KATOLJŠK CERKVEN LIST, ..Danica-' izhaja vsak petek na celi poli in velja p«» pošti za celo leto 1 »1. 2«) kr.. za pol leta 2 pl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 21» kr. V tiskarnici sprejeniana za celo Ho 3 g|. <;o kr.. za pol |mu I g!. sokr..za » 4Ha90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica"dan poprej. V L j u b 1 j a n i, 4. susca 1892. List 10. Tečaj XLV. 0 Gospod, daj jim večni mir! Kako sladka je človeku misel, ako mu je dano reči: jaz sem nekoga rešil iz velike, posebne sile, n. pr. iz smertne nevarnosti! Taki občutek človeka spremlja vse žive dni. kakor ljubeznjiv prijatelj, in oslajša mu marsiktero bridko uro. Kako dobro de dobroserčnemu, usmiljenemu človeku, ako se spominja, da je ubogim, zapuščenim izdatno pomagal iz njih tužnosti! Ako je pa tako djanje toliko osrečevavno že med živimi, ki si vender vsak še več ali manj sam more pomagati, kakor si že bodi: koliko dražja in koristniša je pomoč, n. pr. miloščinja, še le za duše v vicali, ki si same ne morejo nič pomagati, ki same zase nič zaslužnega storiti ne morejo, ki ne morejo same prav nič storiti za utolaženje pravice božje, da bi bile poprej dopuščene v nebeški Jeruzalem! O kako prijeten je meni spomin, da sem svoje preljube starše prav pogosto slišal moliti za uboge duše v vicali! Ko-likorkrat smo šli memo pokopališča, smo ondi pokopanim prav iz serca voščili mir in pokoj ter smo zanje nekoliko pomolili, in nepozabljivi oče in mati sta me večkrat opominjali, da naj rad molim za duše v vicali, posebno za tiste, za ktere nobene prošnje ni. To opominjevanje mojih ljubih staršev se mi je tako globoko vtisnilo v serce. da si štejem v eno naj lepših dolžnosti kerščanske ljubezni, djal bi, za nalogo svojega življenja, delati in moliti za uboge duše v vicali, kolikor koli premorem in dokler živim. Sej one pod milim nebom dru-zega nimajo, kakor le zasluženje družili, le pri-prošnje bližnjega, in znano je, da zanje moli vsa bojevavna in zmagovavna Cerkev. Nauk je sv. Cerkve, iz sv. pisma in iz razodenja od Boga posebno obdarovanih duš vemo. kako posebno ljubo je usmiljenemu Bogu na priprosnje svetnikov v nebesih in vernih na zemlji, terpečim dušam v očiščevališču njih zaslužene kazni zmanjševati. ali popolnoma odpustiti. In ali je nognte. da je kdo na svetu, kteri bi ne molil prav pri-serčno za svoje iimerle starše, za moža, za ženo. za brate, sestre, za drugo sorodovino, za prijatelje. znance in dobrotnike? Vemo pa vsi, da živim in mertvim ne more nič tako pomagati, kakor visokosveta daritev sv. mase, v kteri se naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus samega sebe po svojem mašnikii daruje nebeškemu Očetu za grehe vesoljnega sveta. Sin Božji tedaj sam prosi za vse, ki jih je s svojim bridkim terplje-njem in smertjo pridobil, s svojo predrago kervjo odrešil. In glejte, tako bo pomagano našim ljubim umerlim z bratovščino, ktero zdaj snujemo in za ktero se je oglasilo že tako nepričakovano veliko število udov. Dovolite pa. da naj Vam med tem še omenim in priporočim tudi še drugo družbo, ki tekne v prid vernim dušam v vicali; imenuje se „Sveta Družina" ali inašna zveza, ktera je vstanovljena pri redovnicah .,ubozega Deteta Jezusa " v Oberdoblingu na Dunaju, dovoljena od knezoškofijstva dunajskega in f». sept. 1KS7 po-terjena od sv. očeta Leona XIII. Opomnjeno bodi samo kaj malega iz pravil te mašne zveze. Na velikem nltarji nove samostanske cerkve se opravijo vsik dan o privilegirane ss. maše (t. j. k popolnim odpustkom) na čast Sv. Družine — Je zusa, Marije, Jožeta. Dejanje mašne zveze gre na to, da bi se živim in mertvim. kar je največ mogoče, pomagalo in dobrega storilo. Kdor namreč enkrat za vselej daruje 30 kr.. se vdeležuje teh ss. maš in v dan sprejetja in na zadnjo uro po prejetih ss. zakramentih prejme popolni odpustek. Te milosti pa zamore vsak ud darovati tudi za duše vicah: tudi že umerli in otroci se sprejemajo v masno zvezo. Male miloščinje pa pomaeteta Jezusa.'4 zato se hvaležno sprejema. ako kdo tudi kaj več daruje, i Več sc zve z napisom: Khrwiird. Oberin des Klosters „vom armen Kinde Jesu44 in Oberdöbling. Wien, IJaupt-strasse. .'>7. Tudi jaz podpisani sem voljan posredovati. akoravno je to združeno s pritežnostmi: \ender na čast Božjo in v pomoč vernim dušam v vicah rad storim. Janez Kupic, Wien. Fiinthaus, Mariahiltergiirtel, 35. Ogled pc Slovenskem in dopisi. Iz Ljubl jane i Novo delo milostnega gospoda stoljn^ga p r*o s t a dr. Leonarda Klofutarja.) Prišla je ravnokar na svitlo prav lepa in prijazna knjiga z napisom: „Commentarius in evangelia S. Marci et S. Lucae. < v>n«innatus per Leonardum Klofutar. Praepositum mi-tratum Capi tuli eathedralis Labacensis. Ss. Theologiae doetorem. instituti studiorum theolog. .lioecesani Direkterem. n.c non studii bibli' i N. T. professorem eine-ritum etc. etc. Labaci Typogr. Cathol. lst»2.