PRIMORSKI DNEVNIK |a zadel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tlakami «Doberdoba v Govcu pd Gorenji Trebu-od IB. septembre 1944 do 1. maja 1945 v tlakami «Slovenljaa pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je iztla zadnja Itevllka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M dnevnik UL Montscchl 6 PPBB9 I TeL (040) 794672 (4 Unije) I 11x460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 j TaL (0481) 83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubala 20 TeL(0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb, postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL. št. 92 (11.815) Trst, sreda, 18. aprila 1984 Parlament ga bo moral odobriti do 17. junija Vlada odobrila nekoliko spremenjen zakonski odlok o draginj ski dokladi O odloku se bo morala izreči najprej poslanska zbornica - Danes seja vodstva KP1 RIM — Ministrski svet je včeraj odobril drugi zakonski odlok o prensióni lestvici in o ceni delovne sile. Gre za sad demokristjanskega posredovanja in predvideva odpravo pred-točk draginjske doklade, vendar pa so učinki odloka omejeni na prvi dve trimesečji 1984. Vlada obenem izraža upanje, da se bo pogajanje za reformo plač obnovilo. Poleg tega in za razliko od prve različice odloka predvideva tudi ovrednotenje družinske doklade za delavce z najnižjimi dohodki. Arnaldo Forlani, podpredsednik vlade, je dejal, da ni bilo nobenega po sredovalnega predloga : pač pa novi odlok potrjuje pripravljenost vlade, da se izogne zaostritvi v parlamentarnih odnosih ter da spremeni pravilnik parlamenta, kar je postalo že zelo nujno. Tudi ta odlok bosta morali odobriti tako poslanska zbornica kot senat in sicer v dokaj kratkem roku, saj bo parlament zaradi praznikov, strankarskih kongresov in evropskih volitev ostal dalj časa zaprt. Tokrat se bo postopek začel v poslanski zbornici, kjer bi se moral zaključiti okrog 20. maja, nakar bo romal v senat, kjer pa bi ga morali odobriti 16. junija, dan preden zapade, istočasno pa tudi dan pred evropskimi volitva mi. Zakladni minister Goria je dejal, da vlada ni določila finančnega kritja za novi odlok, kot ga ni določila za starega, obenem pa je izrazil upanje, da vlada ne bo prisiljena spet postaviti zahteve po izglasovanju zaupnice, kar je vedno nekaj izredne- ga in ne bo potrebno, če se bo zadržanje opozicije spremenilo. V tem položaju ostaja najbolj pereče vprašanje stališča komunistične partije, katere vodstvo se bo sestalo danes. Vprašanje je, ali se bo KPI spet odločila za zavlačevanje, ali pa se bo zadovoljila s posredovalnim predlogom, kar pravzaprav novi odlok tudi je. To bi pomenilo, da ima zaupanje v posredovanje krščanske demokracije. Za komuniste izbira nikakor ni lahka. Gre zabeležiti prvo reakcijo, ki jo je izrekel di rektor komunističnega glasila Unità Emanuele Macaiuso, ki pravi, da je ponovna predstavitev odloka, ki odpravlja nekaj točk draginjske doklade zelo hudo dejanje, ker avtoritarno posega v sindikalno pogajanje. Macaiuso pa tudi pravi, da je omejitev veljave na prvih 6 mesecev letošnjega leta v bistvu umik vlade ter dokazuje, da je parlamentarna borba imela svoj učinek. Pogajanja se sedaj morajo nadaljevati in sicer med družbenimi silami, čeprav je še vedno v teku poskus ošibitve sindikalnega gibanja in omejitve odloka parlamenta. R. G. Miranda Caharija na festivalu v San Franciscu TRST — Miranda Caharija, igralka Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, potuje te dni v San Francisco. Tam se bo pridružila drugim članom ekipe slovenskega filma »Eva« Francija Slaka, v katerem igra naslovno vlogo in ki ga bodo zavrteli v uradnem programu mednarodnega filmskega festivala. Povabilo je vsekakor veliko priznanje slovenskemu filmu, pa tudi glavni igralki, ki je za svoje dosežke na filmskem področju dobila doslej že več nagrad. Film »Eva« bodo na festivalu v San Franciscu predvajali v petek, 20. aprila. Sodnik ukazal izplačilo izgubljenih točk RIM — Ponovna predložitev protiinflacijskega dekre-ta, ki spet enostransko ome ju je naraščanje točk dra-Oinjske doklade, pa čeprav za krajšo dobo, odpira nekaj novih vprašanj tudi pravne narave. Več itali janskih sodnikov je bilo namreč že v preteklih tednih predalo ustavnemu sodišču številne prizive delovnih lju di proti zapadlemu dekretu o draginjski dokladi, češ da »oporekanje ustavne nezakonitosti ni očitno neosno-vano«. Včeraj pa je rimski pretor, ob zapadlosti prvega (februarskega) zakonskega odloka in pred objavo popravljenega v Uradnem listu, naravnost zauka zal več podjetjem, naj izplačajo izgubljeni točki dra- ginjske doklade za februar in marec (in ustrezne obresti) uslužbencem, ki so se bili pritožili. Gre za skupine uslužbencev podjetij F acme, Voxson, Upim, družbe za rimsko letališče, RAI in še nekaterih družb. V sklepu pretor ugotavlja, da »zapadlost dekreta povzroča izničenje njegovih učinkov«. Predsedstvo vlade je sicer sinoči že izdalo sporočilo, v katerem oporeka sodnikovemu sklepu, češ da bo novi dekret objavljen v Uradnem listu z datumom 17. t.m. (čeprav bo izšel danes) in da izrecno predvideva, da ostajajo veljavni vsi pravni učinki prejšnjega, zaradi česar ni nobene časovne »luknje« med prvim in drugim. Na pogajanjih o konvencionalnem orožju Zahodni blok pripravljen na popuščanje na Dunaju? BRUSELJ — V diplomatskih krogih Nat Bik® zveze najavljajo, da utegne NATO_ na dunajskih pogajanjih o JJftanjšanju števila vojakov v srednji Evropi neformalno predlagati Varšavski zvezi koncesijo, s pomočjo katere bi lahko pogajanja premaknili * mrtve točke. Predlog se glasi: ^ahod ne zahteva več, da bi šteli po-samične vojake, temveč pristaja na možnost »skupinskega« štetja, torej štetja divizij, brigad in drugih enot na obeh straneh. Ge medtem ne bo drugačnega dogo-Vora, naj bi predlog prišel uradno na Pogajalsko mizo jutri. Ta dogovor naj bi dokazoval, da so atlantski zavezniki minuli konec tedna končno le uspeli premagati razlike in uglasiti stališča o skupni ponudbi nasprotnemu vojaškemu bloku. Po neuradnih vesteh s tukajšnjega sedeža NATO naj bi bil Zahod na teh Pogajanjih, ki so bila obnovljena 16. ntarca, sicer pa brez večjih uspehov tečejo že enajst let, pripravljen u-poštevati nekatere razlike na obeh straneh, denimo, to, da so za precej vojaških služb, ki jih na Vzhodu opravljajo vojaki, na Zahodu odgovorni civilisti. Za povračilo pa naj bi NATO zahteval večjo strogost pri nadzoru nad zmanjševanjem števila čet obeh blokov v srednji Evropi. Pogajanja »o vzajemnem in uravnovešenem zmanjševanju sil« (MBFR) so se znašla v slepi ulici zaradi različnih podatkov o moči obeh vojaških zvez. NATO namreč trdi, da ima Varšavska zveza 180 tisoč mož več kot atlantske sile, vendar na Vzhodu zavračajo pogajanja o tej številki. Opazovalci v Bruslju menijo, da gre morebitno večjo prožnost Zahoda pripisati pobudi ZDA, podrobneje, predlogu Bele hiše, ki želi pred novembrskimi volitvami v ZDA doseči nekaj napredka v pogajanjih z nasprotnim vojaškim blokom in na ta način zbrati nekaj dodatnih političnih točk. Včeraj dopoldne v londonskem mestnem središču Policistka ubita in ducat ranjenih od strelov iz libijske ambasade Z dvignjenimi rokami za dostavnim daja britanski policiji LONDON — Včeraj dopoldne je pred libijskim veleposlaništvom ena policistka izgubila življenje, dvanajst oseb pa je bilo ranjenih, ko je neznanec z okna libijskega veleposlaništva sprožil rafal iz brzostrelke proti skupini libijskih demonstrantov. Krvavi incident z nepredvidljivimi posledicami za britansko - libijske vozilom se neznanec iz ambasade pre-(Telefoto AP) odnose se je pripetil le nekaj minut potem, ko je kakih sedemdeset libijskih demonstrantov bučno protestiralo proti Gadafijevi politiki do političnih beguncev. Proti skupini se je pognalo kakih 20 Gadafijevih pristašev, istočasno je z nekega okna veleposlaništva neznanec sprožil rafal, ki je smrtno pokosil 25-letno po- licistko in ranil ducat oseb, med katerimi dve težje. Dinamika sledečih dogodkov je do skrajnosti protislovna. Veleposlaništvo so takoj obkolile britanske varnostne sile, iz helikopterja pa so se na streho spustili pripadniki protiterorističnih oddelkov. Takoj po streljanju je ena oseba z dvignjenimi rokami zapustila poslopje in se predala policiji. Trenutno so v teku pogajanja, da bi ugotovili, kdo je streljal. Scotland Yard obenem sumi, da se je v veleposlaništvo zatekla skupina oboroženih neznancev. Libijska agencija »Jana« pa je dala popolnoma nasprotno verzijo. Trdi, da so veleposlaništvo napadli britanski agenti in da so morali njeni uslužbenci z orožjem braniti »nedotakljivost« veleposlaništva. Britanci so medtem aretirali več oseb. Letalu, ki je nekaj časa po incidentu odletelo iz Londona proti Tripoliju so ukazali, da se vrne, šest libijskih potnikov so aretirali. Učenci, dijaki in šolniki na velikonočne počitnice Naši učenci in dijaki se bodo od jutri dalje nekaj ****■ odpočili pred »odločilnim« študijskim sprintom ob koncu šolskega leta. Jutri se bodo 'zanje, za vzgojite-jc> učitelje, profesorje in ravnatelje začele velikonoč-"e počitnice, ki bodo letos še kar dolge. Trajale bodo celih sedem dni, vse do 25. aprila, Dneva osvoboditve. Ministrstvo za šolstvo je namreč pred začetkom šolskega leta odločilo, da bodo letošnje velikonočne počitnice združili s praznikom 25, aprila, tako da bodo atenei, dijaki in šolniki praznovali še en dan več. Po teiletnem šolskem koledarju, ki so ga izdelali februarja 1981. leta, bi se morale začeti letošnje velikonočne Počitnice še dan prej, to je danes. Začetek počitnic pa so, po podaljšanju novoletnih praznikov do 7. januarja, Preložili za en dan. Ministrstvo za šolstvo je medtem obvestilo, da bo Pcav med letošnjimi velikonočnimi počitnicami objavilo seznam predmetov, ki bodo prišli v poštev za letošnje Celostne izpite. Mature se bodo začele v torek, 3. julija. Naša dekleta zopet tarča šovinističnih prenapetezev Šport naj bi družil mladino in prispeval k plemenitejšim odnosom med ljudmi. Tako nekako je verjetno skoraj povsod po svetu, le pri nas v Trstu kaže, da služi šport še nečemu drugemu, prav nasprotnemu. Tako bi vsaj lahko sodili po poteku ženskega rokometnega prvenstva v okviru dijaških iger, kjer so dekleta Zoisa že spoznala pred kratkim kako je, če nastopi na eni strani slovenska, na drugi pa italijanska ekipa. Včeraj se je podoben incident zgodil tudi med tekmo ženskega rokometnega prvenstva Zois Fioràio v športni palači. Nekaj minut pred koncem tekme se je ena izmed Zoisovih igralk zanimala, koliko še manjka do zad njega sodnikovega žvižga, pa je v odgovor prejela žaljivke, kot »por chi s'ciavt« in skrajno sovražen odnos. Na proteste spremljajoče profesorice se je zapisnikar vedel še naprej arogantno, pa tudi sodnik ni hotel posredovati, kot je bila njegova dolžnost. Pri vsem tem ni manjkalo .niti nasprotno nastrojene publike, ki je z grobim obnašanjem žaljivo spremljala igro naših deklet, zlasti ob koncu, ko so zoisovke pozdravile s slovenskim pozdravom. Kar samo se zato poraja vprašanje, ali ima v takih pogojih še sploh smisel nastopati na teh igrah? Pa še nekaj: doslej nismo slišali še niti besede s strani organizatorjev prvenstva. Pomeni, da je za njih vse v redu? Tudi žaljivke s »parchi s’ciavi?«. Pomembne prazgodovinske najdbe pri boljunškem Čelu NA 9. STRANI Učbeniki : 89 milijonov a le za poravnavo dela starih dolgov ! NA 4. STRANI Včeraj umrl gen. Clark NEW YORK - Včeraj je v 87. letu starosti umrl v Charlcstonu v zvezni državi Južna Karolina ameriški upokojeni general Mark Clark, ki je med drugo svetovno vojno poveljeval vojakom 5. armade v bojih za osvoboditev Italije. Vojni zločinci med zaslužnimi ZAGREB — Po kakšnih merilih sta se vojna zločinca Andrija Artukovič in zloglasni šef zagrebške policije v stari Jugoslaviji Janko BedÀovic, sicer specialist za mučenje komunistov in skojevcev, našla v novem Hrvaškem biografskem leksikonu, katerega prvi zvezek so objavili lani v Zagrebu v založbi Jugoslovanskega leksikografskega zavoda? To vprašanje je v zadnji številki Književne besede postavil profesor Milan Kangrga. Po njegovih besedah, če bo uredništvo Biografskega leksikona nadaljevalo po tej poti v naslednjih zvezkih, je treba med zaslužnimi Hrvati po tej logiki pričakovati tudi »tvorca« NDH Anteja Paveliča, njegove črne legionarje, Di-do Kvaternika, Maksa Ljuburiča, ja-senovskega klavca Ljuba Miloša, katerih mesto je pravzaprav v neki drugi knjigi, v Biografskem leksikonu vojnih zločincev, ki bi jih, da ne bi pozabili, morali napisati skoraj vsi jugoslovanski narodi in narodnosti. Na promociji prvega zvezka je direktor Jugoslovanskega leksikografskega zavoda dr. Ivo Cecič na neki način pred novinarji dopolnil predgovor uredništva in pojasnil, da so v prvi zvezek uvrstili tudi imena ljudi, ki niso zaslužni prvaki Na Hrvaški biografski leksikon so dali kritične pripombe tudi na zadnji seji komisije CK ZK Hrvaške za informacije in ideološko delo. Ob tej priložnosti so rekli, da je v leksikonu veliko imen duhovnikov, ki so na precej čuden način prišli v to knjigo, v njej pa ni živih in mrtvih Hrvatov, katerih zasluge za hrvaško ljudstvo in njegovo kulturo so nesporne. Začetek tridnevnega mednarodnega zasedanja v Rimu Ni mogoče več pozabljati na tisoče ljudi ki umirajo od lakote ob našem izobilju RIM — Svetovna javnost že dalj časa z veliko pozornostjo sledi boju nekaterih nerazvitih področij proti pomanjkanju, bedi in lakoti. Počasi, a vztrajno se v razvitem svetu širi prepričanje, da ni mogoče več pozabljati na ta velika območja, pa čeprav so daleč od naše stvarnosti, da ni več mogoče pozabljati, da tisoči in tisoči ljudi vsak dan umirajo zaradi pomanjkanja tistega, česar imamo mi v izobilju. S temi mislimi je predsednik senata Francesco Cossiga ob prisotnosti predsednika republike Pertinija včeraj odprl tridnevno zasedanje o boju proti lakoti v svetu, zasedanje, ki predstavlja vsekakor pomembno izhodiščno točko o pomoči nerazvitim zaradi udeležbe neposredno zainteresiranih činiteljev v teh prizadevanjih. Na tridnevnem zasedanju bodo obravnavali vse aspekte tega vprašanja. Govorili bodo predstavniki mednarodnih inštitucij in organizacij, ki skrbijo za pomoč nerazvitim, govorili bodo številni predstavniki držav tretjega sveta in, ker je pač zaseda- nje v Italiji, bodo govorili tudi številni italijanski predstavniki do najvidnej ših osebnosti, ki jim državna ureditev poverja velike odgovornosti v tem boju, kot so ministri Andreotti, Spadolini in Zamberletti ter predsednik vlade Craxi. Prav ta množična prisotnost vrhov italijanske politike priča o aktualnosti tega vprašanja danes v Italiji. V teku je namreč obširna razprava o tem, kakšna naj bo pomoč lačnim in kako naj to pomoč posredujejo prizadetim. Tu pa so prišli že na včerajšnjem delu zasedanja na dan prvi predlogi: pomoč mora biti predvsem učinkovita, kar pomeni, da morajo biti sredstva takoj razpoložljiva, da je treba odpraviti ali ublažiti birokratske vozle in da je treba zajamčiti, da bo pomoč res prišla do prizadetih. Vse to pa ni lahko, prvič zaradi velike birokracije, ki vlada v Italiji, drugič pa tudi zato, ker se je že zgodilo, da so nekatere vlade držav tretjega sveta prodale hrano, ki so jo dobile za pomoč zato, da so s tem denarjem kupile orožje. To so tematike rimskega zasedanja. Govorili bodo torej o zelo konkretnih vprašanjih in konkretnost je prišla na dan že včeraj s kratkimi, a vsebinsko poglobljenimi posegi polnimi občutene skrbi za tiste, ki še vedno umirajo zaradi tegob, ki jih je naš takozvani omikani svet že zdavnaj pozabil. BOJAN BREZIGAR Na sliki: otvoritveni govor predsednika poslanske zbornice Francesca Cossige (telefoto AP). Uspela preiskava jugoslovanskih kriminalistov v sodelovanju z Interpolom V SR Sloveniji zasegli več kot milijon ponarejenih dolarjev in