Litiji) bodo zidali nova župnijsko cerkev. („Slovenska Matica") bo imela 26. t. m. v ljubljanski me.stni dvorani svoj 30. občni zbor, pri katerem se bo volilo nekaj odbornikov. — (Huda suša) je bila v prvi polovici tekočega meseca in koncem preteklega. Zaradi tega je rastlinje že venelo in s« trava sušila. Kakor se kaže, bo letošnja letina jako slaba. 12. in 13. je zopet dobro deževalo; znabiti se se kaj zboljsa. (Odlomki iznarodnega gospodarstva), spisal Anton Kupljen. Tako je naslov jako lični knjigi, ki je nedavno prišla na svetlo. Namenjena je bolj omikanim ljudem. Velja 30 kr. Ďisti dohodek bo v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Kiiziie vosti. * (Neverjetno požrtvovalnost) so pokazali nedavno zopet francoski katoličani. Francoska vlada je pomožnemu škofu v Cambrai-n odtegnila úborno letno plačo 1500 frankov ; potem mu je poslala kot pokojnino enkrat za vselej 375 frankov, s katerimi bi se stari onemogli gospod nikakor ne mogel preživeti. Ljudje, to zvěděvši, nabrali so kar iz proste volje za preganjanega škofa celih 100.099 frankov od ravno tolikiii oseb. Tako so storili že pred par leti, ko je vlada dvema škofoma odtegnila plačo, dokler osramočena po radodarnosti řjudstva, ni zopet jela izplačevati svoj dolg, * (Pošteni dediči.) V Ameriki je umrla pred par meseci gospa, ki je zapustila v dobre namene 160,000 dolarjev. Ker pa ni jeden mesec dnij pred svojo smrtjo oporoko podpisala, bil je podpis neveljaven, in vlada je razdelila vso isto svoto med sorodne dediče rajne gospe. Ti pa ao se vsi isti ded-áčini odpovedali in jo oddali v prvotni dober namen, kakor ga je goapa določila. Milodari za pogorelce na Toplicah: Neimenovani v. crbî. goaiiod iz LjubljRtie Ď6 fjld. ; po gosp. Jos, Erratli, trgovcu v Mokronoj,^ zbirka 21 glJ. 30 kr, Tovmi Bog miliiu dobro t» ikom ! J, Babnik, župnik. Loterijske številke. Trst 17. avgusta 42 63 25 58 83 Gradec 24. „ 57 61 87 73 37 Trst 31. „ 88 81 79 33 61 Gradec 7. septembra i2 14 33 32 8 Zahvala. Zavarovalno društvo , Unio - Catholica" je podpisanemu za pogorelo poslopje zavarovalnino brez vsa-cega odbitka pošteno iu hitro izplačala, za kar se tem potom iskreno zahvaljuje in isto vaacemu uajtopleje priporoĚa. Omota, dné 12. septembra 1896. (210)_Janez Kolar, posestnik Posojilnica v Črnomtji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, imela bode izvanredni občni zbor dnè 22. septembra t I. ob 3. uri popoidné v poaojilnićiii pisarni v Crnomlji. Dnevni red; Posvetovanje in sklepanje o nakupu grada v Čr-nonilji v last poaojiln ce. Posvetovanje in sklepanje o slučajni prodaji po-Bojilnicne hiše v Ornomlji. K obilni vdeležbi p. n. zadružnike uljudno vabi (S02-2) IVlIČíílstrVO. Prostovoljna prodaja 1. 2. vršila se bode po javni dražbi naslednje dneve ; I. oktobra ob 10. zjutraj grad in mlin v Crnomlji. V gradu je velika gostilna, uradnice c. kr. okrajnega glavarstva in druga stanovanja. IzkliČe se 25.000 gld., mlin s žago pa 8000 gld. Z, 3. in 4. oktobra gojzdi v mestni lozi in ma-lenske njive. 5. oktobra gojzdl na Lahini. Od 7. oktobra naprej go zdi na Zastavi. 