~ — To delo j*- učena razlaga evangelijev sv. Marka in sv. Luka, kak« »ršno zlasti potrebujejo gg. desetošolci v bogosiovskih šolah, pa tudi sploh duhovni. 1'čeni gospod prošt so ž" poprej dali na svitlo podobno razlago evangelijev sv. Mateja in sv. Janeza, pa lista s v. Pavla do Ii i m 1 j a n o v. Vsled tega so mnog«»stransko učenjaki prosili gosp. prosta, da naj tudi enako kratko in ra/.l«>čn<• pojasnil«» evangelijev sv. Marka in sv. Lukeža na svitlo dajo. Tern željam s«» z veseljem ustregli, dasiravn«» ne brez natezanja oči in n«* od več terdnega zdravja. Prevzvišeni gosp. kn»»z in škof s«» del«» z veseljem poterdili in prišlo je na sviti»» mnogim v zadovoljnost in korist. V praktično ter «Ijansko rabo je v začetku primerno vravnan eIn«lex rerum et verborumu, n. pr.: -Apparitiones Jesu redivivi: Mariae Magd. ad sepul-« hrum die resunvetionis nj. — Simoni Petro 2'Ji*. — duobus discipulis Km. petentibus 2i)2. — apostolis. Thoma absente — apostol. Hierosolyniis die as« ensi«»nis «i»'»: 303. Knako so skup povzete tva-rine. n. pr. pri besedah: Jesus Kristus, — Jo a n n e s B a p t.. Maria, mater Christi, — M i- racula Christ i..... da pridigar, katehet. bogo- slovec precej lahko najde dokaze, pojasnila za svoje nauke, dokazovanje itd Knjiga je na prijetnem papirji prav lepo in pravilno natisnjena na 304 straneh in dobiva se pri inilgsp. pisatelju in v „Katoliški bukvami", pa na Dunaju pri bukvarji llenr. Kirseh-u: « ena J gld. V „Sloven--u "J. t. m. pristavlja „dr. F. L.b med drugim t«»-le: -Veleučeni gosp prošt so bili učitelj sk«»ro vsih sedaj službujočih kranjskih duhovnov: po svojih knjigah so bili in so učitelj mlademu duhov-skeinu naraščaju daleč na okrog po Avstro-Ogerskem in Laškem." ter da nedvomno najde knjiga veliko čitateljev. in tako ostane milostni gosp. pisatelj, nekdaj učenik po osebi, še dolgoletni učenik po knjigi. Govor prelata dr. A. Cebašeka pri 23. občnem zboru katoliške družbe 10. febr. 181)2. (Konec.) II. Mednarodno liberalstvo si prilastuje tudi naslov napredka, izraz, ki ga je brezverstvo po krivici vzelo iz katoliške vere; kajti le nji pristuje in je lasten naj visi in vsestranski napredek, tako da celo brezverski Goethe terdi. da čez kerščanst.vo in njega bistvo človeški duh nikdar ne bo prišel. V napčnem pomenu so si pa napredek prilastovali vsi krivoverci od gnostikov do novodobnih liberalcev. Da nam bo to vprašanje o napredku bolj jasno, oglejmo si kratko: kaj pa je napredek? to se pravi naprej iti po poti proti svojemu odmenu, k popolnosti. Ta pa je za človeka na zemlji trojna, namreč: 1. znanstvena, da človek vedno raste v spoznanji resnice: 2 nravstvena, da svojo voljo vedno bolj z božjo zedinja, to je čednost ali svetost, in 3. druž-bina, da je vedno v pravi razmeri s svojim bližnjim, višjim in n^žiim. s kterim vsim ga veže bratovska ljubezen. { sa cerkv»?na in svetna zgodovina pa enoglasno priča, da je v tem trojnem pomenu ravno kerščanstvo verhunec napredka, takega, da preteklost enacega ne pozna in tudi bodočnost višega dosegla ne bo. Kajti kerščanstvo je luč od zgoraj, ki je pregnala temo zmot in vraž in razodela naj viši in naj potrebniši resnice o Bogu in njegovi zadevi do stvari, o človeku in njega poklicu. Katoliška cerkev si je tudi vselej prizadevala, te vzvišene resnice razumeti in tudi ljudstvu razložiti, kakor to pričajo iz-verst.ni spisi cerkvenih učenikov pervih stoletij, učene knjige školastikov srednjega veka, pa tudi učeni spisi novodobnih kat. učenjakov, kteri bi naših liberalcev še za prepisovanje ne bi li mogli rabiti. Ravno to velja v nravstvenem oziru Namesto paganskih ostudnost so se prikazale prelepe nasprotne čednosti, ktere popred še po imenu niso bile znane : ponižnost in čistost, zatajevanje in ljubezen do sovražnikov. da so se celo neverniki čudili in zavzemali nad serčnostjo kerščanskih viteze v in mučeni-kov. Kje pozna zgodovina tak napredek? Kje se pa tudi najdejo taki pomočki za popolnost kakor v kat. cerkvi? Vzor in naj viši zgled je začetnik Kristus sam. ki uči: „Bodite popolni, kakor je vaš nebeški Oče...u Zgled sem vam dal, učite se od mene, ako hočeš biti popolnoma, hodi za menoj. Vso potrebno milost je On zaslužil in cerkvi izročil, „brez mene ne morete nič: milost in resnica nam je po Kristusu došla." Zato piše sv. Pavel: Vse zainoremo v Njem, ker nas On poterjuje. in: kdor je pravičen, naj bo še pravičniši. kdor je svet, naj bo še svetejši. Ktera človeška modrost, svetna moč zamore le senco teh čednost obuditi in zveršiti? S psalmistom moremo reči: „A Domino factum est istud. et est mirabile in oculis nostris. Od Gospoda je to storjeno in je čudno v naših očeh!" Tudi socijalne razmere je vredil kerščanski duh in vpljiv. Že temelj družbeni, sv. zakon, je posvečen po milosti sv. zakramenta: otroci so