aretirali krivce LJUBLJANA — Delavci organov za notranje zadeve v Sloveniji so v zadnjem času v nekaj akcijah zasegli skupno več kot milijon ponarejenih ameriških dolarjev v bankovcih po 50 in po 100 dolarjev. Kot nam je dejal Milan Lah, načelnik oddelka za zatiranje gospodarskega kriminala v republiškem sekretariatu za notranje zadeve, gre za u-spešno akcijo, ki so jo izvedli, še preden so prinašalci denarja uspeli le-tega razpečati. Med prijetimi osumljenci je nekaj tujcev in nekaj Jugoslovanov, delo jugoslovanskih kriminalistov je potekalo v tesnem sodelovanju s policijami nekaterih zahodnoevropskih držav — prek Interpola. Podrobnosti o osumljencih za sedaj niso znane, saj obsežna preiskava še ni končana. Zvedeli smo še to, da so zasegli tudi nekaj ponarejenih zali odnonemških mark, italijanskih lir in francoskih frankov. Ob omembi več kot milijon ponarejenih dolarjev se vsiljuje predvsem razmišljanje o tem, kakšna neki škoda bi nastala v primeru, če bi tihotapci in razpečevalci uspeli doseči svoj namen. Kajpak bi dolarje prodajali vsaj po nominalni vrednosti, ker če bi jih ceneje, bi vsak kupec pomislil, da je nekaj narobe. Ponarejeni denar je prišel iz evropskih kriminalnih metropol, kjer šefi sproti ocenjujejo položaj in spreminjajo strategijo. Tokrat je bila na vrsti Jugoslavija, kjer so pričakovali plodna tla zaradi devizne suše in pa zaradi vsemogočnosti konvertibilnih deviz, ki omogočajo nakup prene-katere dobrine, ki je za dinarje ni moč dobiti. Organizatorji iz tujine so bili v pripravah sila temeljiti, bankovci so večkrat zelo dobro ponarejeni, pripravljali pa so tudi teren v Jugoslaviji, kjer so navezovali stike z jugoslovanskim kriminalnim podzemljem. Poskus je ob uspešnem operativnem delu delavcev za notranje zadeve docela spodletel, žal pa ob tem ni preveč prostora za kakršnokoli navdušenje. Vsiljuje se namreč za nekatere bodoče oškodovalce sila neprijetno razmišljanje. Koliko Jugoslovanov iz takšnih ali drugačnih razlogov hrani doma precejšnje devizne zneske. In koliko je med temi devizami — in ne da bi lastniki sploh vedeli — ponarejenih? Prišel bo dan, ko bodo ti zaradi takšnih ali drugačnih razlogov vendarle stopili do banke in skušali zamenjati devize ali jih prodati. V tistem trenutku se bo začela za njih cela vrsta neprijetnih vprašanj. TONI PERIC Letališča SFRJ v težavah BEOGRAD — Kot je sporočil JAT (Jugoslovanski aerotransport), je preskrba s kerozinom vse bolj negotova. Vsa primorska letališča, ki jih o-skrbuje INA, so obvestila prevoznike, da imajo gorivo le za redne linije. V Dubrovniku so vse razpoložljive količine kerozina porabili že pred dnevi. Vse večje omejitve imajo tudi v Zagrebu. Jugopetrol, drugi dobavitelj letalskega goriva, je sporočil, da bo omejil dobavo na 150 ton dnevno, kar je seveda premalo za normalno odvijanje letalskega prometa. Če preskrbe ne bodo izboljšali, pravijo pri JAT, bodo nastale velike težave tudi glede turističnih čarterskih letov prek obmorskih letališč. Pomoč naj bi, po oceni JAT, prišla iz zveznih materialnih rezerv, (dd) Q RIM — Italijanski predsednik Pertini je poslal čemenku ob priliki njegove izvolitve za predsednika prezddija vrhovnega sovjeta čestitke z željami po uspehu in napredku za ljudi Sovjetske zveze. Pertini je tudi izrazil željo, da bi se itali ja nsko-sovjetski odnosi še izboljšali. Protest v Sao Paulu Več kot milijon Brazilcev je v Sao Paulu zahtevalo neposredne predsedniške volitve. Predsednik Figueiredo je že obljubil delno spremembo volilnega zakona, a ne pristaja na neposredne volitve. Njegov načrt je opozicija zavrnila Zahodnoevropska zveza protiutež preveliki ameriški vlogi v NATO BONN — Zvezna vlada bo uradno zahtevala ukinitev omejitev glede o-boroževanja Zvezne republike Nemčije, ki jih vsebuje pogodba o Zahodnoevropski zvezi. To bo nov korak k oživitvi te o-brambne organizacije sedmih zahodnoevropskih držav, ki je letos stara 30 let. Nastala je po reorganizaciji zahodne obrambne in varnostne zveze Belgije, Francije, Velike Britanije, Luksemburga in Nizozemske s podpisom pariških pogodb 23. oktobra 1954. Zahodnoevropska zveza je formalno nastala 6. maja 1955 s sprejemom Zvezne republike Nemčije in Italije. Zlasti na francosko in zahodnonem-ško pobudo naj bi Zveza zdaj dobila nov pomen. Postala naj bi samostojen evropski »steber«, eden izmed dveh stebrov, ki podpirata NATO. S prvim majem letos bo Bonn prevzel predsedstvo v svetu Zahodnoevropske zveze in 24. maja se bodo že sestali v Parizu zunanji ministri Zveze pod predsedstvom bonskega zunanjega ministra Genscherja, da bi sprejeli prve odločitve. Pravi krst prerojene in okrepljene Zveze pa naj bi bil 26. in 27. oktobra letos Uradni organi Zveze so ministrski svet, skupščina in urad za nadzorstvo nad oboroževanjem, poleg tega obstaja svet stalnih zastopnikov v Londonu, odbor za nadzorstvo nad o-boroževanjem in stalni odbor za o-boroževanje. Po načrtih naj bi ministrski svet dobil večjo veljavo in pomen in bi moral izoblikovati skupno varnostno in obrambno politiko članic Zveze. To naj bi se zgodilo v tesni povezavi z ZDA. Po novem naj bi se tudi občutno okrepilo sodelovanje v oboroževanju med članicami Zahodnoevropske zveze. Francija si po besedah predsednika Mitterran-da prizadeva, da bi dolgoročno prišlo do spremembe v vojaški organizaciji NATO, četudi ni članica vojaškega odbora NATO. Sandimstična ofenziva na Jugu Nikaragve HAAG — Mednarodno sodišče v Haagu se je sestalo včeraj za zaprtimi vrati, da bi razsodilo, če so ZDA kršile mednarodno pravo, ko so minirale nikaragovska pristanišča. Zastopnik sodišča je sporočil, da bo svoje mnenje izreklo kar 15 sodnikov, nakar bodo o tem sprožili javno razpravo. Medtem se v Nikaragvi spopadi nadaljujejo. V teku je močna sandinistična ofenziva, da bi osvobodili mesto San Juan del Norie, ki kljub imenu leži na skrajnem Jugu Nikaragve. Ofenzivo so potrdili tudi v proti -sandinističnih krogih in sam vojaški poveljnik »demokratične revolucionarne zveze« Eden Pastora je povedal, da se ofenzive udeležujejo vladne ladje, letala in helikopterji, v glavnem sovjetske izdelave. Kaže pa, da so protisandinisti mestece zasedli s pomočjo in oboroženo podporo ameriških ladij, pa čeprav to ameriška mornarica zanika. Gladovne stavke v poljskih zaporih VARŠAVA — Glasnik poljske vlade Jerzy Urban je včeraj priznal resničnost zahodnih vesti, da so v poljskih zaporih v teku gladovne stavke političnih in celo navadnih jetnikov. V zaporu Barczewo (severovzhodna Poljska) sta že 23. marca začela gladovno stavko dva politična zapornika, ki se jima je pridružil še neki navadni jetnik; trojico prisilno umetno hranijo. V Branie-wu (severovzhodna Poljska ob meji s SZ) pa stavka 10 zapornikov, Urban ni navedel imen stavkajočih, le po ved al je, da se trenutno nahaja v poljskih zaporih 406 političnih jetnikov, od katerih je 61 že obsojenih. Glasnik vlade Urban je tudi napovedal, da ministrski svet pripravlja poseben statut za politične jetnike. Že sedaj pa imajo politični zaporniki razne privilegije. Niso namreč zaprti skupaj z navadnimi kriminalci in delo ni obvezno. Prav tako jim lahko direktorji kaznilnic odobrijo še druge olajšave glede na obnašanje. Delegacija županov iz Ljubljane obiskala Tržaško in Goriško Obiskala je slovenske občinske uprave Prednost družbenemu interesu v kmetijstvu na Vipavskem AJDOVŠČINA — V Vipavski dolini izvajajo velike naložbe za preobrazbo kmetijstva. V srednjeročnem obdobju, ki se je začelo 1981. leta in bo trajalo do leta 1985 bodo samo za osnovno odvodnjo zemljišč, melioračije in za druge posege v kmetijstvo vložili skoraj 400 milijard starih dinarjev. Tolikšna sredstva odsevajo velika pričakovanja in interes družbe za ovrednotenje obdelovalnih površin v Vipavski dolini. Od nekaj nad 4 tisoč hektarov zemljišč, ki jih usposabljajo po programu Vipavska dolina, bodo letos rodni kompleksi na okrog 1.722 hektarih zemlje. Pričakujejo občutno povečanje pridelave zlasti pšenice in koruze, ki sta dve od tako imenovanih strateških kultur v jugoslovanskem kmetijstvu in družbi. Toda kljub naraščanju proizvodnje tistih kultur, ki jih družba najbolj pospešuje, se pri izvajanju programa za kmetijsko preobrazbo Vipavske 'doline soočajo z miselnostjo in težnjami, da bi vse ostalo po starem, da bi skratka sejali in sadili predvsem tiste kulture, ki jih lastniki zemljišč potrebujejo za sebe oziroma za razvoj njihovih gospodinjstev. Omenjena miselnost sprejema sicer velike zaokrožene zemljiške komplekse, ki nastajajo z združevanjem tisočih majhnih parcel, toda na novih modernih kompleksih naj bi vsakdo gospodaril po svoje, kot ve, hoče in zna, in torej nadaljeval dosedanjo ekstenzivno pridelavo. Ponavljal bi se primer polja v Prvačini. Slednjega je Kmetijski kombinat Vipava usposobil in zaokrožil za moderno in dvnosno pridelavo, v projekt pa vložil precejšnja sredstva. Zasebniki pa so zemljiški kompleks v Prvačini kmalu spet razdelili na majhne parcele in z nadaljnjim gojenjem najrazličnejših kultur, pestrega spleta rastlin, dejansko obšli družbene usmeritve in koristi. V Vipavski dolini spričo takšnih primerov poudarjajo, da bo potrebno odločneje uveljaviti družbene interese v kmetijstvu. Pri tem pa zasebna lastnina zemlje seveda ni in ne bo sporna ali vprašljiva. Občinski skupščini v Novi Gorici in v Ajdovščini bosta najbrž s posebnima odlokoma predpisali proizvodne usmeritve, ki jih bo treba upoštevati na novih zemljiških kompleksih. Ob takih osnovnih opredelitvah glede pospeševanja strateških kmetijskih kultur pa bo ostalo v Vipavski dolini dovolj možnosti in prostora za zadovoljitev všeh tamkajšnjih zasebnih potreb po pridelkih in hrani. Poletna ladijska zveza z Benetkami ZAGREB — Gliser Mediteran, last Dalmacijaturista iz Splita, bo med poletno sezono, in sicer v razdobju šestih mesecev vsak dan plul vzdolž zahodne istrske obale, kjer bo vkrcal potnike in jih odpeljal v Benetke. Mediteran se bo ustavljal v pristaniščih Umaga, Poreča, Rovinja in Pulja. Zamrznitev cen do konca junija VIDEM — Trgovinska zbornica je predložila seznam 49 artiklov široke potrošnje z zamrznjenimi cenami. Pobudo ministrstva za industrijo, trgovino in obrt, Zveze trgovinskih zbornic in Ustanove za nadzor nad cenami, so predstavili na tiskovni konferenci in ob tej priložnosti pokazali tudi lepak (košarica z jestvinami in kokljo). Nadalje so povedali, naj bi sedanje cene ostale nespremenjene do 30. junija, torej tudi med bližnjimi prazniki. Trgovinska zbornica in organizacije trgovcev so v vse jestvinske trgovine poslale seznam jestvin z zamrznjenimi cenami. Preimenovanje Dvorov nad Izolo IZOLA — Več let trajajoče pobude za ponovno preimenovanje Dvorov nad Izolo v prvotne Korte in Vinice v Cetore (oba kraja sta imeni spremenila leta 1959) so pred kratkim dobile tudi organiziran okvir. Krajevna konferenca SZDL v Dvorih je namreč ustanovila posebno komisijo, ki naj bi pripravila dokumentacijo za spremembi krajevnih imen, obenem pa na podlagi zgodovinskih virov izbrala primeren datum za krajevni praznik. Pred začetkom formalnega postopka za preimenovanje bo potrebno preveriti še sam potek akcije in vprašanje stroškov, ki bi s spremembo imen gotovo nastali, sami krajani pa bodo morali že doslej večkrat izraženo soglasje potrditi. Politični dogovor med SVP, KD, PSI BOČEN — Predsednik južnotirolskega pokrajinskega odbora dr. Magnago, ki je na tem položaju že od 1960. leta, je skupščini poročal o programskem dokumentu večine, ki jo sestavljajo njegova (ljudska) stranka SVP, KD in PSI. Po dolgotrajnih pogajanjih je bil po Magnagovih besedah dosežen napredek, ker italijanska stran v koaliciji ne bo več .zastopana kot etnična skupina, ampak v skladu s soglasno izdelanim sporazumom in političnim uvodom k temu sporazumu. V njem poudarjajo privrženost avtonomnemu razvoju vsega prebivalstva in pravico do svobodne rasti vseh jezikovnih skupin. Odpovedali so se vsem ukrepom, ki bi umetno spreminjali njihovo moč. Poglavitni cilj pa je ohranitev sedanjega števila delovnih mest v vsem gospodarstvu in odpiranje novih, če bo to mogoče. Klavrn propad protislovenske provokacije republikanske stranke Videmskim Slovencem odrekajo enakost s tržaškimi in goriškimi Letos v čistilna Pred tremi leti so v Postojni začeli graditi čistilno napravo za mehanično in kemično čiščenje ter snovno razkrajanje odpadnih vod. Zaradi pomanjkanja sredstev so morali dela na tem zelo zahtevnem projektu prekiniti, pred kratkih pa so jih obnovili in v drugem polletju naj bi bila tudi končana. Sredstva, do zaključka gradnje potrebujejo še 18 milijonov dinarjev, so zagotovili, prav tako pa tudi opremo za čistilno napravo. Z gradbeni1!1.1 deli, ki nekoliko kasnijo, zdaj nitijo delavci postojnskih Gradenj, izvajalec kanalizacije pa naj bi bil koprski Hidro. Prav kanalizacijski V Senožečah zgradili čistilno napravo SEŽANA — Delavci Kraškega zi-oarja na glavni cesti v Senožečah , dni zamenjujejo stare cevi za kanalizacijo z večjimi. Že prihodnji mesec naj bi namreč tu začela detoni nova^ čistilna naprava, kjer zdaj 26 nameščajo opremo, čistilna naprava v Senožečah bo z zmogljivostjo 1200 enot zadoščala za potrebe Kraja najmanj deset ali še več let, saJ je dvakrat večja od potreb. Zamenjavo cevi finansira krajevna skupnost, ki je zbrala denar tudi za n°vo čistilno napravo, v bližini Senožeč. V Turinu zasedanje evropskih občin . ^ velikim uspehom se je v Tu-nnu zaključilo XV. zasedanje Sveta evropskih občin, katerega se je ude-ezilo nad 3.000 delegatov iz 15. evropskih držav. Kongres je odprl Predsednik republike Pertini, spregovoril je predsednik vlade Craxi, nakar so se zvrstili politični in ekonomski predstavniki vseh evropskih ,,av. zahodnega sveta. Velik pomen so prisotni dali bližji1.111 evropskim volitvam in ekonomski krizi v Evropi in se v glavnem strinjali, da mora Evropa te probleme rešiti, saj ni več tako imenovane stare Evrope, ampak Evropa, ki se Pomlajuje in gre novim problemom z velikim upanjem nasproti. V splošni diskusij treh komisij je govoril tudi deželni svetovalec Drago Štoka in omenil problematiko, ki mre narodnostne skupnosti v Evro-Pi. Evropski delegati so z aplavzom podčrtali govor v slovenskem jeziku edinega predstavnika slovenskega in slovanskega sveta na zborovanju tri tisoč zastopnikov iz cele Evrope. Z njim je bil na kongresu priso-mn tudi deželni tajnik SSk Andrej Bratuž. Postojni naprava sistem bo precej zapleten, zlasti povezava in napeljava spodnjega dela Postojne, kjer leži tudi Postojnska jama, preko Pivke do prečrpališča in verjetno bo treba zgraditi poseben most, prečrpališče in tlačni vod. Čistilna naprava ob avtocesti Vrhnika - Razdrto pa je za Postojno še kako potrebna, saj vse odplake industrije in prebivalstva tečejo naravnost v Pivko, ki je zato ena izmed najbolj onesnaženih rek v Sloveniji. To pa pomeni ogroženost pitne vode, razvoja turistične dejavnosti in druge negativne posledice. Zaradi izredno problematičnih kra-ških tal, kjer vsako površinsko onesnaževanje pomeni tudi onesnaževanje pitnih voda, pa si v Postojni ne prizadevajo prečistiti samo odplak, ampak zaščititi vso kraško površino. Na osnovi študije, ki jo pripravljajo, bodo v občini zato sprejeli tudi poseben odlok o zaščiti okolja in vodnih virov in z njim predpisali ravnanje in varstvo površin na tem območju. B. V. Illersberg v Pulju PULJ — Tržaški moški pevski zbor Antonio Illersberg bo drevi gostoval v Pulju. Njihov nastop sodi v kulturno sodelovanje med Unijo Italijanov za Istro in Reko in Ljudsko univerzo v Trstu. Zbor so ustanovili 1962. leta in ga sedaj vodi Tullio Riccobon. Prejel je več mednarodnih priznanj, večkrat tudi na pevskem tekmovanju Seghizzi v Gorici. ŠPETER SLOVENOV — Društvo Stellini, ki je v ' soboto zvečer priredilo v špetrski občinski dvorani posvet proti globalnemu zaščitnemu