14., 15. in 16. oktobra h ša, vrti in njive v Loki. 17. in 18. oktobra go zdi v Rasulab, Od 21. oktobra napre gojzdi v Svibnu. Vadija bode vložiti IO'Vq od izklicauega zne.ska. Za grad, mlin in hiSo v Loki bode plačati do konca t. 1. tretjino, za gojzde in njive pa četrtino kupnega zneska, ostanek pa v petih enakih lettiih obrokih s 5% obresti.____^ Kovacnica v sredi vasi Božakovo, blizo mesta Metlike na Dolenjskem, obsfojeia iz delavnice z orodjem, sobe, kuhinje, kleti, šupe in kos vrta, je takoj prostovoljno na prodaj pod ugodnimi pogoji, tudi Qa počak. Kupci oglasijo naj se pri Martinu Vul<šiniču, Božakovo pri Metlilaj 1 gld. 50 kr.) (198-2) Dolje se pri skladatelju v Novem mestu. Cisto iiov(s še fiihljeiio štedilfio ognjišče (Sparrtierd vzidano z lončenimi ploščicami, je po nizki ceni na prodaj. — Kje py>ve opravništvo „Dol. Novic". V grajščini Plelerje pri St, Jerneju se takoj sprejmejo i», ^r^è drvi.Eïilx Ixlapo^-^« Veè se izve pn grajskem osltrbništvu. N)i pnulaj Pft i obstoječa iz zofe, dveh naslonjač in Šest stolov. — Več pove opvavniSlvo „Dol. Novic". (]8ti-3) iffiova hiša na prodaj, z opeko krita, obstoječa iz treh sob, kuhinje in kleti, tik okrajne ceste, v kateri je krčma in prodřijalnica — oboje z vsemi pravicami — potem hlev za troje živine, svinjaki, žganjarnica in drvarnica; okol hiše je sadni vrt, za vrtom pa pri treh oralih njiv in zraven na novo z ameriiikimi trtami zasajen vinograd, obsegajoč 360 kvadr. sežnjev. Vse skupaj je blizo íárne cerkve, ter se proda radi bolehanja gospodiiye. (208—1) Natančneje se izve pri lastniku Ivan Glilia-tu v AriiČah, 'poka BrtUce na Štajerskem. •»»MM—WBWWf »o— I Aloz Wifidischer, trgoVcc V Novem mestu, ima v zalogi poleg diiuega bluga tudi klobuke za gospe, okiiiĚane ia tudi iiHokitiĚane uli tako zvane forma! lUlje ima v zalugi tudi I copate I ! za. na zimo jiu različnih ceiiali. Jilkol) l^iiučič v mestu __.i—- _ ■—;_——- • -■■• prodaja dobro moko po nizki ceni in pošiija na zalitevaiiie cenika Tudi ima na prodaj -gs® nt meriiiiio? lepe IMm pšenice, mernik po 2 glil, ao kr. g)^ Nadalje sprejme v poduk čvrstega in zdravci^a dečka, kateri ima veselj«^ do pekarije. (istt-Li) Mlatiluice, močan „Giippel" za par vprfiie ill več razllčiiegii kmetijskega rabljeucg'îi (H'u(l.jn. v piav dobr^di stami pro^dSM) G. Tonnies v Ljubljani. Pv^arilo! ^^^^ Kedor si misli po Anton Mavserju iz Št. Ruperta tak vodnjak narediti ali popraviti, naj se prej ii'no na belo ž njim pogodi, da mu slnlnjij ne napove svoj notarski račun, kakor ga je napovedal — v začudenje dve-^a v Smarjeti, Mihael BoguHnu 85 gld. za 18 dni, ^ergarju pa 30 gld. za 6 dni, iii to samo za delo I Tak-le je izvirni zavoj pristne Kathreiner-jeve kave. i^czorf Varujte se ponarejenega blaga, ki ga nekateri iz sebičnih namenov ponujajo ali odprto, ali pa v dobro pon3sre|enih podobnih zavojčkih. HBs^dea^ S za samea, z vso opravo, je v Novem mestu, Jurjeva ulica št. 180, od 15. t m. naprej za oddati. Na zahtevauje dobiti je tudi zajuterk in koailo. (207) Jabolka in hruïike za nn^st ^^ se