dar božji, podobe božje: vsi ljudje so si bratje, zvezani s kerščansko ljubeznijo, ktera rodi omenjene čednosti. Ta kvas sv. evangelija je prešinil vse dele družbe človeške; vse stanove veže vez ljubezni in usmiljenja, ki je neizmerno veliko storila za bolne, revne siromake, sirote; podložni in visi si med seboj pomagajo, ker^so vsi zvesti in pmalgfli. Tudi dan danes bo moglo le kerščanstvo spet vrediti žalostne razmere v naših družinah in zaceliti hude rane naše dobe. ki večinoma izvirajo od tod. ker je kerščanski duh zginil zmed današnje družbe. Le Kristus je veliki zdravnik bolne družbe človeštva. Xasprot, pa mine ta blagodejni vpljiv in z njim pravi napredek, kjer zgine vera ali se zanemari in lie stavi na pervo mesto. To kaže in priča zgodovina zadnjih 300—400 let, od kar je napčni humanizem in proticerkveni protestantizem začel hudo napadati sv. cerkev, in je izveršil velik odpad od vere in resnice po vsi Evropi. Zdaj ni bilo več videti trojnega napredka, nasproti začelo in pokazalo se je kmalo žalostno nazajstvo in je rastlo do današnjega liberalizma in nihilizma v raznih podobah in oblikah. Ne moremo posameznih pretresati, tememogrede omenimo naj bolj znane in škodljive. Že v 17. veku se javno oznanuje p«» Angleškem namesto vere v Boga. Stvarnika in Vladarja — suhoparni deizem, ki loči Boga od sveta in človeka, in v posledicah ni druzega kakor ateizem, brezboštvo. Kmalu pa mu zgine še osebstvo božje, in priznava po francoskem le edino vidni svet (ni Dieu. ni rnaister). to je stari paganski materijalizem. — ali pa mu je vse bog v raznih podobah ter človek in t vari na je isto bitje, in bistvenega razločka ni m^d Bogom in svetom, to je po Nemškem v različnih oblikah panteizem; spet le novo pagan-stvo;ali pa pusti racionalizem, kteri vse m^ri le po kopitu človeškega razuma; ali pa se z Hartmanom po raznih zmotah želi verniti v prazni Nič — Nirvano, in v ti obupnosti najti pravo srečo. — V naši dobi so slavo peli brezverci glasovitemu da rv i niz mu, po kterem so vse stvari iz ene kali, tako da je mertva gruda tudi začetek življenja, nespametna žival vir pameti, človek le potomec gerde, neumne opice? Ali je pa mogoče, da je mertvo tudi živo. da je nespa-met vir pameti ? Ali ne terdi pr^v slavni učenjak Agasic, daje darvinizem „ein Pfuhl von Widersprüchen." In s tako sleparijo pitajo našo mladež po vseučiliščih! Komu se ne gnjusi ostudnost Darvinovih priveržencev, ki so v zasmehovanje kerščanske vere v novem Berlinu, sedežu moderne inteligence, postavili opici — Christbaurn. in s tem bogokletno v eno versto postavili Kristusovo včlovečenje z opicami. Vprašam: Ali niso to žalostni nasledki novodobne kulture V Komu se ne gnjusi nad njenim gnjilim sadom ? Ali ni to nazajstvo še pod stare pagane. ki so priznavali svoj elizium za pravične, in orkus za hudobne. Ali ni to brezbožtvo — vertoglavnost, ki podi človeško družbo v propad — v brezno pogube? In vender vsi ti vedno govore o napredku naše dobe. kakor ga prešnji časi mračnjakov še sanjali niso! Kad priznam, da naši napredni liberalci in liberalni naprednjaki še niso tako daleč zašli, istina pa je, da takemu napredku pot pripravljajo? in gladijo, ko po svojih spisih vernemu narodu posrednje ali neposrednje vero rujejo iz serca. ga vabijo v nesrečni pogin in mu dajejo kamen namesti kruha, strup namesti zdrave hrane. 0 ubogi narod! Utegne pa kak napreden narodnjak ugovarjati in reči: Saj mi ne zagovarjamo napredka v verskih rečeh, temuč v druzih strokah in vedah, katere sov resnici dan danes velikansko napredovale, kakor še nikdar ne. Na to odgovorimo: Ali ne napredujejo v tih vedah katoličani, kakor liberalci? Sej vera ne zaderžuje napredka V kteri vedi so zaostali katoličani zavolj vere? Le poglejmo v novejšo zgodovino, ali ni.stA* katoličana Kopernik in Secchi. pervaka v zvezdoslovji ? Ali nista bila tudi slavna učenjaka ( ¡a-lilej in Newton verna kristjana? Kteri novejši |>esnik prekosi vernega Dante a. kteri podjetnik vstrajnega katoliškega Kolumba ? Kaj hočemo reči o velikanskih kat. učenjakih, kakoršni so n. pr. Nen^ei: < ;«»rres. Hergenrüther. Dupanlo.up, Janssen, itd. Angleški kon-vertiti Weismann, Neumann, Manning in drugi Ali naš preslavni sv^ Oče Leon XIII ne stoji na verhuneu stare in jiove vede? Saj ni nasprotja med vero in vetio, laihče ga še ni dokazal in ga n«^ bo. ker je oboje od Boga. vira vse resnice, ki je vir vere in naše pameti. Kdo si more misliti nasprotje v Bogu? (Konec nasl.) Od Save na Dolenjskem «Cerkvene no vos ti ) Malo pozno vam naznanjam o lepi slovesnosti, ki se je veršila v župni cerkvi na Raki (Vrkev ž" sama na sebi ena najlepših na Dolenjskem po vnanj^m. ne zaostaja pa tudi po svojem notranjem. Pr«'«l par leti je zdanji preč. gospod župnik Janez Dol in ar prenoviti dal veliki altar in dva stranska; pa druga dva stranska altarja