zakonu, je doživelo pravi poraz, še večji poraz pa je doživel deželni odbornik republikanske stranke Barnaba, ki je zamenjal napovedanega poslanca Di Re in je govoril na temo: Ne zaščitnemu zakonu za Slovence videmske pokrajine. Zastopnikov društva in zagovornikov takega stališča je bilo malo. Kljub temu pa je bila občinska dvorana nabito polna. Srečanja so se namreč udeležili številni zavedni Beneški Slovenci, v pretežni meri mladi, ki so s ponosom nosili rumene kartončke pripete na prsih, s katerimi so zahtevali takojšnjo odobritev zaščitnega zakona. Barnaba, ki je govoril v imenu PRI, je predstavil stališča svoje stranke glede globalnega zakona. Leta naj bi pomenil racionalizacijo vseh obstoječih določil, ki sedaj šči- TRST, GORICA — Delegacija županov iz Ljubljane, v kateri so bili Albin Vengust (LJ Center), Anka Tominšek (LJ šiška), Edo Klanšek (LJ Vič), Vlado Beznik (LJ Bežigrad) ter še bivši župan Brežigrada Emil Šu-šter, je bila včeraj na obisku v naši pokrajini, gost slovenskih upraviteljev okoliških občin. Ljubljansko delegacijo so na Fernetičih pričakali predsednik KGS Miloš Budin, župani Pavel Colja, Josip Guštin, Edvin Švab in Albin Škerk ter generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Gostje so najprej obiskali repentabrsko občino, kjer so se ustavili v Kraški hiši: sprejel jih je predsednik zadruge Naš Kras Egon Kraus, ki jim je orisal zgodovino te karakteristične zgradbe in pa tradicije, ki se ohranjajo na tem predelu. Ljubljanski in tukajšnji upravitelji so si v prijateljskem pogovoru izmenjali izkušnje, ki jih je vsakdo pridobil pri opravljanju svojega dela. Razgovor se je nadaljeval na sedežu zgoniške občine, kjer so bila nekatera vprašanja še poglobljena. Slovenski župani so gostom orisali predvsem vlogo, ki jo imajo na tem narodnostno mešanem ozemlju; seznanili so jih tudi z lastnimi prizadevanji, da bi italijanski parlament končno le izglasoval zadovoljiv zakon o globalni zaščiti. Vsi skupaj so se nato odpeljali v devinsko - nabrežinsko občino. Ustavili so se pred spomenikom padlim na nabrežinskem trgu in obiskali Hranilnico in posojilnico. Na občini jih je sprejel župan Albin škerk, nato pa so si ogledali še kamnolome. V popoldanskih urah so se ljubljanski gostje mudili v goriški pokrajini. PONUDBA ALPETOURA Turistično vandranje po Jugoslaviji ŠKOFJA LOKA — Turistična agencija Alpetour, prva v Jugoslaviji, ponuja tujim turističnim podjetjem v Italiji, Zahodni Nemčiji, Avstriji in v skandinavskih državah paket, ki obsega 18 ponudb za obisk najbolj znanih jugoslovanskih narodnih parkov. Takšna oblika turizma postaja namreč v Za-padni Evropi vse pogostejša. Vedno več je takšnih turistov, ki jim ni dovolj hotelska o-skrba, ampak hočejo dopust popestriti z manjšimi ali večjimi avanturami in jih nič ne moti, če ne bodo vsega imeli na zlatem krožniku. Tako Škofjeločani ponujajo vandranje po Alpah, Durmitorju, potovanje s splavi, kajaki po bosanskih kanjonih, obisk Kornatov itd. Eden izmed programov obsega smučanje na Kaninu in spust s kajakom po kanjonih Soče. tijo Slovence v Trstu in nekaterih občinah goriške pokrajine. Tega zakona pa vsekakor ne gre razširiti na videmsko pokrajino, kjer naj se lokalni dialekt in kulturne tradicije ohranijo na osnovi deželnega zakona 68. Izrekel se je proti slovenskim šolam v videmski pokrajini. Dejal je, da bi bilo treba manjšino prešteti in da je treba razčistiti nesporazum glede gospodarskega razvoja tega področja, vprašanje, ki nima prav nič skupnega z zahtevo po zaščiti slovenskega jezika in kulture. Takoj po njegovem govoru so začeli posegati v razpravo Beneški Slovenci. Če je bil Barnaba v zadregi, ko je videl pred sabo desetine rumenih kartončkov, ki so jasno opozarjali na voljo večine prebivalstva, so ga še bolj zmedli kvaliteta posegov in dejstvo, da ni šlo za stališča določenih skrajnežev. Med drugimi je grmeški župan Bonini, ki so ga prireditelji večkrat skušali pre- kiniti, razložil stališča občinskega sveta glede vprašanja globalne zaščite Slovencev. Skratka je Barnaba sam (nihče od prirediteljev in njihovih privržencev ni zaprosil za besedo) branil stališča proti Slovencem in to v druščini, kjer so bili tudi taki, ki so se jasno opredelili za fašiste in ki niso upoštevali najbolj osnovnih demokratičnih pravil. Kako je srečanje potekalo, dokazuje že sam zaključek. Nekaj minut pred deseto uro so nenadoma prekinili razpravo in to, ko je že bil pri mikrofonu drugi predstavnik krajevnih javnih uprav, in sicer župan občine Dreka Namor. J. N. BERITE »Novi Matajur« Na Obali manj aktivnega prebivalstva KOPER — Pri Inštitutu za geografijo univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani so izdelali študijo »demografska gibanja na slovenski O-bali«. Gre za obsežen projekt, ki obdeluje demografske pojave od leta 1869 do zadnjega popisa v letu 1981. Raziskovalci so temeljito obdelali vrsto pojavov, med katerimi je značilno, da je število prebivalstva naraščalo hitreje kot je bil naravni prirastek. To je spričo hitre industrializacije in urbanizacije tega območja tudi razumljivo, vendar hkrati raziskovalci ugotavljajo tudi, da je na obali trenutno aktivnega 49,3 odstotka prebivalstva, leta 1961 pa je bilo aktivnega prebivalstva 51,5 odstotka. Najbolj je padel delež aktivnega prebivalstva v izolski občini in sicer s 54,1 odstotka v letu 1961 na 49,7 v letu 1981, pojav je posledica vrste elementov, od tega, da se je zmanjšal delež kmečkega prebivalstva, da narašča število u-pokojencev, do tega, da se vse več mladih odloča za izobraževanje na višjih stopnjah. Močno je prisoten tudi velik delež gospodinj. Te predstavljajo kar 9 odstotkov vsega prebivalstva na Obali. D. G. Za sestavo novih odborov Jutri novo srečanje med sedmimi strankami po včerajšnjem neuspehu Tudi včerajšnje srečanje na sedežu deželne uprave med KD, LpT, PSI, PSDI, PRI, PLI in Slovensko skupnostjo za sestavo novih odborov na občini in pokrajini ni v bistvu dalo konkretnih rezultatov. Po več kot treh urah razgovorov so se predstavniki omenjenih strank domenili, da se bodo ponovno sestali jutri ob 11. uri na istem sedežu. Glavni problem okrog katerega, kot kaže, ne morejo stranke najti skupnega jezika ostaja še vedno vprašanje županskega mesta, ki ga zahtevata tako KD kot LpT, na tiho nanj upajo tudi laiko-socialisti. Program pa je v bistvu že pripravljen, k njemu sta dve pismeni rezervi dodali LpT, ki zahteva, da se v poglavju, kjer je govor o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti, o-ziroma njene zaščite beseda »prisotnost« spremeni v »številčnost«, s čimer Lista vztraja z zahtevo po preštevanju manjšine; drugo pisme- no rezervo pa so dodale PSI, PSDI in SSk, ki menijo, da je izgradnja premogovnega terminala za kar se zavzema program v kontradikciji z možnostmi razvoja mesta. Problem je torej župansko mesto; da bi ga premostili so laiko - socialisti na včerajšnji seji predlagali novo metodo po kateri določiti, komu naj pripada ne samo župansko mesto, ali pa mesti predsednika pokrajine in KZE, ampak tudi drugih ustanov in komisij. Iznesli so več hipotez o raznih možnih rešitvah, stvari pa so zaenkrat ostale na mrtvi točki. Važno je mestu zagotoviti trdno u-pravo, nam ,je dejal pokrajinski tajnik PSI Seghene, v tem političnem okviru pa je to težko; po njegovem mnenju ga pogojujeta KD in LpT, ki sta postavili veto za vstop KPI v kakršnokoli koalicijo, kjer bi tudi sami sodelovali. O vprašanju sestave novih odborov je bil govor na javni manifestaciji, ki jo je v ponedeljek priredila KPI na svojem sedežu. Na njej je tajnik Poli med drugim dejal, da bi bilo treba pogajanja med sedmimi strankami prekiniti, v kolikor bi tudi včerajšnje srečanje ne dalo sadov, kot se je nato tudi zgodilo. Po njegovem bi morali odslej dalje krizo reševati obe izvoljeni skupščini na rednih sejah. Poli se je obširno zaustavil o dosedanjem poteku pogajanj, ki po njegovem kažejo, kako je v teku pravi boj med hegemonizmi KD na eni in LpT na drugi strani, laiko-socialisti pa so pri tem razdeljeni. Govoreč o programu snujočih se večin je pokrajinski tajnik KPI med drugim ocenil kot zaskrbljujoče dejstvo, da so pogajanja pokazala kako se je možno pogajevati na krajevni ravni o usodi slovenske narodnostne skupnosti, ki je stvar demokracije in ustave in jo zato mora z zakonom določiti parlament. Čistili so le domačini s Krasa Mesto povsem prezrlo zadnjo akcijo »Cisti Kras« »Kras je naš, nikomur ne bomo dovolili, da bi nam ga uničil, preprečimo jugoslovanskim kupcem, da bi ga onesnaževali.'« Take in podobne parole izpred nekaj let so nam še živo v spominu, saj je kazalo, da po podpisu osimskih sporazumov ni stvari, ki bi bila Tržačanom bolj pri srcu, kot prav ta toliko opevani, pa tudi hudo zlorabljeni Kras. Komaj pa se je s kulturo maskirana politična demagogija dobro znanih tržaških krogov polegla, je Kras spet postal izključna skrb njegovih prebivalcev. Neizpodbiten dokaz za to našo trditev je popoln neuspeh, ki ga je doživela akcija »Čisti Krast, zlasti zadnjo nedeljo, ko se je nanjo odzvalo osem (!) prostovoljcev iz mesta. S šestimi člani Operativnega jedra za okolje pri Tržaški občini jih je bilo 14, tako da so avtobus, ki ga je dalo na razpolago podjetje ACT poslali v garažo in se s svojimi vozili podali na mesto akcije pri Bazovici. Resnici na ljubo gre še dodati, da so bili prostovoljci člani Tržaškega alpinističnega kluba, ki se je tokrat edini Tiskovna konferenca SSk o tržaškem gospodarstvu Danes, 18. aprila, ob 11. uri dopoldne bo v prostorih Časnikarskega krožka tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki Slovenske skupnosti predstavili dokument o tržaškem gospodarstvu, ki ga je izdelala posebna komisija za gospodarska vprašanja v okviru SSk. Prvi del vsebuje temeljna izhodišča za družbeni in gospodarski razvoj Trsta, v drugem delu dokumenta so nakazane načelne smernice in tudi konkretni predlogi za poživitev tržaškega gospodarstva po posameznih področjih, v tretjem delu pa so obrazloženi razlogi za nasprotovanje zgraditvi električne termocentrale in premogovnega terminala v Žaveljskem zalivu oziroma v industrijski coni pri Orehu. Plačati pristojbino Trgovinski zbornici Podjetja, družbe, ustanove in razne organizacije, ki se bavijo z gospodarskimi dejavnostmi in delujejo na območju tržaške pokrajine, morajo najpozneje do 16. maja poravnati pri Trgovinski zbornici redno letno pristojbino. Zbornica je zainteresiranim že pred dnevi začela pošiljati ustrezne poštne položnice, ki so mehanografsko sestavljene in že skoraj v celoti izpolnjene : tudi znesek, ki ga mora vplačati posamezno podjetje, je naveden, tako da je treba na položnici zapisati samo še število uslužbencev, ki jih je podjetje imelo dne 31. decembra lani. Kdor pristojbine ne bo pravočasno poravnal, bo to moral storiti prek davčne izterjevalnice, pri čemer bo doplačal dodatnih 5 odstotkov predvidenega zneska za vsak mesec zamude. Kdor poštne položnice ni prejel ali pa bi rad podrobnejša pojasnila, se lahko obme neposredno na Urad za registracijo podjetij (Ufficio Registro Ditte) pri zbornici od 8.30 do 11.40, sicer pa naj se zglasi pri SDGZ. • Danes se bo deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli v spremstvu pristojnih funkcionarjev sešel z odgovornimi za vprašanja higiene pri krajevnih zdravstvenih enotah Furlanije - Julijske krajine. Govor bo o odstranjevanju strupenih in tudi sicer škodljivih odpadkov. Posebna delovna skupina, v kateri so tudi funkcionarji Deželnega ravnateljstva za higieno in zdravstvo, je v okviru izvajanja odloka predsednika republike štev. 915 iz leta 1982 že pripravila osnovne smernice glede proučevanja oziroma sprejemanja prošenj za pooblaščanje odstranjevanja omenjenih odpadkov. Danes v Miljah dan boja proti lakoti v svetu Vsak dan umre na svetu zaradi stradanja 40 tisoč otrok, na tisoče ljudi pa živi podhranjenih. V deželah Tretjega sveta znaša srednja življenjska doba le 47 let. Leta 1982 so velesile vložile za orožje milijon milijard, medtem ko bi le z majhnim delom te ogromne vsote, s 13 tisoč milijardami (kolikor stane pet podmornic »Tri-dent«), našitih celotno človeštvo. To je le nekaj srhljivih podatkov, ki dovolj zgovorno pričajo o dramatičnosti problema lakote v svetu, proti kateri je te dni v teku, tako v Italiji kot tudi v naših krajih, široka kampanja. Pod geslom predsednika Pertinija : »Izprazniti je treba orožarne, napolniti pa žitnice«, je vpregla svoje sile tudi miljska občinska uprava, ki je predvidela vrsto pobud za senzibili-zacijo javnega mnenja. »Lakoto lahko odpravimo«, je napisala v letaku, ki ga te dni delijo v Miljah, »toda le pod enim pogojem : da brez kakršnegakoli zavlačevanja mobiliziramo naše zavesti, da si z vsemi silami in enotno prizadevamo za uveljavitev načel miru in solidarnosti, proti logiki vojne, smrti, uničevanja, sebičnosti in mlačnosti«. Osrednji dan boja proti lakoti v svetu bo v Miljah da nes. Ob 11. uri se bo vsa šolska mladina iz miljske občine zbrala na Mar-conijevem trgu, da bi molila za mir. Med manifestacijo bodo prebrali tudi posebno poslanico škofa Bellomija. Ob 18.30 pa bodo na izredni seji razpravljali o pobudah proti lakoti v svetu člani občinskega sveta. Seja bo odprta javnosti. Tržaška občina odredila prepoved morskih kopeli Analize vzorcev morske vode, ki jih je izvršil oddelek za higiensko nadzorstvo pri Tržaški Krajevni zdravstveni enoti, so pokazale, da voda v higienskem pogledu ni ravno pravšnja za kopeli. Zaradi tega je pristojna služba Tržaške občine odredila prepoved kopanja v vsem obalnem predelu, ki gre od meje z Miljsko občino do barkovljanskega nabrežja. Prepoved ne velja za javna kopališča Topolino, kopališče Excelsior proti plačilu in zasebno kopališče Krožka trgovinske mornarice CMM. odzval, čeprav so svojo udeležbo u-stno obljubile še številne druge organizacije in združenja, pri čemer pa je treba opravičiti alpinistično sekcijo 30. oktober, ki je imela v nedeljo simpozij. Zahvaljujoč prizadevnosti prebivalcev Trebč, Padrič, Bazovice in Opčin pa so območje v trikotniku med bazoviško gmajno, Peskom in Drago vendarle očistili, ob grenki ugotovitvi domačinov, da Tržačani problemov Krasa pač ne čutijo. »Kljub vsemu ne mislimo odneha-tk, nam je dejal vodja Operativnega jedra za okolje pri Tržaški občini dr. Pinto. »Dolžni smo akcijo nadaljevati, če ne zaradi drugega, prav zaradi Kraševcev, ki so pokazali toliko pripravljenosti in dobre volje. Med prazniki jo bomo seveda prekinili in razmišljali, kako nadaljevati, saj tako kot doslej ne gre. Trdno smo prepričani, da si bodo ljudje slej ko prej morali pridobiti potrebno kulturo v odnosu do svojega okolja, čeprav je v zagovor mestnih prebivalcev treba reči, da je bila preteklo nedeljo tudi vrsta drugih prireditev športno-rekreativnega tipa, ki so odvrnile njihovo pozornost od naše akcije. Hkrati pa se zavedamo, da bomo morali več storiti za reklamo in za senzibiliza-cijo javnega mnenja«, je zaključil dr. Pinto. Občni zbor PD Kolonkovec PD Kolonkovec je imelo pred nedavnim občni zbor, ki se ga je u-deležilo veliko občinstva in članov društva. Potem ko so odobrili petletno delovanje odbora, so člani izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Josip Stančič (predsednik), Germano Grahonja (podpredsednik), Klara Starc (tajnica), Marija Pruhar (ekonom), Marko Grahonja (blagajnik), in revizorji : Luciana Picek, Laura Berlocchi in Andrej Debeliš. Na občnem zboru so tudi začrtali letošnji program, ki obsega naslednje prireditve: 23. junija — kresovanje, 24. junija — petletnica ustanovitve društva, 25. julija — vaški praznik Sv. M. Magdalene in razstava starega kmetijskega orodja, sobota, 8. septembra in nedelja, 9. septembra — tradicionalni praznik solate. • Razsodišče za pravice bolnih sporoča, da je njegov urad v Drevoredu XX. septembra 