kupujejo, Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati z naslovom : Rudolf Mosse v Stuttgartu, žlev. 3225. tik ceate, katera bi bila pripravna za štacuno ali za kako drugo obrtnijo, zraven katere je kozolc, klet, štala, hlevi, pod, sfuica, vrt in vse, kar je okoli domovja, se proda iz proste roke in pod ugodnimi pogoji pri Ani Pungerčar, poaestnici C13S—3)_ v ákooyftuu pri Mokrnnogu. Pozorl Svnrilo! Varujte se, till lin bot» oijcliiirjeiii iri niikuim sjmlrm klu■(^ Dob Ć-kaŽBljnl l.|iifl.ie Scvi.ulno ikjuk,-ri>iii.jo Katliroiiierjevo kav«, zatone jemljittHli-Ufiili ko bale i z rime z a voj t; / na))ÍMuia „Kathreiner". Kathrelner-Knolppovasladna kava je eilina zdrava in okuRnii primes k bobovi kavi, natoriii pridelek vcolih zrnih ; vsaka âkoiUjiva primes je izključena. F. S. Murgelj', trgovec v Novem mestu, sprejme takoj v poduk kateri je slovenskega in nemškega jezika v pi-Tk^ savi zmožen, — Eavno taisti tudi skupuje • iiÊÎMm lnlen • iiiijvišji coni. (iwv-g) k (17&-S) Mnogo izïrstnega Je na i>rodnj v gradu Bajnof pri Novem mestu. ] mnkarsk pomočn k n učenec Ic Naznanilo. v Trebnjem, blizo fin'iie cerkve in glnvne ceste, se na jako piiijraviiťiit kraju odda GOSTXX.NA, obstoječa iz treli sob, kleti, hleva, shrambe in mesnice. — Več se izve pri gospodu (178-31 Fran Zurc-u v Trebnjem, — ■ ....... — »prejme se takoj pri dimnikarskem mojstru llonigmann-u (177—3) v Novtvi mestu. Med, vosek in voSenine kupuje vedno po najvišji teui (188-3) Franc Murn v Kandiji pri Novem mestu. čisto nova ter z opeko krita, nekaj minut * od postaje Nov« mesto, z dvema sobam«, f kletjo ter nekoliko zeniljišiem, se proda ali ^ J v najem odda. (186—3) Natančneje pove lastnik Janez Dular, Cegelnica. I « Nova prodajaluica. ^ Zaradi selitve sem po dolgo trajajočem mirovanju zopet na novo prodajalno otvnril 5<3 i i i i na stari pošti rž I tukaj v Novem mestu, ter jo z novim drol»-nini blagom založil. Kei- je alavn. občinstvu moje mnogoletno pošteno trgovsko ravnanje dobro znano, upam, da mi ni treba nadaljnega priporočila. Tudi se dobijo pri meni stare stelaïe za ti'govsko blago uotri vlagati, kakor tudi ena proti ognju popolno varna denarna kasa, po prav majhni ufiii. (192-2J Valentin Oblak, i ¥ i i S; i Ï s Najholjàe iii najcciiéjo izcleluje in ptj^ravlja Janez Brunskule v vasi Rečice hiš. št. 7. zadnja pošta Semič na Doieniskem. Vsa dela izvršujejo se izvrstno in pošteno, za katera se jamči 10 let. Najboljša spričala so mu ceïkvfent; ure, katere je napravil v Semiču, Črnomlji, Dragatusi, Adlesičih, éent-Jarněji, v OsiJnici in pri podružnicah semiáke tare: na Gradnik«, v Gorenjcah, Kožnem dolu in Rečicah; dalje v Novi Gori pri Črmošnjicali, pri Sv. Ivanu črnomeljske župnije, v Podgrađu in .Sveti Nedelji (Hrv.), v Portlipniku (Hrv.), v Črnem potoku (Kočevje). Ceniki pošiljajo se na laittevanje brezplačno, Steinfeldska pivovarna feiatôv E^i&liigbiiMBç ^wû&mm zaloga piva v Ljubljani-Šiski priporoča uležauo marčno in eksportno pÍTO (Pivo v steklenicah ]e pasterizováno.) (159-4) KoToniMto : Odgovorni nrftdtiik loilp BenkovK. — Isd^ate^i, ikloiuik in tialiu ], Kra|«o.