sta vse kazila; tudi ta dva sta vpila po prenovljenji. Preteklo leto se je že delalo in 24. januvarija t. 1 sta bila slovesno blagoslovljena po preč. gosp. dekanu iz Leskovca. ravno še pr«d njegovo boleznijo. Posvečena sta stranska altarja: sveti Ani '.»2. o p reč a s t. opatu Francu piše br. Haselbacher: Pred drugim naznanjam tisuč in tisučkrat zahvalo, da ste v cenjeno „Danico" sprejeli verstice. ktere sem takrat pisal o brezupnem stanu našega prečastitega opata. O res tudi na Kranjskem je se veliko molilo za njihovo ozdravljenje, za kar bodi vsim v imenu misijona najserčniša zahvala. Kakor se glas«'' poslednja naznanila, se pre-častiti o opat počutijo veliko bolje. Te verstice sem zapisal, ker sem iz Kranjskega dobil vprašanje, kako da je z zdravjem gosp. opata; razodeva se veliko sočutje. kar je zelo veselo za-me. Lepo prosim, blagovolite naznaniti z nekterimi besedami prav iskreno zahvalo za toliko sočutje, za sv. molitev, in pa povedati. da preč. g. opatu z zdravjem gre na boljše. . Br. Stanislav Haselbacher. trapist v Gradcu. Grabenstrasse. 74. Iz Teržaško-Koperskega postnega pastirskega lista za leto 1892. iKono*-. i Pa še nekaj, kar je silne važnosti, velja tu dostaviti. Ti. ki zdihuješ v nepo-terpežljivosti in mermraš zoper božjo previdnost zavoljo svojih nadlog, si ali greš tu k, ali pravičen. Ako grešnik (in to smo vsi», ukloni svojo ošabno glavo in spoznaj spokorno z Davidom: Dobro mi je, ker si me jtonižal, da se urim troje posfare. (Ps. 11*.. 71.1 in kakor zgubljeni sin. ko se je bil spokoril. verni se tudi ti v naročje svojega Očeta, ki ti bo dal odpu-ščenje in milost. Si pa ti pravičen, nisi nikdar omadežal obleke kerstne nedolžnosti? Tedaj blagor tebi! vendar pa poslušaj te le svetopisemske besede: „lili za je (iospod njim. ki >•» »»• te rte ga serm, in ¡»otožnim r duhu pomttpi. Veliko nadl.aj zadeva pravične, in iz rtih 1 eh jih reši (¿osi,it i." (Ps. 33. 1'J—20.) Spominjaj se besed sv. Pavla: „Kag r (¡os/tod ljubi, /j sedanjegi časa ne da primerjati prihodnji rasti, k-, ter a s» bo nad nami razodela." (Rim. S., 18 ) Tako si lahko razlagamo čudapolna junaška dejanja, zapisana v življenju svetnikov, tako lahko razumemo njihove pomenljive besede, kakor (da molčim o druzih) sv Auguština, ki je tako le prosil Gospoda: ..tukaj žgi, tukaj reži; da mi le, v večnosti prizanese* !", sv. Terezije, ki je imela navado reči: , a'i ter peli ali umreti, ' sv. Marije Magd. Paciške. ki je zdihovala: ..ne umreti, marveč tcrp-ti!" Ko smo tako dokazali resnico, da zamorejo biti nadloge, brez katerih itak noben človek ni, po previdnosti božji koristne in zveličavne za dušo, ako jih s kerščansko poterpežljivostjo sprejemamo in z duhom pokore prenašamo, nastane samo po sebi vprašanje: kakšno duhovno korist smo do sedaj zajemali iz nadlog, s katerimi nas je Bog obiskoval? O koliko kristjanov, mesto da bi hvaležno poljubili roko Očetu, ki jih tepe. ali zato. da bi se poboljšali, ali zato. da bi postali popolnejši, bljuvajo gerde kletvine ali vsaj godernjajo proti previdnosti božji, ter tako v svoji nespameti. sicer grenki, pa zdravilni lek prominjajo v strup sebi v večno pogubo ! Mi pa. ki se spoznamo grešnike pred Bogom, mi poznamo njegovo očetovsko dobrotljivost, kedar nas obiskuje s križi in težavami, mi ki sino prepričani o zveličavnih koristih, katere nam prinašajo obiskovanja Gospodova, mi nočemo ravnati tako nespametno Marveč hočemo posnemati vzgled sv. ap. Andreja, ki je vgledavši križ. na katerem mu je bilo umreti, ves vesel vskliknil: „1'jzdrarljfn mi bodi, o dobri in dragoceni kriz!' ozrimo se v nebo ter s kraljevim prerokom Davidom recimo: „vzel bom kelih zve-ličanja in klical ime Gosjtodovo! Take misli in želje moramo gojiti vedno, posebno pa v svetem času štiridesetdanskega posta, zato da se kakor zlato v goreči peči nadlog in pokore naša duša očisti, da moremo imeti obilni delež na terp-ljenju Jezusovem ter se vredne storimo, da bodemo enkrat ž njim poveiičani. Do tedaj pa. Bog upnija naj ras napolnjuje z vsem veseljem in mirom r verovanju, da Jiogatite v upanju in mori sv. Duha. (Rim. 15., 13.) V TERST1J tir del j t Sestde*e'nic > 21. febr. 1*92. t JANEZ NEPOMUK ŠKOF. Iz Bosne. (Zvonček s v. J o že fa za mesec sušeč). Zopet se nam je približal spomladanji mesec sušeč, marcij; v času tega meseca obhaja sveta rimo-katoliška Cerkev god nebeškega zavetnika, varha svojega — sv. Jožefa, ženina blažene Device Marije, rednika in krušnega očeta Sina Božjega — Jezusa Kristusa-Boga-človeka-Gospoda in odrešenika našega. Kerščansko-katoliškn Slovenija pa še zlasti slovesno obhaja in svetkuje god sv. Jožefa, še posebnega varha. patrona svojega. Povsod je običaj, da se deželni „patron" obhaja kakor veliki praznik — svetek pervega reda. In sv. Jožef, ako bi se kje zbog častnega 40danskega posta ne mogel povse slavno