56/1 (tel. 567878) odprt ob delavnikih popoldne (razen ob torkih in sobotah) od 17. do 20. ure. Vprašanje slovenskih šolskih knjig se bo verjetno še dolgo zavleklo skoraj 89 milijonov, a le za poravnavo dolgov Učbeniki: Deželni šolski urad je prejšnje dni prejel skoraj 89 milijonov Ur za slovenske šolske knjige, denarja pa ne bo mogel uporabiti za tiskanje prepotrebnih učbenikov za naše šole. Z njim bo lahko le delno kril dolg več kot 225 milijonov lir, ki se je nakopičil v prejšnjih letih, ko ni imel urad dovolj denarnih sredstev, da bi lah- ko sproti izplačal sestavljalce in prevajalce učbenikov in založnike. S tem se bo primanjkljaj sklada za tiskanje slovenskih knjig sicer zmanj šal na 136 milijonov lir, novih učbenikov pa ne bo mogoče tiskati dokler ne bodo poravnali vseh dolgov. Glede na to, da znaša letna dotacija sklada za slovenske učbenike 94 milijo- nov in pol lir, bo tiskanje novih šolskih knjig ustavljeno vsaj še poldrugo leto, če ne bo medtem prišlo do povišanja sklada. Deželna komisija za slovensko šolo je že večkrat zahtevala naj se ta sklad (zaradi inflacije in padca kupne moči v teh enajstih letih od ustanovitve sklada leta 1973 sem) zviša na 200 milijonov lir letno, zakladno ministrstvo pa je že dvakrat odbilo to prošnjo. Deželno šolsko skrbništvo je prejelo za slovenske učbenike točno 88 milijonov 961 tisoč 540 Ur. V bistvu je to saldo državnega prispevka za leto 1983. če k temu denarju prištejemo namreč 5.538.460 lir, ki ga je prejel urad lani, znaša seštevek točno 94 milijonov in pol lir, kolikor je od leta 1977 dalje letni prispevek za slovenske učbenike. S tem denarjem bo urad izplačal del dolgov, ki jih ima že nekaj let do sestavljalcev knjig in tiskam. Od več kot 225 miUjonov se bo primanjkljaj tako zmanjšal na 136 milijonov Ur. Na Deželnem šolskem uradu pa so včeraj povedali, da bodo moraU pred tiskanjem novih učbenikov najprej poravnati ves dolg. To pomeni, da bodo nameniU za kritje primanjkljaja tudi 94 miUjonov in pol Ur prispevka za letošnje leto (po u-staljeni praksi bo dobU urad ta denar šele prihodnje leto), in skoraj polovica prispevka za leto 1985 (ki ga bo, vedno po ustaljeni praksi, dobil šele leta 1986). S preprostimi besedami povedano bo tiskanje novih slovenskih učbenikov ustavljeno še najmanj poldrugo leto ali še več, če ne bo prišlo medtem do novosti. Taka novost bi na primer lahko bilo zvišanje sklada za slovenske učbenike na 200 miUjonov Ur, kar pa je zakladno ministrstvo že dvakrat zavrnilo. Novost bi lahko bila tudi dopolnitev sklada s prispevki dežele in drugih krajevnih ustanov, kar predvideva člen 8 zakona št. 932, s katerim je bil praktično ustanovljen sklad za slovenske učbenike. Tudi po dokončni poravnavi vseh dolgov pa bo preteklo še nekaj časa predno bodo lahko dobiU naši učenci in dijaki v roke nove učbenike. Deželni šolski urad bi moral namreč tedaj razpisati natečaj za nove knjige. »Tega ne moremo storiti sedaj, ker se ne bi nihče odzval natečaju, če bi že vnaprej vedel, da nima urad razpoložljivih sredstev za plačilo«, je omenil funkcionar v uradu dr. Giovanni Maione. Po predvidevanjih bi lahko te natečaje razpdsaU prihodnje leto. Po razpisu bi pretekla dva meseca za prijavo na natečaj. Urad bi moral nato pregledati predstavljene ponudbe za sestavo, oziroma prevod posameznega učbenika. Avtor, aU prevajalec, ki bi dobil delo v zakup, bi imel nato leto do 16 mesecev (takšna je ob tem normalna praksa) časa, da delo dokonča. Nato bi moral urad razpisati nov natečaj za tiskanje knjig. Tudi tu bi minila dva meseca za prijavo na natečaj, urad bi moral ponovno pregledati prošnje in oddati delo v zakup enemu od založnikov. Ta bi moral v 180 delovnih dnevih tiskati učbenik, delo bi se nato še nekaj mesecev zavleklo zaradi pregledov in korektur krtačnih odtisov. Od razpisa natečajev do izida knjig bi torej po optimističnih napovedih minili najmanj dve leti in pol. če bo urad razpisal »že« prihodnje leto te natečaje, bodo nove šolske knjige po predvidevanjih izšle šele leta 1987... Učbeniki, ki jih še vedno ni Deželni šolski skrbnik je na seji 24. junija lani podal članom deželne komisije za slovensko šolo sledeče poročilo o stanju v zvezi z učbeniki v slovenskem jeziku. Učbeniki, ki so bili že izročeni za natis, a zanje niso sklenili pogodb, ker ni bilo denarnih sredstev: »Laboratorij« — Kvalitativna analiza in kvantitativna analiza za poklicni zavod za industrijo in obrt; »Zemljepis za nižjo srednjo šolo« — 3. zvezek; »Finančna in aktuarska matematika« — 3. zvezek; »Fizikalna kemija« za poklicni zavod; »Algebra za višje srednje šole« — 1. in 2. zvezek. Učbeniki, ki jih je treba še dodeliti v zakup za natis: »Trigonometrija za višje srednje šole«; »Organska industrijska kemija« za poklicni zavod; »Fizika in kemijsko vesolje« — 1. zvezek; »Finančna veda«; »Prehrambene tehnologije« za poklicni zavod; »Zgodovina za nižjo srednjo šolo« — 3. zvezek. Učbeniki, ki jih morajo pregledati izvedenci: »Slovenska slovnica za nižjo srednjo šolo«; »Slovenska čitanka za nižjo srednjo šolo«. Učbeniki, ki so še vedno v tisku in jih še niso izročili: »Risanje« za poklicni zavod; »Zgodovina latinskega slovstva«; »Bančna tehnika«; »Evropska civilizacija« — učbenik zgodovine za višje srednje šole — 1. zvezek. »Prvo srečanje s prirodoslovjem« — za nižjo srednjo šolo — 1. zvezek. Učbeniki, ki so jih izvedenci odobrili: N. Ardolfi : »Pravo« — 3. zvezek — komercialno pravo. Od takrat so lahko naši dijaki dobili v roke le učbenike Zgodovina latinskega slovstva, Bančna tehnika in Evropska civilizacija. Na druge prepotrebne knjige bodo morali verjetno še dalj časa počakati, saj bo moral Deželni šolski urad za tiskanje nekaterih knjig šele razpisati natečaj. Za druge pa bo moral očitno skleniti nove pogodbe z založniki. Le ti namreč gotovo ne bodo pristali na tiskanje knjig po cenah, za katere so se bili domenili še pred leti, saj so v tem času tudi stroški za tiskanje precej narasli. Težave na višjih srednjih šolah Z vprašanjem pomanjkanja novih in primernih učbenikov se morajo že dalj časa soočati tudi naše višje srednje šole. Že večkrat so se za to obrnile na pristojne šolske oblasti, a doslej z bolj malo uspeha. UČITELJIŠČE »SLOMŠEK« — Profesorski zbor je v pismu z dne 13. maja lani opozoril Deželni šolski urad, da je za šolsko leto 1983/84 pošel učbenik Bioio-gija (1. in 2. zvezek). Obenem je omenil, da imajo dijaki na razpolago le še nekaj izvodov učbenikov za algebro in geometrijo (2 zvezka), ki ju je izdala še Zvezna vojaška uprava. Poleg tega je opozoril, da slovenske šole ne razpolagajo z učbenikom za državljansko vzgojo, pa čeprav je temu predmetu odmerjena ena ura pouka mesečno v sklopu zgodovine. Na pismo še ni bilo odgovora. LICEJ »PREŠEREN« — Profesorski zbor je prav pred dnevi razpravljal o knjigah za novo šolsko leto. Ugotovil je, da primanjkujejo knjige »Zgodovina umetnosti« za klasični licej, manjka izvirna knjiga zgodovine za 3., 4. in 5. razred, nato primerna filozofska antologija, zemljepis za 5. razred, medtem ko so prirod opisne knjige zastarele. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD »ZOIS« — Manjka med drugim tretji del učbenika Finančna matematika. Še hujše je stanje na oddelku za geometre, kjer v bistvu manjkajo vsi učbeniki za tehnične predmete. Profesorji si pri tem pomagajo s knjigami iz Slovenije. POKLICNI ZAVOD »STEFAN« — Šola je že leta 1979 prosila za natečaj za 11 knjig (9 za kemijsko sekcijo, 2 za sekcijo monterjev RTV). Od teh sta bili tiskani le dve knjigi (Vaje iz organske kemije in Osnove radioelektronike in televizije). Če se delavec ponesreči med sindikalno dejavnostjo, nima pravice do odškodnine Kasačijsko sodišče je izreklo ìuzsodbo, po kateri uslužbencu, ki se ponesreči med izvrševanjem sindikalnih opravil, ne pri tiče odškodnina v smislu zakonskih predpisov o nezgodnem zavarovanju. Sindikalna dejavnost — meni sodišče — ščiti interese, ki nasprotujejo delodajalčevim interesom, medtem ko službeno delo zasleduje delodajalčeve proizvodne cilje in je tedaj odškodnina za nezgodo na delu povsem upravičena. Razsodba se nanaša na primer, ko de’avec opravlja sindikalno delo y času, ki je temu odmerjen sredi delovnega urnika; za sindikalno dejavnost izven delovnega umika pa seveda predpisi o nezgodnem zavarovanju sploh no veljajo. Sodišče je tudi zavrnilo tezo, po kateri imaš med opravljanjem sindikalnih poslov v primeru nezgode pravico do odškodnine že zato, ker si za čas, ki ga porabiš za sindikalno delo, redno plačan; tudi letni dopust Je redno plačan, meni kasacijsko sodišče, in vendar tedaj človek ne službuje. Občni zbor društvene gostilne na Proseku V soboto je bil v prostorih društvene gostilne na Proseku redni občni zbor članov tega domačega gostinskega obrata. Občnega zbora se je udeležilo kar 92 od 115 vpisanih članov. Zbrane je v imenu odbora pozdravil predsednik Ivan Ban, ki je seznanil prisotne, da je v teku leta 1983 odbor imel 12 rednih ~er 30 izrednih sej, ha katerih je odbor obravnaval in reševal probleme društva. Odbor si je prizadeval za nakup čimboljših vin in tudi v teku tega leta se k' posebno uveljavila prodaja domačega vina, ki so ga odkupili pri domačih kmetih. Ban je nato podčrtal, da je odboru končno uspelo rešiti problem, ki je bil že več let v načrtih prejšnjih odborov: nad celotno stavbo društvene gostilne so zgradili novo streho in s tem dali stavbi lepšo obliko v stilu kraških hiš. V letu 1983 društvo ni sprejelo novih članov. Ob koncu svojega poročila se je Ban zahvalil še gostilničarkama Mariji in Anici ter njunima spoprogama za dobro in kvalitetno delovanje v gostilni ter za njihovo Prijaznost do obiskovalcev in članov društva. Izčrpno blagajniško poročilo je P°dal Silvester Umek, nakar je v poročilu nadzornega odbora Just Fabjan med drugim dal razrešnico odboru. Sledile so volitve upravnega in nadzornega odbora. Izvoljeni odborniki se bodo sestali danes, da si razdelijo posamezne funkcije. Danes v Prosvetnem domu na Opčinah Premiera Tavčarjeve igre »Pekel je vendar pekel« Danes ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah premiera dela prof. Josipa Tavčarja »Pekel je vendar pekel«. Uprizoritev je pripravila dramska skupina openskega Kulturnega društva Tabor v režiji Draga Gorupa. Ponovitev bo jutri. Na sliki prizor z vaj openske dramske skupine Niz predavanj o globalni zaščiti za naše dijake Na slovenskih višjih srednjih šo--Lah se je pred dnevi zaključil niz predavanj o prizadevanjih za dosego globalnega zaščitnega zakona Slovencev v Italiji. Pobudniki za ta srečanja so bili sami predstavniki dijakov, ki so povabili na posamezne šole predavatelje, da bi jim le-ti osvetlili sedanji politični položaj naše narodnostne skupnosti. Na nekaterih šolah so pripravili po dve predavanji, posebej za nižje in za višje razrede. Pretekli teden sta niz predavanj na liceju »Prešeren« sklenila tajnik SLORI Pavel Stranj in časnikar Ivo Jevnikar, medtem ko je na šolah predaval tudi prof. Pirjevec. Stranj in Jevnikar sta podala zgodovinski pregled boja za globalno zaščito, seznanila sta dijake z različnimi zakonskimi predlogi, ki so bili predloženi v parlamentu. Po predavanjih se je razvila med dijaki in predavateljema širša razprava, med katero je skupina dijakov izrazila željo, da bi vsa ta vprašanja še poglobili po delovnih skupinah in da bi o njih seznanili italijanske vrstnike. • Zaradi vzdrževalnih del bo občinski bazen zaprt od 22. do 25. t.m. Okrog 100 mladih pevcev iz Nizozemske in Trsta navdušilo številno občinstvo na Opčinah Okrog 100 mladih pevcev, nekaj več kot 60 iz Nizozemske, ostali čla-n* tržaškega mladinskega pevskega zbora GM, dva mlada dirigenta Jen-nifer vam der Hoek za holandski zbor, Stojan Kuret za tržaški in še Prepolna dvorana Prosvetnega doma na Opčinah — tak je bil v ponedeljek zvečer pogled v dvorano, kjer sta nastopila oba pevska zbora. Pr vi so seveda nastopili gostje, mladi pevci iz Ridderkerka blizu Rotterdama, to je iz mesta, v katerem so se naši tržaški pevci lansko leto, °b svojem sodelovanju na mednarodnem tekmovanju mladinskih pevskih ,, ?r°u, 'k°f vemo so se naši pevci z edno zahtevni in kvalitetni kon Kurenct odlično uvrstili) spoznali s m-iHoli- ,vrs*n^c*- z njimi navezali P jateljske stike, pri njih stanovali L" .** ,mdaj skupno obljubili, da se Podo letos srečali v Trstu. Irmi- lrrjenu Glasbene matice jih je s 'T besedami pozdravil predsed- wc Adrijan Semen, ki je med drugim Pojasmi občinstvu, da gre tu le za , Več kot 600-članske mladinske ' uPlne, ki nastopa doma pri raznih riZ^venib obredih, pa tudi na raznih i,T, 2dcIn* Prireditvah. Zato, je de jo Semen, so tudi vključili v svoj ftjFram. obisk Skupnosti družine det'L”6 *n naTnenHi izkupiček pone-Jkovega koncerta za to ustanovo, cotem so začeli s svojim nastopom, *4® obsegal njihove narodne pe-niu' ?? h?, za razširitev županstva, preureditev sedanje občinske sejne dvorane, zgraditev sanitarij na nogometnem igrišču. Pravzaprav je bil dobršen del zadnje seje namenjen prav obravnavi vprašanj s področja javnih del. Tako je občinski svet odobril izvršilna načrta za 2. in 3. skupino del za ureditev prostorov za nižjo srednjo šolo, odobril splošni izvršilni načrt za razširitev županstva ter izvršilna načrta za 1. in 2. skupino del na istem objektu, načrt ureditve sanitarij na nogometnem igrišču, medtem ko bodo o preureditvi sedanje sejne dvorane odlo- čali na prihodnji seji. Zadevni načrt namreč še ni pripravljen. Dokaj živahna razprava se je v občinskem svetu razvila v zvezi z načrtom za dodatno ureditev gozdnih poti. Pred časom je občina od Kraške gorske skupnosti v ta namen prejela 7 milijonov lir in jih tudi uporabila. Pred kratkim je prišlo dodatno nakazilo 3 milijonov lir. Denar naj bi uporabili za čiščenje gozdne poti med Doberdobom in Polačami v občini Poljan. Takšen predlog je bilo slišati na ponedeljkovi seji. Očistili naj bi namreč grmovje ob poti in opravili kakšno manjše delo, poti pa ne bi posipali. Pri dosedanjih posegih se je namreč pokazala tudi, poleg pozitivne, negativna stran. Vse več je nedeljskih izletnikov, ki se z avtomobili peljejo kar se da daleč na gmajno, na piknik, na nabiranje špargljev lobodičja in drugega brstja, ob tem seveda pa največkrat pustijo za sabo kupe smeti. Prej, ko so bile ceste bolj slabo prevozne za avtomobile, si tako daleč od glavnih poti niso upali. Omeniti seveda velja tudi dejstvo, da občina nima možnosti, da bi takim županstvo »ljubiteljem« narave stopila na prste. Ponedeljkova seja se je pričela s krajšim poročilom župana o nedavnem srečanju v Novi Gorici ter o pripravi Dneva Doberdoba v Novi Gorici, s poročilom o izidu referenduma o miru in proti jedrskemu oboroževanju ter o poteku proslav ob 25. apri lu. Občinski svet je ratificiral tudi nekaj sklepov ožjega odbora in odobril prodajo dveh jusarskih parcel v Jamljah. V Sovodnjah razprava o vsebini zbornika V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi s pričetkom ob 20.30 razprava o sovodenjskem zborniku. Zbornik je uredil Marko Waltritsch, v njem pa so tudi prispevki drugih avtorjev, ki osvetljujejo različne aspekte sovodenj ske zgodovine. Zbornik so predstavili že januarja, tokrat pa bo priložnost za poglobljeno razpravo o njegovi vsebini in za predloge za naslednje številke zbornika. S slovesno podelitvijo častnega ob-čanstva prof. Carlu Rubbii se je naše mesto oddalžilo enemu svojih naj znamenitejših sinov. Prof. Rubbia, ki vodi mednarodni center za raziskave na področju jedrske fizike v Ženevi, je namreč v zadnjih letih postal znan, ne samo specializirani znanstveni, ampak vsej svetovni javnosti, z nekaterimi pomembnimi odkritji glede sestave jedrskih delcev. Čeprav je moral že v mladih letih v druge kraje, je prof. Rubbia po rodu Goričan. Rodil se je leta 1934 na Rafutu, v našem mestu je obiskoval osnovne šole. Nato se je z družino preselil v Benetke, kasneje v Videm in slednjič v Milan. Diplomiral je na normalki v Pisi, nato pa ga je življenjska pot peljala v inozemstvo, kjer se je uvrstil v sam znanstveni Olimp. Bil je deležen številnih priznanj, v Italiji in po svetu. Neka specializirana ameriška revija ga je lani proglasila za znanstvenika leta. Končno je našel čas tudi za obisk v rojstni Gorici, kjer mu je občinski svet že pred časom soglasno sklenil podeliti častno občanstvo. O življenju in delu prof. Rubbie je na včerajšnji slovesnosti na županstvu spregovoril župan dr. Scarano, ki je de- jal, da je naše mesto ponosno zaradi visokih ciljev, ki jih je dosegel prof. Rubbia. Župan je nato poklonil znanstveniku diplomo, s katero podeljuje častno občanstvo in mestni " pečat iz 14. stoletja. Na isti svečanosti je uglednemu gostu župan iz Čente izročil nagrado Epifania, ki jo je prof. Rubbii že pred časom podelil tamkajšnji občinski svet. Ob koncu je spregovoril tudi sam prof. Rubbia, ki se je prisrčno zahvalil za čast, ki mu jo je izkazalo naše mesto. razna obvestila SPD Gorica priredi 25. aprila družabno srečanje pri jamarskem domu na Vrhu združeno z nezahtevnim pohodom od Gabrij preko Brstovca. Zbirališče ob 9.30 pred nekdanjo gostilno Pri Tinkotu. Kosilo iz nahrbtnika, na razpolago pa bo tudi žar, kjer si bodo udeleženci po želji lahko pripravili jedi. Dostop z avtomobili do koče ni dovoljen. kino Corica Kako mladim zagotoviti prijetno in zdravo letovanje Pobuda odbora SKGZ Nesreča v Sleverjanu Pri delu s traktorjem mu je presekalo stopalo Pred vrati so velikonočne počitnice naših otrok. Mnogi še ne pomislijo »na prave počitnice«, toda prišle bodo kar naenkrat in zato je prav, da že sedaj razmislimo, kako bodo naši otroci preživeli del teh počitnic. Odbor za doraščajočo mladino pri Slovenski kultumo-gospodarski zvezi je že programiral počitniška letovanja za letos. Nekaj je novosti in odbor upa, da bo s tem ustregel tako staršem, kot otrokom. Za kakšne novosti gre? Letos je v programu letovanj tudi Škofja Loka. Letovanje v Škofji Loki bo od 25. junija do 9. julija in sicer za otroke od šestega do 15. leta starosti. Otroci bodo razdeljeni po skupinah. Škofja Loka leži sredi Gorenjske nad sotočjem Poljanske in Selške Sore. Mesto je staro več kot tisoč let in ima poleg gradu in starega mostu še kup znamenitosti. Hribovita okoli ca Škofje Loke pa nudi nešteto možnosti za izlete in sprehode ter pohode. V Škofji Loki bodo imeli otroci prostor tudi za interesne dejavnosti in za šport. Savudrije pa goriškim otrokom in staršem ni potrebno posebej predstavljati, saj je letovanje tam že tradicionalno. Mnogo goriških otrok je prvič plavalo prav v čistem morju v Savudriji. Letos bo letovanje v Savudriji 4 V Gorici praznuje danes svoj 75. rojstni dan FRANC FIGELJ Vnuka Peter in Erik ter vsi domači mu želijo vse najboljše. od 10. do 24. julija. V Savudrijo pa gredo lahko otroci od 7. do 13. leta starosti. Vpisovanje je že v teku. Za počitniška letovanja v Škofji Loki in Savudriji lahko starši vpišejo svoje otroke do 10. maja t.l. Vpisovanje poteka na sedežu SKGZ v Gorici, Ulica Malta 2, telefon 84644, vsak dan od devete do dvanajste ure in od 16. do 19. ure razen sobote. Tudi letos prvomajsko slavje v Opatjem selu Občinski sindikalni svet in ostale družbenopolitične organizacije v Novi Gorici že izvajajo priprave na veliko in tradicionalno manifestacijo v počastitev 1. maja, mednarodnega praznika dela. Kot znano so osrednje proslave v Opatjem selu na Krasu, pri čemer sodelujejo tudi tamkajšnji prebivalci v okrilju Krajevne skupnosti. Na letošnji proslavi bo slavnostni govornik Marjan Orožen, predsednik slovenskih sindikatov. Program pa bodo izvajali Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom mojstra Oskarja Kjudra, pripadniki jugoslovanske vojske in u-čenci osnovne šole »Ivan Rob« iz Šempetra pri Novi Gorici. Organizatorji bodo na proslavo kot zmeraj doslej povabili tudi delegacijo sindikatov iz goriške pokrajine. Vendar želijo, da bi bila ta delegacija enotna in naj bi izražala enotnost vseh treh sindikatov, ki delujejo pri nas. V Števerjanu se je včeraj dopoldne pripetila huda nesreča na delu, pri kateri je traktor dobesedno presekal del stopala kmetovalcu srednjih let. Žrtev nesreče je 51-letni Giovanni Feroletto, rojen v Messini, z biva liščem v števerjanu, Križišče 12. Včeraj dopoldne je delal na polju, ko se je v še nepojasnjenih okoliščinah pripetila nesreča. Zdi se, da se je prevrnil traktor ali kaj podobnega, čeprav Feroletto, povsem razumljivo, ni bil v stanju, da bi zdravnikom pojasnil okoliščine nesreče. Z rešilcem Zelenega križa so ga najprej peljali v oddelek za prvo pomoč pri splošni bolnišnici v Gorici, nato pa so ga premostili v ortopedski oddelek v Krm in. Kot rečeno, mu je pri nesreči odrezalo prednji del stopala desne noge. Njegovo splošno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče, glede hude rane na nogi pa zdravni ki niso še izrekli dokončne prognoze. Prikaz vloge divizije Garibaldi-Natisone V okviru proslav ob 25. aprilu je sekcija VZPI v Ronkah, v sodelovanju z občinsko upravo, pripravila ciklus predavanj o odporništvu, s posebnim poudarkom na dogodke v naših krajih, Tako je bilo v petek zvečer v občinski sejni dvorani na sporedu že drugo predavanje iz o-menjenega ciklusa. O osvobojenem ozemlju in o vlogi divizij Garibaldi -Natisene v severozahodni Benečiji (Neme, Ahten, Fojda) je govoril prof. Gino Lizzerò, član vojaškega vodstva divizije Garibaldi - Natisene. Lizzerò je podal zgodovinski oris nestanka in delovanja divizije Garibaldi - Natisene, ki je delovala tudi v zahodni Benečiji, to je na zgoraj omenjenem osvobojenem ozemlju, štela je nad 4000 borcev, od katerih jih je v boju padlo 1089, 358 je bilo pogrešanih, 546 pa težko ranjenih. Kot vojaška formacija je bila razpuščena 20. junija 1945 v Vidmu. Lizzerò je predavanje obogatil s predvajanjem diapozitivov. Sekcija VZPI iz Ronk bo ciklus predavanj sklenila 25. maja, ko bo o diviziji Garibaldi - Natisene govoril njen nekdanji poveljnik Giovanni Radovan. Slovesnosti ob 25. aprilu v doberdobski občini Občinska uprava v Doberdobu je objavila spored spominskih slovesnosti ob 25. aprilu, ki jih bo priredila v sodelovanju z VZPI-ANPI ter društvi in organizacijami v občini. Slovesnosti bodo v sredo, 25. aprila, dopoldne s sledečim razporedom: ob 9.30 zbirališče pred županstvom v Doberdobu in odhod na Poljane, ob 10. uri polaganje venca na Poljanah, ob 10.15 na Palkišču, ob 10.30 v Jamljah, ob 11. uri osrednja slovesnost pred spomenikom v Doberdobu. Ob 10. uri bo v župni cerkvi v Doberdobu maša za padle v NOB. VITTORIA 17.30-22.00 »Seme d'amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Zaprto. VERDI 18.00-22.00 Skok v kino: »Montenegro tango (ali: Biseri in svinje)«. Režija D. Makavejev. Tržič EXCELSIOR 18.00—22.00 »Una ragazza in amore«. PRINCIPE Zaprto. COMUNALE 20.45 Koncert godbe San Michele in nastop pesnih skupin. Nova Gorica in okolica SOCA 18.30-20.30 »Brunhilda in Krim-hilda«. SVOBODA 18.30 »Vojna titanov«. DESKLE 20.00 »Samo dvakrat se živi«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. POGREBI: * Ob 8. uri Oriana Moretti iz splošne bolnišnice; ob 9.30 Veneranda Ziani por. Zampa iz splošne bolnišnice; ob 11. uri Giustina Venezian vd. Levi iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Ermanno Susmel iz splošne bolnišnice. darovi in prispevki V sklad za poimenovanje osnovne Sode v Pevmi po Josipu Abramu so prispevali: Aldo Jakin 30 tisoč lir, Danilo Jakin 50 tisoč, Albin in Sonja Škerk 20 tisoč, Zora Sfiligoj 10 tisoč, Elda Gravner-Nanut 50 tisoč, druž. Karlo in Vili Prinčič 50 tisoč, druž. Primožič 30 tisoč, T.B. — Gorica 50 tisoč, tvrdka Terpin 50 tisoč, R. Mlakar — Gorica 10 tisoč, P.F. — Gorica 10 tisoč, Viktorija Doljak Cattaneo 10 tisoč, Danijela Bensa L. 10 tisoč, Marija Bregant 10 tisoč, Andrej Kosič 50 tisoč. Za kulturno in športno središče na Vrhu je Gabrijel Devetak; Vrh 11, daroval 100 tisoč lir. Pri urejanju novega oljčnega nasada Odkritje prazgodovinske naselbine v boljunskem Čelu STANKO FLEGO Dolinsko območje poznamo kot eno izmed arheološko in zgodovinsko najbolj pestrih predelov v tržaški okolici- Jamska arheološka najdišča v Dolini Glinščice, prazgodovinska gradišča, ostanki slovitega rimskega vodovoda, razvaline srednjeveških gradov, opuščene cerkve, opuščena vas Brda, le da omenimo najvažnejše objekte, ki pričajo o tem kultumo-zgo-dovinskem bogastvu. Nič čudnega torej, če pri poljedelskih delih, pri kopanju hišnih temeljev in pri raznih drugih delih na zemljiščih, često ljudje naletijo na posamezne arheološke najdbe ali na ostanke starih zgradb. Najčešče pa nezaupanje, sicer v dobršni meri u-temeljeno, ljudi do države in njenih inštitucij povzroča, da te najdbe ali vsaj podatek o teh ne pride do odgovornega zavoda, v tem primeru Nad-zorništva za naravno, arhitektonsko, arheološko, umetniško in zgodovinsko dediščino. Mnogokrat do tega evidentiranja arheoloških najdb ne pride tudi ker se najditelj, najčešče kmetovalec ali gradbinski delavec, ne zaveda pomembnosti akromnih najdb na katere naleti ali le te sploh prezre. Ni namreč lahko pri najdbi posameznih kosov grobe, prostoročno izdelane lončenine iz prazgodovinske dobe slutiti prisotnost naselbine ali grobišča, oli pri kosih opeke računati na ostanke rimskodobne zgradbe, ali še, dati pravi pomen naključno najdenim kremenastim praskalom ih rezilom iz kamene dobe. Mnogo najdb ne pride v prave roke tudi zaradi teh povsem razumljivih vzrokov. Ko so trije podjetni fantje iz dolinske občine pričeli proti koncu prejšnjega leta preurejevati severno in vzhodno pobočje ter sam vrh boljun-škega čela v terase in preorana zemljišča za nasaditev velikega oljčnega nasada, je bilo sicer pričakovati, da bo prej ali slej bager ali traktor preoral na dan kakšno arheološko zanimivost. In to se je natančno tudi zgodilo. Pri kopanju in rigolanju na sa mem vrhu čela je prišla na dan precejšnja količina odlomkov prazgodovinskih lončenih posod. Za to odkritje pa se moramo zahvaliti pozornosti in precejšnji izkušenosti enega izmed teh reh dolinskih podjetnikov in sicer Ro berta Ote iz Bol junca, ki me je takoj o najdbah obvestil. Povedal mi je, ? ,f0 bili kosi glinastih posod precej globoko v zemlji, približno 60-70 cm, *n ]ih je odkopal bager, ki je na že 'zngolanem zemljišču kopal v raz- Eden izmed številnih odlomkov glinastih posod, starih okoli 3.000 let, ki so prišli na dan na vrhu boljunškega Čela pri preurejevanju zemljišča za oljčni nasad (širina odlomka 12,5 cm - višina 8 cm) mahu kakih 5 metrov jarke namenjene saditvi oljk. Najdeni odlomki lončenine pripadajo pretežno večjim posodam, ki so bile izdelane prostoročno. Nekatere posode so bile tudi okrašene z vtisi, vbodi ali glinastimi trakovi. Orna mentacija je bila izvršena še na surovi glini, preden so lonce položili v lončeno peč. Prav na podlagi ornamentike in po obliki posod samih in držajev in še po značilnosti keramike je bilo mogoče tudi te najdbe časovno opredeliti. Za datiranje najdb sme se obrnili na arheologa Pokrajinske ga muzeja Koper, Mateja Župančiča, ki s svojim dragocenim mentorskim delom spremlja prve korake arheološke dejavnosti pri nas v zamejstvu. Po njegovem mnenju naj bi odlomki lončenine pripadali kasni bronasti dobi, ali če se že hočemo v številkah izraziti, dobi nekako 1.200 let pred n. št. Najdbe smo izročili tržaškemu Nadzomištvu za arheološko dediščino, katerega predstavniki so se ob naši navzočnosti tudi najdišče takoj ogledali. Najdbe pripadajo starejši fazi tako imenovane t>kaštelirske kulturen, torej starejšemu obdobju gradišč. Zanimivo je še dejstvo, da je na kraju, kjer so prišle na dan keramične najdbe, bager izkopal tudi precejšnje število večjih kamnov. Ti dajo misliti na obstoj pravih kamnitih struktur, morda stanovalskih zgradb ali obzidja, ki naj bi obdajalo naselbino. Zelo verjetno je torej na vrhu čela stala že u prazgodovini pravcata naselbina, ki bi torej spominjala na gradišče. In to le streljaj od mesta, kjer so stale mnogo kasneje rimske stavbe in še srednjeveška vas Brda, opuščena nekje ob koncu 17. ali začetku 18. stoletja. Tako nam boljunško Čelo nakazuje primer zelo dolge kontinuitete naselitve, za katero nam sicer še manjkajo dokazi o življenju v nekaterih vmesnih obdobjih. Ni izključeno vendar, da bodo bodoča raziskovanja, če bo seveda do teh raziskav prišlo, dala odgovor še na marsikatero vprašanje povezano s poselitvijo tega prostora. Pri odkritju prazgodovinske postojanke na vrhu Čela moramo še podčrtati dejstvo, da je to prvo arheološko najdišče, ki ga posredujejo odgovornemu državnemu organu naše manjšinske organizacije in sicer nedavno nastala Komisija za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici v Testu. Eden izmed namenov Komisije je prav raziskovanje in evidentiranje novih arheoloških najdišč in zgodovinsko - etnografskih spomenikov na našem zamejskem etničnem prostoru. V to raziskovalno delo spada tudi ovrednotenje izvirnih, starih krajevnih imen vezanih na najdišča ali spomenike, imena, ki so bila žal prevečkrat spregledana pri raznih štu-* dijah ali razstavah. Delovanje Komisije na področju arheologije, ki je bila na našem prostoru od zmeraj popoln monopol večinskega naroda pa je za našo skupnost še posebno zanimivo in stimulativno. V Šmarjah zaključna revija »Primorska poje« V Šmarjah nad Koprom smo dne 8. aprila prisostvovali dvanajsti in sklepni reviji »Primorska poje 84« v toplem, v sončnem vremenu, v slavnostno razpoloženem vzdušju prijazne vasi, ki se je tako rekoč v celoti vključila v organizirano pomoč prirediteljem revije. Množica poslušalcev ni mogla vsa v dvorano, saj bi lahko napolnila kar dve. Nastopilo je 12 pevskih zborov: dekliški »Grlica« iz Budanj, moški »Briški grič« iz Števerja-na, mešani »Primorsko« iz Mačkolj, moški »Lipa« iz Kozane, lovski »Zlatorog« iz Vipave, mešani »Topničar« iz Trnova, oktet »J. Premrl -Vojko« iz Spodnje Idrije, ženski iz Postojne, moški »Svoboda« iz Anhova, mešani »Marij Kogoj« iz Trsta, moški »F. Venturini« od DÀnja pri Trstu in mešani zbor iz Divače. Poprečna kakovost ni dosegla ravni revije v Divači, za katero lahko zdaj ob sklepni, rečemo, da je bila najboljša. V Šmarjah sta sicer nastopila sorazmerno dobra zbora — moški od Domja in mešani iz Divače — toda tehtnico so prevesili šibki zbori; med temi je prvič na reviji nastopil mešani zbor iz Mačkolj, ki mu pa ne gre toliko zamere za pomanjkljivo glasovno izdelavo kakor zborom z večjo pevsko tradicijo, kakor, na primer, dekliškemu zboru iz Budanj, ki je sicer nastopil šele drugič, vendar je bil glasovno skromneje pripravljen kakor lansko leto, ko nas je presenetil po čistem, dovolj zlitem petju, enotnosti v delovanju in po interpretativni vtisnosti. Zbor ima lepe glasove, ki jih bo treba bolj utrditi. Pri moškem zboru iz števerjana, ki Je v bistvu ostal v mejah tradicionalnega načina petja, so bili najbolj površno pripravljeni basi, med katerimi na trenutke večina ni obvladala ^ pevskega deleža, saj so nekateri večkrat zašli v oktave z drugimi ali se pa sploh niso oglasili, pa tudi kar po svoje radi »zavijejo«, (Adamič : Za-vrški fantje). Prepričan pa sem, da bi pevci z malo več volje, ali bolj konkretno, z vestnejšim obiskom pevskih vaj lahko marsikaj v glasovnem pogledu izboljšali Moški zbor iz Kozane razpolaga z dobrimi glasovi, ki pa terjajo še nadaljnje izdelave zlasti v basovski skupini, ki še nima potrebne homogenosti, pa pri tenorjih rada zašepa intonančna vzdržljivost. Pesmi so bile natančno naštudirane, le da zbor nima še dovolj sproščenosti pri interpretiranju, kar pa bo gotovo zraslo ob vzporednem nadaljnjem prizadevanju za čim večjo glasovno dovršenost. Zanimivo je, da zbor lepo zazveni v f, medtem ko se bo treba potruditi za jasen in mehkejši p - pp. Lovski zbor iz Vipave je med redkimi, ki ostajajo v okvirih nagnjenosti k naravno pogojenemu načinu petja, ki pa ne nudi večje možnosti za ustreznejšo intonativno izčiščenost, homogenost in popolnejšo glasovno uravnoteženost. Mešani zbor iz Trnova združuje zagreta pevska zavzetost, da si kljub določenim skromnim glasovnim možnostim, stalno prizadeva zboljšati svoj zvok in celo posega po zahtevnejši literaturi, kakor je Brahmsova V tihi noči, ki pa čustveno ni segla še dovolj globoko in bo zbor monia malo kasneje, bolj sproščen od pevskih skrbi, vtisnil bolj prepričljiv odraz njenih vrednot. Zbor sicer zveni čisto in bolj ubrano v razponu p - mf. Vsekakor pa bi bilo potrebno izboljšati homogenost sopranov. Oktet iz Spodnje Idrije je že precej bolj zlito in enotno pel, sicer pa nas je začudilo intonira-nje pesmi z razglašeno intonirko (?!)