obhajati; naj bi se temu svetniku. godu njegovemu, patronu deželnemu dostojna slavnost obhajala tretjo nedeljo po veliki noči — v nedeljo — praznik varstva sv. Jožefa. No, sv. cerkvena slavnost pa tudi v velikem postu prepovedana ni v večjo slavo Božjo in češčenje krušnega očeta Jezusovega. Marsikteriin je že znano, da mnoge pobožne — kerščansko-katoliške živoverne osebe, v samostanih, zbirališčnih hišah; med svetom v mestih, tergih in selih opravljajo celi mesec sušeč, vsaki dan posebno pobožnost v čast sv. Jožefu, in tu že v mnozih kraiih zemeljskega okroga in sicer po vzgledu pobožnosti .Marijinega meseca majnika ali šmarnic. < Opravljajo pa te sv. pobožnusti posamezno in združeno, na tihoma in -očitno v cerkvah, kapelah, molitvenicah. v hišah, sobah in celicah verni m pobožni udje rimo katoliške Cerkve. Kerščansko-katoliška .Slovenija in verni Slovenci smejo tem manj zaostati za onimi pobožni01 i častivci sv. Jožefa v družili raznih krajih, ker je on še oso-biti njihov varh. „patron". Slovenija in Slovenci morali bi v čoščenju. spoštovanju in nasledovanju sv. Jožefa, v rimo katoliški Cerkvi, v pervi versti biti vsem drugim narodom v izgled. Sv. Jožef je velik svetnik zato. ker je bil na zemlji tiha, skrita in ponižna vijolica, in bil je: -Pravičen/ Sv. Jožef je veliki Svetnik, mogočni varh in priprošnik za to, ker je ženin brezmadežne Device — Božje Matere — nebes Kraljice: varh in krušni oče Kristusa Jezusa — Zveličarja našega - Sodnika živih in mertvih — Kralja večne časti In Slovenija in Slovenci potrebujejo osobito dandanes obilne pomoči, varstva in priprošnje sv. Jožefa ! Tudi v jugoslovenski Bosni, v novi katoliški župniji v Prjedoru, bodo verno-pobožni katoliki opravljali v mescu marciju pobožnosti v čast sv. Jožefa, in pri tej pobožnosti se bodo se posebej spominjali blagih dobrotnikov — vernih Slovencev, kateri so podelili milodare za prerevno cerkev sv. Jožefa v Prjedoru. Tudi preč pater župnik se bodo v tem mesecu inarciju vseh dobrotnikov, kateri so že darovali. ali še bodo darovali za to ubogo cerkev, še posebno spominjali pri sv. maši trikrat v tednu in to: v ponedeljek, sredo in saboto. Tudi tukaj, sicer še v velesiromašni cerkvi sv. Jožeta, se bode slovesno, kolikor bo le mogoče, obhajal praznik varna vesoljne kerščanske Cerkve, vse Slovenije, katoliške župnije v Prjedoru. Naj bi se letos, v tem mescu marciju. iskreno opravljala pobožnost v čast sv. Jožefu, še posebno za nadapostoljsko pervaško rimsko sv. Stolico, za sv. Očeta Leona XIII. Naj bi vsi častivci sv, Jožefa v tem mesecu osobito priporočali vsaki dan sv. Jožefu sv. Očeta, namestnika Kristusovega na zemlji, sveto rimsko apostoljsko Stolico in zmago njima v sedanjem težavnem položaju in silno stiskanih okoliščinah. Pa tudi moliti Boga in priporočati sv. Jožefu vse delajoče. trudeče in boreče se za istino. pravice in spoštovanje rimo katoliške Cerkve, sv. Stolice. vidnega poglavarja — sv Očeta — rimskega papeža. Dragi Slovenci le iskreno opravljajm.j to! In sv. Jožef nam bo obilnih blagrov izprosil! Iz Bosne. (Zvonček sv. Jožefa.) V Vind-horstu. veliki in velekrasni n- nški naselbini v IJjsni, v velelepi okolici m" ! bosansko Gradiško ob Savi in Panjaluki. naseljeni, so verli katoliki iz Prusije. Dali so naselbini svoji ime slavneg i voditelja v politično katoliški stvari in neomagljivega boritelja za kerščansko-katoliške pravice v verski borbi, v Prusiji. pokojnega Vindhorst-a. Tu bil je od 17. do 24 januvarja ljudski sv. misijon. Misijonarji so došli iz Gradca na štajarskem. Sel je misijonu v pomoč veleč, duhovni oče redovnih sester presv. Rešnje Kervi. v Nazaretu poleg Banja luke. in v misijonu gaje Gospod iz časnosti v večnost poklical. Pripeljali so duhovnega očeta mertvega domu. spremljali so ga misijonarji. V ponedeljek. 2."». janu-varija. bil je slovesni pogreb. K spr -vodu na mirodvur došlo je frančiškansko svečenstvo iz Banjaluke in iz bližnega samostana na Petrovcu, in č. vr. redovniki Trapisti iz opatije Marija-Zvezde. Spremljale so ga častne sestre družbe Jezusove presv. Rešnje Kervi. deklice gojenke iz sirotinskega dekliškega vstava pri spomenutih sestrah ;n mn »go ljudstva. Mnogo solza hvaležnosti in svete ljubezni se je prelilo za blagim in dobrim duhovnim očetom. (Dalje nad i Razgled po svetu. Dunaj. (K verskim in šolskim razmeram ; V prejšnjem listu. št. '.», smo ob kratkem poročali kako je policija zasačila derhal mladih tatov. K temu smo pritaknili slučaj iz dunajske porotne sodnije. kteri prigodek meri na to. da se občinstvo prepriča, kako potrebna je res prava, resnično verska, katoliško-nravna šola. ne pa taka. kakoršno n »vi prostomišljaki žele in zagovarjajo. Munajski porotniki so pa ravno nasproti nekega pruskega protestanta, ki je prav gerdo psoval katoliško-versko šolo. kar gladko za nedolžnega spoznali. K temu poslednjemu slučaju Solnograška _Kir< h> n-zeitung* 2.'». febr. prav resne premislike pristavlja Pravi n. pr.. da ta proces je v vsih krogih zbudil veliko zgledovanje in pri katoličanih stalno gibanje in to čisto po pravici. Ze samo na sebi je pošastna sramota, ki jasno kaže naše prežalostne razmere, da dunajski šolski učitelj i rojen v Berlinu in ateist i.