• Vse tri Adamičeve pesmi (Fantovska, Prazno srce. Vasovalec) zahtevajo večjo preciznost v izvajanju: točnejšo intonacijo in nujno vzdržljivost, ki je med posameznimi pevci bolj ali manj nihala, zaradi tega tudi vertikale niso bile vedno čiste, ker je omahala homogenost v skupinah. Tudi bi bilo potrebno popraviti netočnosti pri pesmi Vasovalec, ki spreminjajo harmonijski obraz na več mestih. Ženski zbor iz Postojne se je s pevovodjo, ki je v zadnjem trenutku zamenjal obolelega stalnega, ujel pri Mihelčičevi Sem si vzela, ki^ je v svoji živahni prešemosti zazvenela prepričljivo, pa tudi obenem skrila pomanjkljivosti glasovne izdelave, kakršne so se pokazale pri prvih dveh pesmih. Mešani zbor »M. Kogoj« iz Trsta, ki ga vrsto let vodi Nada Žerjal - Zaghet, ni potrdil svojih kakovosti iz prvih let, niti lanske. Predvsem moti vse bolj oster sopranski vibrato, ki oslabi celoten zborov zvok in njegovo ravnotežje ter barvno izenačenost, poleg tega s svojo ostrino povzroča z občasnim nižanjem pravo navzkrižje v intonaciji ostalih skupin, ki jih privede do negotovosti. Posledica so nečiste vertikale. V sicer smiselno nakazanih interpretacijskih zasnovah ni dovolj zbrano sledil dirigentki, ni prišlo do neposrednega stika in konsenza v kreiranju. Morda so bili trenutki nerazpoloženja? V moškem zboru iz Anhova, ki ga je že lani uvedla na pot veščega vokalnega izpopolnjevanja Jasmina Gorjanc, so se pojavljali hripavi glasovi, najbrž posledica prehladov in obolenj, ki so preprečili verjetno tudi nastop že prej v Trstu. Zbor namreč letos ni pokazal pričakovane homogenosti in zlitosti petja kakor lani. Pogrešali smo tudi lansko leto doseženi volumen. Pa tudi disciplina je malce popustila, ker je zbor premalo sledil intonacijam dirigentke. Z ozirom na že dosežene uspehe, bi nam bilo žal, če se zbor ne bi prebil iz teh težav, saj ima pogoje, da lahko kakovost še preseže. Sorazmerno najbolj viden napredek je bil pri zboru od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. V celoti je pridobil na polnozvočnosti in ubranosti, le nekoliko je motila nagnjenost I. tenorja navzdol in pa nižanje istega v malem zboru pri zadnji pesmi, ko je povzročal zglašenost ob koncu. Dovolj prepričljive so bile interpretacije. Zbor je torej napredoval. Mežani zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race, je za razliko iz prejšnjih let, do lani, tokrat bal sorazmerno najšibkejši v sopranski skupini, v kateri so posamezni glasovi povzročali padanje, ki je postopoma v določenih trenutkih grozilo potegniti tudi ostale dele zbora za seboj. Zato bo potrebno sopransko skupino glasovno bolj u-čvrstiti s pravilnejšim in popolnejšim pevskim ravnanjem. Zanimivo je, da je zbor v določenih trenutkih med f - ff zazvenel precej uravnoteženo in izenačeno. Najbolj osmišljeno interpretirana je bila Pojdem na prej B. ščekove. Marsikaj bi lahko še zapisali o nekaterih splošnih problemih našega zborovskega petja in delovanja zborov ter izrazili nekaj tehtnejših pripomb in nasvetov, vendar sta nam čas in prostor odmerjena. Naj ob koncu izrečemo še priznanje vsem pevcem in pevovodjem, čestitamo tistim, ki so količkaj napredovali, vsem pa želimo nadaljnjega delovnega poleta in boljših uspehov. IVAN SILIČ TONE SVETINA Med nebom in peklom ---------------119------------------- črnosrajčniki s smešnimi cof astimi kapami so Bh lovili, jih vezali in skladali kot drva na voz. Bežala je, pa ni mogla ubežati. Zgrabilo jo je mno-So rok, davili so jo, in ko ji je že pohajala sapa, le v grozi kriknila in se vsa mokra zbudila. Tresla se je po vsem telesu in strah je ni zapustil niti v budnem stanju. Ob njenih krikih se je mož zbudil in vprašal: »Kaj ti je, Pepca?« Molčala je. Prižgal je petrolejko. Medli sij se je Prelil vse do okna, kjer je že bledela noč. Zunaj so Petelini naznanjali dan. Povedala mu je, kaj je videla v snu. »Saj ni čudno, ko pa ne znamo govoriti drugega o strahovih in žrtvah. Veš, hujše ne bo, kot je bilo na ruski fronti... Pa smo tisto le preživeli, zato bomo tudi vse drugo!« »Frane, zase in zate se ne bojim. Skrbi pa me usoda otrok. Nekaj je še mladih in nebogljenih... Le zakaj sva jih toliko spravila na svet...? Otožno se je zagledala vanj. »Dobro je, da jih imava enajst. Če nas Bečanovih pobere polovico, bo naša družina še vedno večja kot kakšna druga...« »Frane, ti vedno najdeš dobro rešitev. Zaupam v tvojo srečo. Obljubi mi, da ne boš branil otrokom, da se umaknejo!« »Ne bom jim branil, čeprav nič ne dam na sanje, prerokbe in slutnje. Naredili bomo po tvoje. Zjutraj se bodo pripravili...« V soglasju sta objeta zaspala kot v mladih dneh. Nista mogla biti drug brez drugega. Medtem ko so se štirje otroci pripravljali za odhod v partizane in pomagali očetu spraviti zaloge hrane in vrednejše stvari v skrivališče, je mati vzela mašno knjižico in odhitela v cerkev. Bila je cvetna nedelja, vaški otroci so prinesli butare, ovešene z jabolki in okrašene s pisanimi trakovi. Duhovnik je butare blagoslovil; s tem je bila blagoslovljena tudi nova, klijoča rast. Po maši je Bečanka obiskala župnika. Zaupala mu je svoje zle sanje in slutnje. Čeprav je župnik večkrat pravil, kako je Jožef tolmačil sanje egiptovskim faraonom, ki so imeli Jude v ujetništvu, ni vedel, kaj bi ji rekel. »Ne znam tolmačiti sanj. Prav je, da si prišla. Ne le tebe, tudi mene gnjavi strah. Bojim se, a sam ne vem, česa. Davkar nam je živ nakopal mnogo nevšečnosti, mrtev pa nam jih bo še več. Jožefa, ne zameri mi, če ti povem naravnost: ne zdi se mi pametno, da se gresta tvoja dva sinova vojno okoli hiše, tu, kjer ju vse pozna. Poglej, še lisica nikoli ne pleni v bližini lisičine. Zakaj? Ker bi jo lovci zlahka našli. Daleč stran od mladičev išče hrano.« Ženi se je obraz stemnil. »Kaj hočete s tem reči? Delate naše krive za strah, ki ga prestajamo?« je dejala Jožefa razočarano. Vstala je in hotela oditi, saj ji je Bečan večkrat rekel, da preveč leta v cerkev ter naj ne išče pravice in poštenja pri farjih... Ti da imajo svoje nazore, ki jih mi ne razumemo, čimprej naj se vrača iz cerkve domov, je naročal, saj kmetje nimajo časa za molitev, pa tudi grehov ne takšnih kakor gospoda... Župnik je čutil njeno užaljenost. Skušal se je opravičiti: »Nekoč sem že dejal, da bodo tam, kjer se bo začelo, žrtve naj večje!« Bečanka ga je gledala z nezaupanjem. »Gospod, nekje se mora začeti! Kje se bo, ni v naših rokah! Saj pravite, da brez božje volje tudi las ne pade z glave in da ni sprememb brez žrtev...« Namizni tenis: EP v Moskvi Jugoslovanke izgubile proti SZ in osvojile srebrno kolajno MOSKVA — Jugoslovanskima namiznoteniškima igralkama Branki Ba-tinič in Gordani Perkučin ni uspel veliki podvig. Včeraj sta namreč v velikem finalu ženskega ekipnega tekmovanja na evropskem prvenstvu v Moskvi izgubili proti SZ z 0:3. Tudi srebrna kolajna pa je za Jugoslavijo izreden uspeh. V moški konkurenci je zlato kolajno osvojila Francija, ki je v finalu s 5:3 premagala Poljsko. V tej konkurenci je jugoslovanska vrsta osvojila peto mesto z zmago proti Sovjetski zvezi s 5:3. Italijani se na tem EP niso proslavili, saj so izpadli v B skupino. Tudi »azzurre« niso igrale najbolje. Naj omenimo, da je z italijansko reprezentanco nastopila tudi krasovka Marina Cergol. MOŠKI: 1. Francija, 2. Poljska, 3. Švedska, 4. ČSSR, 5. Jugoslavija, 6. SZ, 11. Italija. ŽENSKE: 1. SZ, 2. Jugoslavija, 3. Madžarska, 4. Nizozemska, 5. Švedska, 6. Anglija, 19, Italija. V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Potrebna še tretja tekma C. zvezda sinoči v Beogradu premagala Ciborio Crvena zvezda — Gibona 87:79 (37:34) CRVENA ZVEZDA Beograd: Milosavljevič 4 (2:3), Stefanovič, Milivoj ša, Jankovič 8, Karadžič 16 (2:2), Bogosavljev 4, Aleksič, Petovič 10 (2:2), žižič 17 (3:6), Kovačevič 6, Avdija 22 (0:1). GIBONA Zagreb: M. Nakič 12 (2:3), Petrovič 10, Bečič 9 (3:4), čutara J7 (7:8), Pavličevič 2, Cetinja, Knego 4, B. Vukičevič 5 (3:4), Ušič 18 (6:6), I. Nakič, Gospodnetič 2, A-rapovič. SODNIKA: Petrovič (Beograd) in Belegu (Peč). BEOGRAD — V drugi finalni tekmi za jugoslovanski državni naslov je sinoči v Beogradu domača Crvena zvezda, čeprav v okrnjeni postavi, zasluženo premagala zagrebško Cibono. Ker je v prvi tekmi v Zagrebu zmagala Gibona, bo za o-svojitev državnega naslova potrebno še tretje srečanje, ki bo v soboto ponovno v Zagrebu. Sinočnja tekma je bila dokaj trda, živčna in tehnično na povprečni rav--ni. Pri Giboni so povsem odpovedali centri, medtem ko sta bila pri C. zvezdi še posebno uspešna žižič in Avdija. Prav proti koncu srečanja je prišlo do neljubega dogodka, ko so (verjetno eden od gledalcev s kovancem) zadeli Zagrebčana Petroviča v glavo. ITALIJANSKA KOŠARKA Danes osmina finala Danes bodo prva srečanja osmine finala končnice italijanskega košarkarskega prvenstva. Na sporedu bodo štiri srečanja, v katerih bosta zaposlena tudi Tanje-vičev Indesit in Dalipagičev Gedeco iz Vidma. DANAŠNJI SPORED V Livornu: Peroni - Marr Rimini ; v Vareseju: Star - Yoga Bologna; v Neaplju: Febal - Gedeco Videm; v Caserti : Indesit - Cantine Riunite Reggio Emilia. kratke vesti - kratke vesti DISCIPLINSKI UKEPI De Falco (Triestina) izključen za eno kolo MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v drugi ligi med drugim izključila tudi nogometaša Triestine De Falca za eno kolo. Za eno kolo v B ligi so še izključeni: Fanesi (Padova), Mondani in Ferrari (Perugia), Marino (Catanzaro), Mitri (Cavese). Za dve koli pa: Gelain (Empoli) in Di Giovanni (Varese). V prvi italijanski ligi so izključili kar za šest kol nogometaša Pise Via-nella. Za eno kolo pa so izključeni: Novellino (Ascoli), Maltiera (Roma), Pellegrini (Sampdoria) in Beruatto (Torino). Trener Ascolija Mazzone pa je izključen vse do 17. maja letos. F. Moser prvi MADRID — Italijanski kolesar Francesco Mjoser je osvojil prolog mednarodne etapne dirke po Španiji. Saronni se je uvrstil le na 51. mesto. VRSTNI RED PROLOGA (6,300 kilometra) : 1. Moser (It.) 8'08”63 s poprečno hitrostjo 44,171 km na uro; 2. Ruiz (Šp.) po 9”; 3. Blanco (Šp.) po 11”; 4. Gorospe (šp.) po 13”; 5. Peti to (It.) po 17". Teofili »prijavljen« MILAN — Zaradi znanega škandala o stavah v italijanski košarki so včeraj prijavili disciplinski komisiji italijanske košarkarske zveze sodnika Alessandra Teofilija. Teofi-lija dolžijo, da ni seznami košarkarske zveze, da je imel večkrat stike z nekim igralcem »totobasketa« in da je celo od le-tega sprejel določeno vsoto. Umrl Romano Vecchie! TRST — V Trstu je včeraj umrl Romano Vecchiet, ki je leta 1928 v Padovi osvojil prvo tekmo v hoji na 50 km. Pogreb priljubljenega tržaškega športnika bo danes ob 12. uri. Danes Giorgetti - Djadda TREVISO — Italijanski boksar Walter Giorgetti bo skušal drevi v Tre-visu obdržati naslov evropskega prvaka v petelinji kategoriji proti Fran-cosu, alžirskega porekla Kamelu Djaddi. Ta dvoboj bo pravi polfinale za juriš na svetovni naslov proti Mehikancu Riku Sandovalu. Nogomet: polfinale EP »under 21« Drevi Anglija-Italija MANCHESTER — Drevi bo v Manchestru prva polfinalna tekma nogometnih reprezentanc za evropsko prvenstvo »under 21« med Anglijo in Italijo. Za Italijo bo to srečanje še kako pomembno, saj je italijanski nogomet po poti že izgubil vse svoje »reprezentance« v ostalih evropskih konkurencah in zato se na Vicinijeve izbrance polaga še posebna pozornost. »Azzurri« pa drevi v Manchestru gotovo ne bodo pred lahko nalogo. Angleži so trenutno dokaj nevarni, kar kažejo tudi njihovi zelo uspešni nastopi v evropskih klubskih pokalih. Vicini bo drevi poslal na igrišče naslednjo postavo: Rampulla, Bergo-mi, Calia, Ferri, Pin, Righetti, leardi, Battistini, Monelli, Dossena, Mancini. . Nogomet: kvalifikacije za OI Jugoslavija in Italija zgolj za formalnost Danes bosta poslednji kvalifikacijski tekmi za nastop na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Italija bo namreč igrala v Utrechtu proti Nizozemski, Jugoslavija pa v Braili proti Romuniji. Srečanji pa bosta brez vsakršne pomembnosti za skupno lestvico, saj si je Jugoslavija z zmago v predzadnjem kolu v gosteh proti Nizozemski že matematično zagotovila u-vrstitev za Los Angeles. Tako za italijanskega selektorja Majdinija kot za jugoslovanskega zveznega trenerja Toplaka pa bo današnji nastop le nekaj pomenil. Maldinijeva reprezentanca še vedno išče prvo zmago v tej skupini, Toplakova vrsta pa bi želela nepremagana dokončati svoje kvalifikacijske nastope. LESTVICA Jugoslavija 5 4 1 0 14:5 9 Romunija 5 2 2 1 6:5 6 Italija 5 0 3 2 6:11 3 Nizozemska 5 0 2 3 3:8 2 DANAŠNJI ZADNJI TEKMI: Nizozemska - Italija in Romunija - Jugoslavija. Ni več vstopnic za tekmo Juventus - Manchester TURIN — Za povratno polfinalno nogometno tekmo evropskega pokala pokalnih prvakov med Juventu-som in Manchestrom, ki bo 25. aprila, so razprodali že vse vstopnice. Juventusov blagajničar je vnovčil 1.150.000.000, kar je novi rekord za turinski stadion. • VATERPOLO. V Rimu se je končal prvi del kvalifikacijskega turnirja v vaterpolu za OI v Los Angelesu. V finalni del so se uvrstile : Kanada, Španija, Italija, Avstralija, Francija, Grčija in Kitajska. Izzivanja tudi na igriščih v Beneški Sloveniji Pred dnevi smo v našem dnevniku)! iliiihribovci in po vrhu Praslovani nam 1,; z*«; «,i.zxi,.4zxizx .... poročali o grobem izzivanju, ki so gai bile deležne naše dijakinje v okviru rokometnega prvenstva dijaških iger v Trstu. Podobni primeri nekulturnega izzivanja na športnih igriščih proti našim ekipam zadnje čase zaznavamo tudi v videmski pokrajini, oziroma v Beneški Sloveniji. Pred časom je namreč nogometna enajsterica Pulfero iz Podbonesca, ki nastopa v 3. amaterski ligi, igrala proti ekipi Fulgor v vasi Codia. S športnega vidika je bila tekma pomembna za obe enajsterici, saj je Fulgor na vrhu lestvice, enajsterica iz Podbonesca pa jo je zasledovala s tremi točkami razlike, že ob samem začetku srečanja so se pričele nevšečnosti. Vratar Podbonesca je namreč ugotovil, da so vrata za 3 centimetre prenizka in to je razburilo Furlane, češ, »saj je nemogoče, da* merijo in urejujejo naše nogometno igrišče«. Stanje se je še v večji meri poslabšalo, ko je Pulfero povedel z 1:0. Psovk in žalitev s strani publike ni manjkalo na račun beneških fantov. Višek vsega pa se je dogodil ravno v zadnjih minutah igre, ko je bil izključen odbornik društva iz Podbonesca Graziano Cruci!, ker je protestiral proti nekaterim dvoumnim sodniškim odločitvam. Medtem ko je Cru-cil zapuščal igrišče, se je v slovenskem jeziku pogovarjal, oziroma komentiral dogodek, z drugim društvenim odbornikom. V tistem, trenutku je k njemu priskočil sodnik in mu velel, da se tu govori le italijansko. Zgornjemu se nam zdi neprotrebno dodajati komentarjev, saj je dogodek sam po sebi že dovolj zgovoren. Po tem dogodku smo se tudi po-I vezali z nekaterimi odborniki nogo- metnega društva Pulfero iz Podbonesca, ki so nam obrazložili, da je že v preteklosti prišlo do podobnih nevšečnosti, ki niso najboljši izraz športnega tekmovanja in duha. Posebno pa z ekipo Fulgor so že v prejšnjih sezonah bili priča podobnim početjem, ki niso najboljši zgled med sosedi, oziroma med Furlani in Slovenci, ki živijo v Benečiji! (ik) »Neobičajni« svetovni rekord RIM — Novi svetovni rekord v teku na 1.000 milj od včeraj znaša 96.5’35”60. Postavili so ga včeraj atleti »Fiamme Gialla« na sintetični progi v Rimu. • AMERIČANKA CHRIS EVERT je osvojila mednarodni teniški turnir v Milton Headu v ZDA. V finalu je premagala Zahodno Nemko Kohde Kilsch s 6:2, 6:3. Zaslužen počitek za jadranovce I Velikonočne počitnice bodo za Jadranove košarkarje kot nalašč pred nadaljnjimi nastopi v tretjeligaškem prvenstvu. Med premorom sc bodo lahko pozdravili (več jadranovcev je' namreč poškodovanih). Na sliki : posnetek s tekme Jadran - Fulgor Mladinsko atletsko tekmovanje v Trstu in Gorici Boru dva pokrajinska naslova S tekmovanji v Trstu in Gorici je bilo v soboto in nedeljo pokrajinsko posamezno prvenstvo za kategorije naraščajnikov in naraščajnic ter kadetov in kadetinj. Na startu sta bila tudi Bor Infor-data in Adria. Bor je osvojil dva pokrajinska naslova. Tanja Kalc je namreč zmagala v teku na 80 m ovire z odlično znamko, Boris Čepar pa je bil najboljši v metu kopja. Tudi ostali Adriini in Borovi predstavniki so dosegli zadovoljive rezultate, med le-temi pa velja omeniti borovca Mitjo Možino v teku na 300 m in Alana Oberdana v metu kopja. Velja nato tudi omeniti izredno u-spešno skupno uvrstitev Borovih kadetinj v teku na 80 m ovire, v katerem so osvojile vseh prvih sedem mest. Rezultati : KADETINJE 80 m ovire: 1. Tanja Kalc 13” 1; 2. Carmen Naturai 14”7; 3. Ivana Ažman 15”00; 4. Poljanka Pavletič 15”1; 5. Vera Kermec 15”2; 6. Katja Migliore 15”4; 7. Maša Pilat 15”6; 14. Tanja Ferluga 16"9 (vse Bor). 300 m: 3. Vera Kermec 46”5; 4. Martina Gherlani (obe Bor) 47”7. 600 m: 4. Varka Kozlovič (Bor) 1’58”0. 1.200 m: 3. Analiza Bavčar (Bor) 4’49”4. Daljina: 4. Tanja Kalc 4,35 m; 9. Katja Migliore 4,23 m; 10. Poljanka Pavletič 4,22 m; 11. Carmen Naturiti 4,11 m; 19. Ivana Ažman 3,53 m; 30. Tanja Ferluga (vse Bor) 2,88 m. Krogla: 3. Aleksandra Sumberaz : Adria) 7,84 m; 4. Analiza Bavčar (Bor) 7,80 m; 5. Martina Gherlani (Bor) 7,34 m. KADETI 80 m: 2. Marjan Gustinčič 10”0; Igor Sedmak (oba Bor) 10”5. 300 m: 2. Mitja Možina (Bor) 40”2. Daljina: 2. Igor Sedmak (Bor) 5,42 metra. Kopje: 1. Boris Čepar (Bor) 36,86 metra. NARAŠČAJNIKI 100 m: 8. Aljoša Škabar (Bor) 12"2, Marko Tence (Bor) 12"6. 200 m: 5. Aljoša Škabar (Bor) 24”9. Daljina: 3. Alan Oberdan (Bor) 5,78 metra. Kopje: 2. Alan Oberdan (Bor) 42,94 metra. (A. B.) šport na primorskem V ospredju ligaški boji Športni konec tedna je na Primorskem minil v znamenju ligaških obračunov, saj so nekatera ligaška tekmovanja na višku, v nekaterih pa so odigrali zadnja kola. Po zaslugi derbija republiške lige je bil v o-spredju rokomet: na Škofijah sta se pomerili prvouvrščeni moštvi domače Burje in Iskre iz Šentjerneja. Srečanje ni dalo dokončnega odgovora, kdo bo na koncu prvenstva osvojil prvo mesto, saj so domačinke kljub visokemu vodstvu s šestimi zadetki prednosti na koncu popustile in gostjam dovolile, da rezultat izenačijo na 21:21. Na ostalih rokometnih igriščih je bil izkupiček polovičen: ajdovska Lipa je pri moških izgubila drugoligaško srečanje v Rovinju z 19:24, presenečenje pa so pripravile igralke Mlinotesta, ki se iz Ivaniča vračajo z obema točkama. V republiških ligah je izolska Jeklo-tehna izgubila proti Minervi z 21:25, dekleta iz Izole so premagala ekipo Dupelj s 24:2.1, cerkniška Etapa je izgubila proti Polju z 18:23. Primorske nogometne ekipe bijejo težak boj za obstanek v republiški ligi. Najbolje gre Koprčanom, ki so v nedeljo na domačem terenu premagali Šmartno z 1:0 in se pomaknili v zgornji del lestvice, Primorje pa je z zmago proti Muri z 2:1 ponovno obudilo upanje na obstanek. listala dva predstavnika, Izola in novogoriška Vozila, sta na gostovanjih doživela poraza: prvi proti kranjskemu Triglavu z 0:2, Vozila pa so proti nepremagljivemu Mariboru u-trpela pravo katastrofo z 0:6. Odbojkarji so v republiški ligi odigrali predzadnje kolo: Salonit kljub zmagi v gosteh nima več možnosti za prvo mesto, Izola je gladko izgubila v Brezovici, Bovec pa se je z zmago proti Topoiščici že rešil izpada. Ob ligaških dvobojih pa je bila največja športna prireditev tokrat prvi zvezni turnir strelcev na glinaste golobe (disciplina trap) na strelišču SD Panovec v Novi Gorici. Zbralo se je 26 strelcev iz Sloveni- je, Hrvatske, Vojvodine in Črne gore, nekoliko presenetljivo pa je zmagal Kričkovič (Vojvodina), Senožečan Marijan Sotlar, ki je vodil po prvem dnevu, pa se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Domačina Šinigoj in Mrak sta bila 8. oziroma deseti. S sezono so pričeli tudi kajakaši in kanuisti na divjih vodah. Na velikem mednarodnem tekmovanju v Tacnu pri Ljubljani so nastopili^ tudi člani KK Soške elektrarne, ki so največji uspeh dosegli s 6. mestom v ekipni slalomski vožnji 3X K-l-Smučarji pa se počasi poslavljajo: na Kaninu so se v eni zadnjih tekem pomerili tekmovalci v okviru primorske tekmovalne skupnosti. Največ uspeha so imeli smučarji tolminskega Matajurja. Za konec pa še dve športni napo; vedi: v soboto in nedeljo bo v Novi Gorici tradicionalno srečanje slovenske ženske košarke, ki ga prireja KK Salonit. Na seminarju bodo pre; davali znani slovenski košarkarski delavci, v tekmovalnem delu pa se bosta pomerili republiški selekciji kadetinj. Ljubitelji nogometa na Goriškem pa bodo lahko v četrtek spremljali finalno srečanje nogometnega pokala med idrijskim Rudarjem in Vipavo, zmagovalec pa se bo z mirensko Adrio pomeril za naslov prvaka severne Primorske. Miran Kljun Davorin Koron DREVI V ŽENSKI D LIGI Sloga - Friulexport Drevi ob 20. uri bo pri Banih slovenski derbi ženske odbojkarske D lige med Slogo in združeno ekipe Friulexport. Vodstvi obeh ekip sta se sporazumno domenili za anticipi-ranje prvenstvene tekme, ki bi morala biti na sporedu po velikonočnih praznikih v okviru zadnjega kola. Za Friulexport, ki je na drugem mestu, je tekma le prestižnega pomena, Sloga pa bi si v primeru poraza najbrž zapravila tretje mesto, (15:6, 15:7, 15:4) SOČA: Sirk, Černič, Kovic, Malič, Gergo let, Giantin, Fajt, Pisk, Černič n. in A. Kovic. V zaostali tekmi 1. moške divizije (A skupina) je Soča izbojevala nov Par točk in si zagotovila nastopanje v finalnem delu. Brez večjih težav je namreč v soboto odpravila šibko sesterko AGLI iz Ronk. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Cortina Sport 1:3 01:15, 15:10, 7:15, 10:15) SOKOL: Radetič, Perdec, Jazbec, Legiša, Vižentin, Masten, Rudež. Igralke Sokola so se skozi celo e*®1 dobro upirale nasprotnicam, a večkrat v končnicah seta niso imele steče. Tako so na primer že visoko vodi e v prvem setu in ga nato izgu-blle s 15:11. (S. A.) _ UNDER 15 MOŠKI Olympia — Libertas Gorica 0:2 (13:15, 14:16) OLYMPIA: Maraž, Devetak, Batistič, Koršič, Spaeapan, Bregant, Brešan in Cotič. Goriški Olympii ni uspel podvig, da premagala Libertas in se s tem Povzpela na vrh lestvice. V izenačenem srečanju so »plavi« dokazali, da so solidna ekipa, ki se upravičeno poteguje za naslov pokrajinskega pr- Naslednjo tekmo bo Olympia odigrala v petek v Krminu proti tamkajšnjemu Libertasu. UNDER 15 ŽENSKE CUS — Sloga A 0:2 (9:15, 10:15) SLOGA: Vidah, Križmahčič, Cipollino, Dernovščpk, Cergol, Lupine, Mi-jot, Milkovič, Filipovič. Slogašice so tudi tokrat brez težav .lavile, čeprav so nastopile v zdeset kani postavi. Igra ni bila posebno zanimiva, saj je tehnična razlika med obema ekipama prevelika in zmaga naših igralk ni bila nikoli v dvomu. Slogašice tako še naprej ostajajo na prvem mestu lestvice v svoji skupini. (INKA) Sovodnje — Mossa 2:1 (10:15, 15:10, 15:7) SOVODNJE: Cotič, Čeme, Černič, Devetak, Ferletič, Florenin, Klančič, Katrin in Barbara Luvisutti, Tomšič, Tanja in Lara Vižintin. Še dve dragoceni točki so si pridobile naše najmlajše odbojkarice v neposrednem boju za prvo mesto na lestvici. Ne prav z lepo igro so sinoči naše (Sovodenjke in Doberdobke) sicer premagale njihove vrstnice iz Mu-ša. Prvi niz jim je delal dosti preglavic, saj so bile polne treme in jim nikakor ni šlo od rok, v poslednjih dveh nizih so se le opogumile in igrale bolj zbrano ter zasluženo zmagale. (M. K.) V zaostali tekmi 1. moške divizije Z zmago Soča v finalu Soča — AGLI Ronchi 3:0 naši nogometaši v mladinskih lisah NARAŠČAJNIKI Br®9 — Maggesano 1:2 (1:2) STRELEC za Breg: v 30. min. Sancin. BREG: Berteli, Žgur, De Bortoli, Walter Olenik, Cassarli, Ciacchi, Gi-cotti, Bandi, Silvano Olenik, Godina, (v 20. min. Biaggi). Brežani so stopili na igrišče proti 4 Lt'!f,?sani’ ima sedaj na lestvici nnhr.r.,,^ Vuč' s tednim namenom, da na točki' Trener pa je poslal ekinf hSČe ?TO11 vsem Pričakovanjem knt^i ^ dveh standardnih igralcev, ŠP Blaggi in Senica. Če k temu minuti™0’ da se jc že v uvodnih minutah igre resno poškodoval Barut, raz395"0’ Zakaj 80 Brežani utrpel po- tnu? vodstvu. z 2:0 je nasprotnik neri in to^je odlično izko- inm Sancin, ki je s čudovitim stre-* , Premagal nasprotnikovega vrà-" nail5ù Y?nc’n ie bil obenem tudi eden časi,° JS‘u ina igrišču. V drugem pol-vjh u Je bilo pričakovati reakcijo »pla-*’ “ Pa so gotovo razočarali. (T. M.) z°ria — San Sergio 2:3 (1:0) S1RELCA za Zarjo: v 20. min Zeu- gna v 60 ^ Gojča Zettin, Babich, Ferčuga, Vfban, Borelti, R. Kalc, Zeugna, Goj-C3, A. Kalc, Kralj, Gregori. JNezashižen poraz Zarje proti bolj ifpJV™i, a 116 močnejši ekipi S. gia. Predvsem glede igre, bi r -rj-ti zaslužili vsaj remi, saj so *ar. dvakrat zadeli prečko. Usoda riol* J® odloči’a v zaključnem u tekme. »Rdeči« so vodih 2:1, ko Je gostom uspelo preobrniti rezultat svojo korist. Tokrat si vsi zarjani Ivsem pa (P. B.) dsluzijo pohvalo, pred °an, Zeugna in Gojča. ZAOSTALA TEKMA SanVAndrea — Zarja 0:0 r^RJA: Zettin, Zerbo, Stein, Le-n, Borelh, R. Kalc, Zeugna, Gojča, • Kalc, Kralj, Gregori. in c enakovredni igri sta si Zarja ni kn ^Jdrea razdelila točki. Tekma Pua zanimiva, saj obema ekipama ■ napelo zaigrati za zmago. Očitno 'ddeti- da sta moštvi stopili na igrišče demotivirani. (P. B.) „ , IZIDI 24. KOLA ». Luigi - Roianese 1:2; S. Vito -dulc 0:0; Breg - Muggesana 1:2; campanelle - S. Andrea 2:1; Zarja -2:3; Fortitudo - Costalunga vi,, . ,‘arizzolc - Olimpia 1:2; CGS - Montebello 0:0. r LESTVICA vwtalunga 39, S. Vito 33, S. Sergio tl’ Giarbzole 31; Montcbcllo in CGS : Olimpia 25; Muggesana 24; Zarja ‘n Campanelle 22; S. Andrea 21; S. ^mg! in Breg 20; Fortitudo 18; Roianese 14; Zaule 5. ZAČETNIKI SKUPINA A Soncini — Breg 5:0 (2:0) Breg : Cottar, Sancin, Zupin, Vodopivec, Cah, Kozina, Glavina, Slavce. Pelicon, Krašovec, Raffaele. (Alberti, Starec, Pintus, Andreuzzi). O samem srečanju ni kaj dosti povedati. Prvouvrščeni Soncini je bil boljši od naših nogometašev in tudi visoko zmagal. Končni izid pa ne odraža razmerja moči na igrišču. Brežani namreč se niso zgolj branih, ustvarili so si tudi več ugodnih priložnosti za zadetek in tudi zaradi požrtvovalnosti si zaslužilo pohvalo. Vsekakor pa tudi taka srečanja so za naše nogometaše dobra »šola«. (M. š.) IZIDI 16. KOLA CGS B - Domio 0:6; Fortitudo - S. Vito 0:0; Soncini B - Breg 5:0; S. Luigi - Muggesana 1:1; Zaule - Costalunga 1:1. LESTVICA Soncini B 31; Muggesana 27; S. Luigi 23; Fortitudo 21; Domio 17; S. Vito 13; Costalunga 11; Breg 8; Zaule 6; CGS B 3. SKUPINA C CGS A — Primorje 13:0 (7:0) PRIMORJE: Blažon, GerLussi, Fra-sinelli, Scabar, Prašelj, Mesar, P. Štoka, Trampuž, Ukmar, (Spadoni), M. Štoka, Tavčar. Proti prvouvrščeni ekipi so Prose-čani v gosteh katastrofalno izgubili. Iz samega izida srečanja je razvidno, da »rdeče rumeni« sploh niso bih kos močnejšemu nasprotniku, ki si je praktično zagotovil zmago že v prvem delu srečanju in je v nadaljevanju samo zaokrožil visoko prednost. (H. W.) IZIDI 13. KOLA CGS A - Primorje 13:0; S. Giovanni - Supercaffè 3:0; Opicina - Roianese 0:1. LESTVICA CGS A 23; S. Andrea 15; S. Giovanni in Roianese 14; Portuale 13; Super-caffè 12; Opicina 6; Primorje 1. NA GORIŠKEM Natisene — Sovodnj'e 2:4 (2:1) STRELCI za Sovodnje: Zotti, Černigoj, Kovic, Grillo. SOVODNJE: Contin, Juren, Ferfo-lja, Hmeljak, Černigoj, Zotti, Grillo, Princi, Kovic, Cotič, Gulin. Sovodenjski začetniki so na gostovanju proti Natisoneju pokazali dobro igro, in to še posebno v drugem polčasu, ko so nadoknadili zaostanek ter zadali domačinom težak poraz. V prvem delu srečanja sta si bili ekipi enakovredni in domačinom je uspelo dvakrat zatresti mrežo, predvsem zaradi napak obrambe. V drugem polčasu pa so se Sovo-denjci razigrali in s hitro igro dosegli kar tri zadetke. (A. C.) obvestila ŠD Breg smučarski odsek organizira v torek, 24. t.m., ob 20. uri v Boljuncu Na jami zaključni praznik z zakusko. Vabljeni vsi tekmovalci in udeleženci izletov. Planinska odseka pri SK Devin in ŠZ Sloga organizirata na velikonočni ponedeljek, 23. t.m., družinski izlet z osebnimi vozili na Slivnico (1114 m) - nad Cerkniškim jezerom. Zbirališče ob 9. uri v Senožečah pri spomeniku. slovenske košarkarske ekipe v raznih prvenstvih 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA A Saba - Breg 83:70 (42:29) BREG: Pertot, Kapič, Koren 8, Male 9, Meneghetti 20, Salvi 8, Barut 15, R. Pertot 7, Labiani, Martinelli. Po treh zaporednih zmagah so Bregovi člani zasluženo klonili Sabi. Naši fantje so igrali običajno slabo v obrambi, v napadu pa so imeh precejšnje težave pri zaključevanju, predvsem zaradi dobre obrambe gostov, delno pa tudi zaradi slabega igrišča (tekmo so odigrali na odpr tem igrišču na Greti). Poleg vsega Brežani niso znali izkoristiti svoje očitne višinske premoči. S tem porazom postaja uvrstitev Brega v »play-off« nekoliko bolj problematična. (Čok) IZIDI 6. KOLA Fot» Mauro - Quali ropi 72:83; Saba - Breg 83:70 Sanitas - Prevenire 102:66; Fiorentina - Autogamma 50:76. LESTVICA Autogamma 12; Sanitas 10; Breg in Saba 8; Quattropi 4; Foto Mauro, Prevenire in Fiorentina 2. SKUPINA B La Talpa - Sokol 61:63 (27:27) SOKOL: Pertot 7 (5:8), Ušaj 18 (6:8), Klanjšček, Gruden 4 (4:5), Devetak 8 (4:6), Žbogar 2, Pahor 18 (8:13), Terčon 2 (0:1), Sedmak 2 (2:6). V tehnično slabi, a vseskozi izenačeni tekmi so Sokolovi košarkarji slavili drugo prvenstveno zmago. V prvem polčasu smo bih priča uspavajoči igri in številnim osnovnim napakam. V drugem polčasu se je igra nekoliko razživela, ko so nasprotniki začeli zadevati iz razdalje. Tedaj so se sokolovci razigrali v obrambi, kjer jim je uspelo prestreči nekaj žog in uspešno zaključiti nekaj protinapadov. (Andrej P.) IZIDI 6. KOLA La Talpa - Sokol 61:63; Inter Milje -Piubcllo 94:59; ACLI Fanin - Santos 61:97. LESTVICA Santos, Inter Milje in Baloncesto 8; Piubcllo in Sokol 4; La Talpa 2; ACLI Fanin 0. SKUPINA C Servolana - Bor 92:68 (58:30) BOR: Raseni 6, Gerdol 12, štavar, Jančar 18, Perko 12, Sestan 8, Mesesnel 8 (0:1), Oblak 4. Borova druga članska ekipa je proti prvouvrščeni Servolani pokazala precejšen napredek. Po visokem vod stvu domačinov (28:12 že v 9. min.) so namreč borovci proti koncu prvega in v drugem delu zaigrali veliko bolje ter se s preudarno igro in natančnim metom tudi enakovredno kosali z nasprotnikom, še predvsem se je izkazal Jančar, učinkovitejši kot v prejšnjih nastopih pa je bil tudi Perko. (Marko) IZIDI 6. KOLA Servolana - Bor 92:68; SGT - Dom Bosco 80:83; Inter 1904 - Ferroviario 110:58. LESTVICA Servolana in Inter 1904 10; Don Bosco 8; SGT, Stella Azzurra in Ferroviario 6; Barcolana 2; Bor 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Polet - Pali. Maggia 16:68 (4:33) POLET: Sivitz, Pieri (0:3), V. Martelanc (0:4), Kuk (2), Beorchia, Milkovič, Koršič 2, Rupel, I. Martelanc, Hlabjan 12 (2:3). V