šk ali brezversk protestant!) se mora zapravdati za rad vérskega bčganja. s tem in z nekterimi okoliščinami dobiva pravda še višji pomen. Pri tem se mora le čuditi, kakošen cvet poganja novodobna domišljija lastne velikosti pri liberalno darvinistiških učiteljih. Ta Ellermann (zatoženeo je mlad 2»»leten gospod, k: se ni učil na nobeni visoki šoli in ki se mu je še prav rnnogo treba učiti, da bi se spopolnil v svojem poklicu; to pa ga ne zaderžuje. ter se ta Berlmar prederzne dvatisučletno Kristusovo Cerkev in njene nauke „znanstveno" prerešetovati ! Nemške. Katoliške delavske družbe so k novemu letu sv. Očetu Leonu XIII poslale pismo serčnih vošil in verne vdanosti. V odgovoru papež naznanjajo upanje, da delodajavci bodo delavcem dajali to. ka so oni i papeži v svoji encikliki za potrebno naznanili, toliko bolj, ker iz adrese previdijo. da vzvišeni vladar na Nemškem vedno na to misli in si prizadeva, da se meddružbinski mir vstanovi in ohrani, kar pričajo nedavno dane postave. — V nemškem deržavnem zboru so bile sprejete nektere važne točke oziroma na vojaščino. Slišalo se je namreč malo poprej o neusmiljenostih, ktere so počenjali višji do prostakov. zato je bilo sklenjeno: 1. da se vojniške kaznje postave morajo obnoviti in da naj se vojaške sodbe godijo, kar mogoče, z ozirom na očitnost in ustmenost; 2. da se mora prostakom dati pravica za pritožbe: 3. da se mora skerbeti za vvrsko življenje v armadi in med ljudstvom, in da se mora zlasti mladina bolje odgojevati. Poslanec Or ber se je goreče poganjal za versko, čedno življenje v vojaščini. Središče, je rekel, se poganja za pospeševanje verskega občutka, ki mora biti podlaga očitnega življenja in ne le otroška igrača, ne le po-vedka starih žen itd. da mora veljati za življenje vojaku in v očitnem življenji, da mora imeti veljavo v kraljevi zbornici, kakor v deržavnem in deželnem zboru, v sodnišču in v kasarni V Kehlu na Badenskem je bankir D. zadegal čez 1 milijon mark tujega denarja, mnoge v silno revščino zakopal, potem pa ostudni dedec sam sebe končal. Na Francoskem je ininisterstvo Freycinetovo šlo za peč. Če bo boljše, kar za njim pride, je vprašanje. Spreobračanja. Poseben dar je dar mišljenja in prevdarjanja. Videti je. da Anglija je v tem na pervi stopnji in torej tudi k temu poklicana, da izmed olikanih stanov tako obilno prestopajo v naročje katoliške Cerkve. Eden izmed tacih je najposlednijši čas poslaniški tajnik grof John Salis Soglio, kteri je zdaj postal katoličan, kakor poprej že innogi iz te družine. Soglionci so ena naj starših protestanskih družin na Angleškem, toda spreobračanja k katoliški veri izmed te družine so tako pogosta, da je eden konvertitov na svitlo dal zanimivo zgodovino teh spreobernjencev, namreč benediktinovec v Beuronu. drof John. pl. Salis-Soglio je bil rojen 1. l*t;i v Hillington-Placeu-u pri Londonu. Močno zmožen mladi gospod, kakor vse kaže. utegne kdaj doseči še odlično stopnjo v angleški diplomaciji. iM.irk Kbl.». — Naj bi tudi pri nas mnogi izmed inteligencije bili bolj možje prevdarka. kakor pa .tovariši poliča/ bi jih ne odpadlo toliko k pogubljiveinu liberalizmu in s preobračali bi se bolj pogosto k treznosti verskih naukov. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljst va. Nameni za mesec marci j (sušeč), a) Glavni namen: l)ručin.. t S. Frančiška Rimllanska. Pospešitelji molitvenega aposloljstva. Odvernitev ženstva od prestrastne skerbnosti svetne šege. (mode). Pospeševanje duhovske delavnosti. 10. Štlrdeseterl ss. mučenikl. Vojaki. Več zaradi pijančevanja očetov pogubi prepuščenih družin. Islišanje važnih vloženih prošenj. 11. t Spomin sv. snlice in žeblje v našega Gospoda. Kast pobožnosti do presv. Serca Jezusovega. Postavljanje in prenavljanje cerkva. Posvečevanje duhovnikov. 12. S. GregoriJ Vel. Sv. Oče. Važno znanstveno podjetje. Mladi preklinjavci in pijanci. Posvečevanje duhovnov. 18. II. Postna nedelja. S. Rozina. Vredno spolnjenje velikonočna dolžnosti. Nesrečni duhovni. Nejeverni, maloznačajni možje, (irešniki iz navade. 1-t. S. Matilda. l>uh vzajemnosti in ljubezni za občine in družine. Napredek v znanstvu in vzgoja serca. 15. BI. Klemen Marija Hofbauer. Kongregacija presvetega Odrešenika. Povernitev pregnanih redov na Nemško. (Dalje nasl.j 11. Bratovske zadeve N. 1) Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na Milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Herniagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni <»d naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezveistvo. pivšest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Dober prijatelj, bolehen. iskreno prip »ročen v molitev, da bi na pri prošnje Naše ljube Oospe presv. Serca. sv. Jožefa in sv. Frančiška Asiškega dosegel bolj terdn«» zdravje, ako je Božja volja. — Neka holehna oseba za pomoč Prijatelj za lerdno zdravje na priprošnje N. Ij. (iospe in sv. Jožefa. Zalivala in prošnja. ...J. 1'. v (i." izreka očitno zahvalo Naši ljubi Oospej in sv. Antonu, ker je njena sestra že enkrat pred nekaj mesci na pri-prošnjo N. Ij. O. in sv. Ant. ozdravela. A ker j<- zopet nevarno zbokla. se jaz. nj«-na sestra, in tudi bolnu a sama. zaupljivo obra-¿avc do Nase ljube (iospe in sv. Antona za |>omor. ter jo tu v pobožno molitev priporočam. Ako jo ljubi Bog obrani, dobro mat«'i' olročičem. se hočem tudi očitno v ..Danici" zahvaliti. Listek za raznoterosti. Ljubljana. „Slovenski katoliški shod." kakor piše „Slovenec." se pripravlja po začasnem odboru. Imenoval se bo: I. slovenski katoliški shod v Ljubljani. V ta nam»n je razposlal pisma mnogim zaupnikom in jih prosi, da bi v tej prevažni stvari svetovali, pa tudi reč dejansko podpirali. Zlasti prosijo slovenske katoliške časnike, naj blagovoljno podpirajo odbor in čitatelje navdušujejo za to prelepo in silno potrebno početje. Prevzvišeni gospod k n e z i n škof ljubljanski s«.» blagovoljno sprejeli zavetništvo katol. shoda in obljubili tudi vsestranski» pomoč. Knake naklonjenosti se nadja odbor od družili slovenskih šk««fov. Načelnik pripravljalnega shoda je prelat dr. Andrej Pehaš e k. kanonik v Ljubljani, in dotična pisma naj se pošiljajo njemu. — Reč je gotovo tehtna, podpore vredna in kdor bi temu nasprotoval, bi očitno pokazal: kdo da je. Ljubljana. Stalna kateheta na mestnih šolah v Ljubljani sta imenovona čč gg. Janez Smrekar in Mavril Šarabon, pervi za U. mestno deško šolo in za dekliško šolo pri sv. Jakopu; drugi za I. mestno deško šolo in za ob«"» nemški srdi. Ljubljana. Pervo postno nedeljo <0. sušeai obhaja družba sv. Vincencija Pavljanskega društven praznik s službo Božjo in skupnim sv. obhajilom ob sedmih zjutraj v Marijanišču. Zvečer ob poli sedmih verši se navadni občni shod v sobani katoliške družbe. Povabljeni so vljudno u«.lje in prijatelji društva. Dr. A Jarc. Deželni zbor je 8. t. m. zopet pričel svoje seje po sv. maši. ktero je opravil gosp. kanonik in poslanec K. K lun v stoljni cerkvi. Celovec. Sv. misijon sta od 21. do 21J. svečana v Kaplji ob Dravi vodila čč. oo. jezuita Dolijak iz Ljubljane in Tomazetič iz Gorice. V Grospej-Sveti je ls. sveč. umeri preč. g Jožef Vornig, kanonik in 8f> letni zlatomašnik. R. 1. P. Iz Dolenjskega imamo veselo novico, da se je verlemu g. dekanu dr. J. Sterbencu na boljše obernilo in je iz nevarnosti. Hvala Bogu za dobroto in prijateljem za priprošnje pri Bogu, Mariji in svetnikih! — Prihodnji mesec, kakor se sliši iz zanesljivega vira, bodo čč. oo. lazaristi v Leskovcu vodili ljudski misijon. Bog daj srečo! Novemu častnemu kanoniku prečast. gosp. Jan. Rozmanu. Bogu prav vneto zapojimo Zahvalo vernega ser«-a. Ko danes novo čast slavimo Premilega nam župnika. Naš Oče, župnik ljubeznjivi. Kanonik častni. Bog Vas živi! (Op. Poslednji versti« i se pri vsakem odstavku ponavljate. > Že trideset je let minilo. Kar k nam y- Bog pripeljal Vas: Enajsto leto zatonilo. Kar zvesti župnik ste pri nas. In vos ta čas kak neumorno. Za blagor svojih delate. Po dušni paši prav uzorno Ovčice svoje vodite. Goreči zmiraj svoji cedi Odpirate življenja vir. Pzor so Vam nebeški zgledi. Je Jezus, večni duš Pastir. Odveč je še popisovati Zasluge Vaše. dela vsa ; Odveč dobrote prešla vljati. Katere mesto vse pozna. Zaslug je Vaših priča jasna — Res krona jim postavljena. -Kapela Lurška. cerkev krasna >ent Jakopska. prenovljena. Zasluge Vaše poslavili Sam knezoškof in cesar so: Glej župnik naš in Oče mili. ..Kanonik" Vas pozdravljamo. Zato veselje dan s odmeva Med Vašimi ovči«ami. V molitvi serce se (.greva: Bog čuvaj Vas do skrajnih dni' Vso večjo čast pa naj pripravi Vam. romarju t Sent-Jakopa, Sam večni Bog v nebeški slavi! To vam želimo i/, ser a. Naš oče. župnik ljubeznjivi. Kanonik častni. Bog Vas živi' /». Merčia je sama verh zemlje, Tudi času ne huduje. Ki ji vmoril je sestre; Temuč ljubko .Se smehlja. Tuge čeme Ne pozua. Ta cvetlica v poznem času Si: samota, neba dar. svetil v žarnem svojem krasu Nepoznana si vsikd-ir! Cveti meni. Saj za te Vneto je In bo se reč ! F. Š. O življenju sv. aposteljna Favla. Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo življenje in delovanje - so z veliko navdušenostjo opisali dr. Mihael Napotnik, knez in škof Lavantinski (Maribor 1*92, v tiskarni sv. Cirila, v lastni založbi. Zala knjiga v prav prijetni obliki obsega 142 strani > V slavo velikemu aposteljnu pravijo vi-oki pisatelj v predgovoru : „Gotovo je in dvoma ni. da se nobena druga družba ne more ponašati s tako vzvišenimi in vzornimi značaji, kakor to sme in premore cerkev katoliška. Izmed vsih teh preslavnih možev pa je zopet eden skoro najbolj čudovit ve-leum vsih časov in vsih rodov, sveti Pavel, ki je velik že po natornih zmožnostih svojega duha. svoje volje in svojega serca, ali še mnogo veči je po tem. kar je v njem in po njem delovala in dosegla milost božja, kar je doveršila božja roka." Potem pa razodevajo namen svojega spisa, ko omenjajo, da „verlih. zavsein neomadežanih značajev današnji svet malo ima: plašč po vetru sukati dozdeva se mnogim modro :n koristno... Kdo pa ne sprevidi, da je Pavlov treba današnjemu gledč na Boga zaspanemu in mlačnemu svetu V Apostoliskih možev je treba, ki uče brez strahu večne resnice, branijo svet'' pravice..." Prav iz tega ozira višji pastir posvečujejo to delce o sv. Pavlu, pastirji narodov, pred vsem svojim duhovskiin bratom in drugim sodelavcem v vinogradu školije Lavantinske. Ali ne samo duhovni, tudi svetni rnožje naj bi iskali pri apostolu sveta potrebnega nauka in zaželen«; tolažbe."4 Kako primerno temu častitljivemu namenu je delo zveršen«». kaže vsa izpeljava v 2"» paragrafih, ker j.' vs.* obernjeno na potrebne lastnosti, djanje in trud delavcev v vinogradu Gospodovem: Savel — Pavel, njega čednost vere. upanja, ljubezni, njegova svobodnost in vsesplošnost nauka Jezusovega za vesoljni svet. za vse kraj«\ vse ljudi, vse stanove; sv. P?»vel pisatelj, njegov zlog. značaj, terpljenje. neustra-šenost. ponižnost, zderžljivost itd. ter poslednjič tudi _sm«*rt.u „Zatontj pa potuj, drobno delce/ pravi visoki pisatelj v predgovoru, „sad sladkega truda mojega, med svet. pa razsvitljuj duhove, serea vsih ljubih mi Lavantinc«*v ter vabi mile mi rojake k kerščanskemu premišljevanju in delovanju...14 Iz rimskega Martirologija* 17. malega travna: V Rimu s. Anice t, papež in mučenec o preganjanji Marka Avrelija in Lucija Vera. V Afriki blaženi Mapalik. ki je z mnogimi drugimi za sv. vero življenje dal. kakor je pisal sv. Ciprijan. Ravno tam ss. mučenja Marcijan in Fortunat. V Antijohiji ss. mučenca Peter dijakon in njegov služabnik Hermogen. V Kordovi ss. mučeniki: Elija mašnik. Pavel in Izidor mniha. V Cistercu na Francoskem s. Štefan opat. ki je pervi obdeloval cisterško puščavo, in je sv. Bernarda s tovarši vesel sprejel. K temu naj pridenem še s 1. dne tega mesca s. Herkulana. škofa in mučenika, ki je bil na povelje Totila. gotovskega kralja, ob glavo djan; čez štirdeset dni pa so našli njegovo truplo in glava je bila tako čisto in lepo s telesom zedinjena, kakor da bi ga sablja nič ne bila zadela, kakor popisuje sv. Gregorij papež... Bog je prečuden v svojih svetnikih. Ravno današnji dan (4. sušca) pa je zaznam -njano število 900 marternikov, ki so ob cesti Apija za sv vero kri prelili in bili djani k počitku na pokopališču sv. Cecilije. Po pravici sklicuje sv. Cerkev: „O kolika tri-noštva so preterpeli vsi svetniki, da so varno prišli do pahne zmage!" — Kako malo je pa dandanes marsikterim do vere ali verske šole! Kako mislijo taki doseči palmo slavne zmage? Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: Č. g. župnik Lor. Kristolič 1 gld. — Zbirka pomnoženega vipavskega konzistorija o godu pervomestnika 7 dd. «Slava ..pomnoženemu verlernu konzistoriju." i —Prečast. g. dekafr Mat. Kožuli o gld. — Neimen. organist 2 gld. — G. g. kapi. Val. Eržen o gld z ozirom na nekega priporu»*, dijaka. — C. g. kapi. Fr. Pokoren 5 gld. — Nekdo 2 gld. Zi no »bol j potrebne misijonr: C. g. Lor. Krištofi«" I gld. Za sr. Očrta: Št. Lenard 10 gld. ."»O kr. — J. M. 5 gld. Za sr. Ihtinsteo: Iz Dobrove po č. g. kapi. A. Lesjaku 5 gld. — Z Drazgoš l gld. — Č. g. Blaž Petri«:, župnik v Velesovem H gld. 50 kr. — Prečast. gosp. kanonik Janez Bozman 50 gld. Za jHHjorrlee v Rakitnikn: Stara Loka 10 gld. 55 kr. — Iz Kovorja po č. g. župniku 2 gld. (Večja svota je bila poslana okr. pogl.t Zt razširjanje sr. rere: Izročil k. g. Fr. Pokoren. kap«*lan v Stari Loki (>7 gld. Zt ojtraro uboin /t eerker: Iz Preserja 1 gld. — Itadeče pri Zidanem mostu 40 gld. — Dol (» gld. 40 kr. — Trebnje Ho gld. — Č. g. Valentin Orehek 10 gld. — Hinje II gld. — Stari terg pri Poljanah 20 jrld. — Velesovo 15 gld. -10 kr. — Ambrus 20 (iO kr. — Lipoglav 9 gld. 50 kr. — Dob 53 »Id. — Gspč. Marija Zupan 1 gld. Zt bratoršr. S. R T.: Gspč. Marija Zupan I gld. Za ¡Kt/težrro noro rerker -sr. Joahima r Himtt: (',. g. župnik Fr. Boncelj 2 gld. Zt bratovščino Xaše ljube Gospe: Neimen. organist 2 gld. Za Bratovščino za duše r rta h: G s p«". Marija Zupan 2 gld. Zt Marijanišče: Č. g. župnik Anton Kukelj 5 gld. Zt afr t kančke zumuree Hubirke: Stara L«>ka H8 gl. kr. — Zobnua 2S gl. — Trata 6 gl. — Nova Oselica H gl. 35 kr.