svojem drugem prvenstvenem nastopu so poletovke izgubile proti kadetinjam društva Pah. Muggia, ki so med boljšimi v svojem prvenstvu in imajo za seboj že več let igranja. Kljub predvideni vehki tehnični premoči gostinj, ki so se poleg tega predstavile še kot telesno zelo dobro pripravljena ekipa, naše košarkarice niso razočarale: pokazale so veliko požrtvovalnost in občasno tudi zametke premišljene kolektivne igre. Med posameznicami bi omenili Heleno Hlabjan v napadu in zrelo igro v vlogi »playmakerja« mlade Veronike Martelanc. (Sergij Tavčar) IZIDI 2. KOLA Ente Porto - Palestra 31:51; Gelidi -Under 55:89; Polet - Pali. Muggia 16:68; Tiepolo - Chiaritola 60:62. LESTVICA Under, Pali. Muggia in Chiaritola 4, Tiepolo in Palestra 2; Ente Porto, Gcfidi in Polet 0. MLADINCI Inter 1904 - Sokol 92:73 (46:44) SOKOL: Pahor 15 (3:8), Pertot 6, Ušaj 19 (7:9), Bogateč, Gruden 7 (1:1), Devetak 13 (1:2), Žbogar 5 (1:3), Sedmak 8. Nabrežinci so tokrat tekmo začeli res dobro. Napadati so organizirano in premišljeno izstopal pa je predvsem Devetak. V obrambi so dobro zapirali prostor pod košem in izvedli zadovoljivo število uspešnih protina- padov. Na žalost so naši začeti drugi polčas zelo slabo in nasprotnik je v 29. minuti vodil z 71:50. Nabrežina so reagirati, nadoknadili dobršen del zaostanka, nekatere o-snovne napake v napadu in tokrat res pristranska sodnika so prispevali k visokemu, a častnemu porazu. (Andrej P.) Alabarda - Sokol 108:75 (44:36) SOKOL: Pertot 8 (4:4), Bogateč, Gruden 2, Devetak 13 (7:13), Žbogar 14 (2:6), Pahor 32 (6:12), Sedmak 4 (2:6). Naši so v prvem polčasu začeli dokaj dobro v napadu, conska o-bramba pa je večkrat pešala. Tokrat se je poznalo, da poškodovani Ušaj ni mogel dati običajne pomoči pri gradnji igre. V drugem delu je nasprotnik pritisnil na plin in le Pahor in Žbogar sta se mu enakovredno upirala. (Andrej P.) IZIDI Alabarda - Sokol 108:75; Alabarda-Stella Azzurra B 104:55; Bor - Sco-glietto 84:95. LESTVICA Alabarda in Don Bosco 24; Inter 1904 22; Stella Azzurra A 18; Scogliet-to 14; Ferroviario 10; Sokol 8, Bor 2, Stella Azzurra B 0. KADETI Kontovel — Bor 87:101 (32:43) KONTOVEL: Grilanc 14 (2:3), Per tot 2, Job, Daneu 19 (3:8), Cunja 2, Sbanissa 6, Starc 34 (8:14), Bogateč, Emili 10 (2:5). BOR: Pregare 16, Jogan 14, Pieri 8, Pupulin 4, Smotlak 6, Semen 16, Kovačič 4, Korošec 19 (3:6), Žerjal 4 (2:2), Petirosso 10 (0:1). Tudi v povratnem delu prvenstva so borovci premagati Kontovelce. Tekma je bila odprta le do 12. minute, ko so Kontovelci vodili 23:18. Dve minuti kasneje pa je bilo stanje 23:28 v korist borovcev in tu se je tekma praktično končala. V drugem polčasu so borovci visoko povedli (73:45) nato pa so na igrišče stopili tisti, ki običajno manj igrajo, tako, da so Kontovelci s presin-gom, pri katerem sta se zlasti izkazala Ivo Grilanc in Dimitrij Daneu le u-blažili poraz. V tem delu sta zelo dobro igrala borovca Maurizio Pettirosso, ki je uspešno zadeval ter Ivan Žerjal. Za mnenje o tekmi smo vprašali Damira Starca, ki je Ml tudi tokrat najboljši strelec srečanja. »Pri Konto-velu se je občutila odsotnost Terčona, poleg tega so borovci tudi fizično dosti bolje pripravljeni ter razpolagajo z enakovrednimi menjavami, medtem ko smo mi igrali celotno tekmo v šestih«. (Vanja) Barcolana B - Polet 58:107 26:48 POLET: Guštin 2, Granier 19 (3:6), Žetko 4, Persi 20 (0:3), Fonda, Fabi (2:7), Košuta 18 (4:6), Feri 20 (2:6), Gomizelj 8, Stalio. Boletovi kadeti so v nedeljo še enkrat potrdili viden napredek, ki so ga pokazali v zadnjih prvenstvenih nastopih. Proti sicer skromni Barco-lani B so naši igralci namreč v u-vodnih minutah z odlično obrambo povsem onemogočili nasprotnike, ki so svoj prvi koš dati komaj v 9. minuti pri stanju 23:0. Ostati del tekme je bil seveda, da se tako izrazimo, prosta zabava. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so se vsi poletovci zelo enakomerno vpisali med strelce, kar tudi priča o več kot zadovoljivi homogenosti tudi v napadu. (Sergij Tavčar) Inter Mije — Breg 80:40 (44:423) BREG: Salvi 12 (2:7), I. Bandi 7 (1:5), Žerjal 12 (4:6), Vodopivec 9, Ražem. Brežani so proti močnemu nasprotniku odigrali svojo doslej najboljšo tekmo. Čeprav so nastopili le v petih so se naši košarkarji pogumno u-pirali fizično močnejšemu nasprotni- ku, tako da sta si bili moštvi na igrišču včasih celo enakovredni. Pohvala gre tokrat vsem igralcem, najboljše pa je igral Ivo Bandi, (čok) IZIDI 19. KOLA Libertas A - Ferroviario 82:91; Inter Milje - Breg 80:40; SGT - Don Bosco 87:72; Santos - Libertas B 145:81; Kontovel - Bor 87:101; Barcolana B -Polet 59:107. LESTVICA Inter Milje 30; Ferroviario 28; Santos in Libertas A 26; SGT 22; Bor in Don Bosco 20; Barcolana A 16; Polet 12; Kontovel 8; Libertas B 6; Barcolana B 4; Breg 0. NARAŠČAJNIKI Bor - Santos 96:94 (54:50) BOR: Mosetti 18, Uršič 2, Blaževič, Žgur 6, Barini 10, Civardi 22, Carbonara 38, Lippolis, Birsa, Carli. Naši so tokrat nepričakovano, toda zasluženo premagali solidno ekipo Santosa. Borovci so, stopili na igrišče v močno okrnjeni postavi, kljub teinu, so pokazali večjo mero požrtvovalnosti od gostov, ki so igrali pod svojimi zmožnostmi. V Borovih vrstah zaslužijo pohvalo vsi igralci skupaj s trenerjem Krečičem. (Miško) IZIDI 21. KOLA Don Bosco - Inter Milje 120:51; Saba - Libertas 82:71; Inter 1904 - Ferroviario 84:82; Bor - Santos 96:94; Scoglietto - Kontovel 80:79. LESTVICA Servolana 34; Don Bosco 32; Ferroviario 28; Santos 24; Saba 18; Bor 16; Scoglietto 14; Inter 1904 12; Kontovel 10; Inter Milje 6; Libertas 4. DEČKI Ricreatori - Kontovel 70:68 (38:33) KONTOVEL: Sossi 2, Sedmak, Gruden, Rupel 10, Barazzi, Stanisa 2, Regent, Cingerla 8 (2:5), Dolhar 12 (2:4), Sterni 34 (8:24). Kontovelci so zaključili letošnje prvenstvo s porazom prav v zadnjih sekundah igre. Pri stanju 60:52 za Ricreatori so »plavi« z agresivno igro izenačiti stanje. Zgledalo je, da bodo odločali podaljški, vendar prav v zadnjih sekundah so Tržačani dosegli zmagoviti koš. Tudi v poslednjem srečanju se je v Kontovelovih vrstah najboljše odrezal Peter Sterni, čeprav ni bil preveč uspešen v prostih metih. (M.R.) IZIDI 18. KOLA Stella Azzurra - SGT 33:138; Santos - Servolana 80:72; Ricreatori -Kontovel 70:68. LESTVICA SGT 34; Don Bosco in Santos 28; Servolana 24; Ricreatori 18; Inter Milje 14; Kontovel 12; Polet 8; Bor 6; Stella Azzurra 0. PROPAGANDA SKUPINA A Bor - Ferroviario 37:57 (14:32) BOR: Bajc 6 (0:3), Cupdn 5 (1:6), Ažman 4, Antoni, Acerbi 2, Bolè, Race 2 (0:2), Krasna 11 (1:3), Pertot 7 (3:5). Mladi Borovi košarkarji so spet nerodno izgubili. Zgrešili so neverjetno število lahkih metov in slabo igrali v obrambi. V drugem polčasu so se enakovredno upirali višjim nasprotnikom, včasih so celo igrali bolje. Po tem je razvidno, da so naši tekmo izgubili predvsem po lastni krivdi. Pri borovcih se je izkazal le Krasna, ki je dobro branil in uspešno zaključeval, drugi pa so igrali vsi pod svojimi zmožnostmi. (Adrijan Kovačič) IZIDI 11. KOLA Servolana - Don Bosco B 45:57; Bor - Ferroviario 37:57; Ricreatori A - Ancifap 71:45. LESTVICA Ricreatori 16; Don Bosco B, Libertas in Ferroviario 12; Servolana 8; Bor 4; Ancifap 2. Naročnino: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 250.00. letno 2.500,00 din Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljevo 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st , viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775-275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L 'A ZTT ^'*n i,el'*snske m tiskaj ^ Trst IMIjm zveze Časopisnih ' 1 založnikov FIEG 18. aprila 1984 Po enomesečnem »bivanju« v Saudovi Arabiji Rezultati bodo znani čez 10 dni Geometer Giuseppe Russo doma Volitve v Iranu »Ponedeljek je bil poln najrazličnejših dogodkov in samo zadnji trenutek sem zvedel, da se lahko vrnem v Italijo«. To so bile prve besede geometra Giuseppa Russa, ki so ga oblasti Saudove Arabije zadržale od 5. marca letos v Riadu zaradi nekaterih nepravilnosti podjetja, ki ga je geometer predstavljal. Prve besede po povratku v domovino, seveda. Giuseppe Russo je med svojim »bivanjem« v Riadu močno shujšal, čeprav je njegovo zdravstveno stanje dobro. Russova osvoboditev je bila mogoča preko »zamenjave«. V Riadu sta namreč ostala dva uslužbenca podjetja IVE, a kaže, da bo eden izmed njiju kmalu lahko prost. V zadevo pa so seveda posegle tudi diplomatske in politične oblasti. Giuseppe Russo ob prihodu na letališče (Telefoto AP) TEHERAN — Rezultati nedeljskih volitev v iranski parlament (med-žlis) bodo znani šele čez kakih deset dni. Že sedaj pa je vsakomur jasno, da bodo izvoljeni le režimu naklonjeni kandidati. Homeinijev I ran je namreč postopoma zadušil vsak opozicijski glas, vsako oporeč-ništvo. Pometal je z etničnimi in verskimi manjšinami, ki so tako postale brezpravne in prepuščene na milost in nemilost »bogaboječih i-slamskih mož«. Režim je seveda obesil na velik zvon »plebiscitarno udeležbo« na nedeljskih volitvah, ki pa je ne uspe preveriti nihče. Vojaki so namreč volili kar v strelskih jarkih, prav tako so »demokratično dovolili« valiti tudi zapornikom in celo petnajstletnikom. V državi je kot kaže mirno, v nedeljo je bilo le nekaj atentatov, ki pa ne načenjajo trdnosti režima. Vsekakor pa se po tihem že občuti nezadovoljstvo ob predolgo trajajoči vojni z Irakom. Prvič v novejši iranski zgodovini so za šiitsko novo leto prepovedali vse dopuste vojakom. Skoraj ni družine, Id ne bi imela med padlimi kakega svojca, med temi pa so tudi otroci, ki so jih mulatu nasilno prepričali naj se kot Alahovi mučeniki žrtvujejo na sovražnikovih minskih poljih. Za nameček pa je gospodarski položaj v državi iz dneva v dan hujša. Vsi torej strahoma pričakujejo novo ofenzivo proti Iraku, ki bi se morala začeti vsak čas. Homeini in mulahi pa se kot kaže ne menijo za trpljenje vojakov in ljudstva, saj bi brez vojne prej ali slej izbruhnila družbena in ideološka trenja. Drago plačana nepoštena ljubezen NEAPELJ — Francoska milijarderka, 36 letna Marie Therese Simon, je skušala napraviti samomor, potem ko jo je zapustil ljubimec, ki ji je v treh mesecih izmozgal kar pol milijarde lir. Njena ljubezen do 36-letnega Vincema Realea je bila tako velika, da se je preselila v Sorrento, kjer jo je ljubimec izkoriščal. Ob ločitvi pa skoraj usoden korak... Škodljivost kitajskih paličic PEKING — Alto je resnična, bo ta novica, ki jo objavlja »Canton Evening News«, popolnoma sprevrgla navade milijarde Kitajcev: velika večina tradicionalnih paličic, s katerimi Kitajci jedo, je namreč toksična. To zatrjuje neki pekinški trgovec, ki pravi, da vsebujejo te paličice škodljive snovi. PORT MORESBY — Slamnata krilca, dekorativno tetoviranje, obeski in amuleti bodo dovoljeni. Strogo pa bodo prepovedani loki in puščice. To je odločitev vlade Nove Gvineje za dneve, ko bo prišel v državo prihodnji mesec na obisk papež Janez Pavel II. Zaradi varnosti je policija prepovedala nositi tudi sulice in sekire, s katerimi hodi prebivalstvo na lov in se med seboj bojuje. Zaradi »kislega dežja« in onesnaženja Avstrijski gozdovi počasi umirajo DUNAJ — »Kisli dež«, zračno in drugo onesnaženje ogroža od 4 do 600 tisoč hektarjev avstrijskih gozdov. Smreke, jelke, in drugo drevje umira, državi pa preti težko precenljiva nevarnost, če ne bodo uspeli zaustaviti tega pojava. Časopisje in ljudje z ulice se sprašujejo, kdo je vsega tega kriv? Industrija meče krivdo na avtomobile, avtomobilisti jo valijo na industrijo, oboji pa navajajo, da Avstrija uvaža brez carinskih dajatev »kisli dež« iz Češkoslovaške in drugih držav. Avstrijski minister za kmetijstvo Haider se dobro zaveda, kaj pomenijo »zelena jedra«, saj so to prava pljuča zemlje, naravni filter, ki bi moral prečiščevati onesnaženi zrak. Brez gozdov pa lahko Avstrijo dočakajo še druge katastrofe, ki so hujše od recesije in brez- poselnosti. Gola hribovska pobočja ne bi več nudila nobene zaščite pred snežnimi plazovi in hudourniškimi vodami z vsemi predvidljivimi zapleti. Ekologi, biologi, gozdarji, organizacije za zaščito narave, »zeleni« in celo gospodarstveniki so sklenili, da bo prihodnje 1985 »leto gozdov«. Avstrija bo torej začela iskati zdravilo za svoje umirajoče gozdove, a še vedno si niso povsem na jasnem, kako naj to storijo. O vzrokih umiranja gozdov se razhajajo celo znanstveniki. Vsi pa se strinjajo, da je treba čimprej ukrepat’, da ne bo prepozno. Recepti so navsezadnje še kar preprosti: bencin brez svinčevega tetraetila, filtri na vseh tovarniških in drugih dimnikih ter ustrezna zakonodaja proti onesnaževanju. To pa je izredno drago in nesmiselno, če ne bodo tudi sosedi sprejeli podobne ukrepe. Ko bo sonce sijalo tudi ponoči... Številke o lanskih nesrečah v gorah MOSKVA — Vse kaže, da se bliža čas, ko bodo ogromna zrcala — reflektorji iz krožnega tira okoli naše Zemlje spreminjala noči v svetle dneve. Po mnenju nekaterih sovjetskih znanstvenikov ne gre več za znanstvenofantastično vizijo, s katero se je že pred 80 leti ukvarjal nemški znan stvenik Oberi, temveč načrt, ki je povsem uresničljiv in ki mu je v veliki meri prispeval ameriški znanstvenik Erik Kraft. Vseh tehničnih aspektov prenosa svetlobe, oz. energije iz vesolja s pomočjo satelita reflektorja, še niso rešili. Napovedujejo, da bi uresničitev takega sistema povzročila na našem planetu pravo revolucijo. Umetno »sonce« bi vplivalo na pospešitev rasti in dozorevanja kmetijskih pridelkov, spremenila bi se klima v tistih krajih, ki bi bili tudi ponoči deležni sončne toplote in svetlobe; poleg tega pa bi prihranili ogromne količine električne energije, ki sedaj gre za ogrevanje in razsvetljavo, velikih mest. Sibirija, kjer klimatski pogoji ne dovoljujejo dozorevanja nekaterih polj skih kultur, bi tako lahko postala ogromen proizvajalec hrane. Vse to bi opravičilo velike naložbe, ki bi bile potrebne za realizacijo takega sistema. Vsak od teh bodočih satelitov bi postal rentabilen že po petih letih, če bi osvetljeval mesto kot je na primer Moskva. Če bi se v sistem vključilo več mest pa bi se naložba obrestovala tudi v krajšem času. Gospodarska računica torej govori v prid uresničitvi sistema orbitalnih reflektorjev, ostaja pa še odprto vprašanje, kako izstreliti v vesolje o-gromna zrcala, ki bi bila zato potrebna in ki bi morala imeti vsaj kakih 10 hektarov površine, če naj bi bila koristna. Za to so potrebna ogromna sredstva, istočasno pa skušajo tudi najti način, ki bi se izognil dragemu in kompliciranemu monti ran ju teh ogledal. Znanstveniki se nagibajo k temu, da bi izstrelili več satelitov, ki bi se potem samodejno odprli, nekako kot dežniki. Površina teh reflektorjev pa bi bila iz metaliziranega materiala in da zanje sploh ne bi bilo potrebno vzdrževanje. Načrt bi lahko uresničili že v prihodnjem desetletju, če bi se z njim začeli resno ukvarjati že sedaj. Potrebno bi bilo sodelovanje dveh velesil ZDA in ZSSR, kjer sicer na tem že delajo, tako da bi se rok za uresničitev skrajšal. V SZ delajo na poskusnem satelitu, katerega reflektorska površina naj bi znašala 120 kv. m. Njegov vpliv bi občutili na površini kakih 10 kv. km na Zemlji, kjer bi se svetloba v nočnih urah povečala za 7 krat. Od tega poskusa do konkretne realizacije večjega sistema bo preteklo mnogo časa, potrebna pa bodo tudi velika sredstva, ki jih v SZ sedaj vlagajo v vojaške namene. Ko bo nekoč načrt realiziran bo to pomenilo velik uspeh za človeštvo. AOSTA —- Posegi Alpske reševalne službe CAI so v stalnem, čeprav počasnem porastu. Brez bistvenih sprememb pa je število najhujših nesreč, kot izhaja iz letnega poročila zgoraj omenjene organizacije za leto 1983. Reševalne ekipe so lani prejele 1037 pozivov za pomoč, katerih večina je odpadla na alpiniste, ki so se podali na ekskurzije brez vodičev. V gorah je umrlo 221 oseb, 295 jih je bilo huje poškodovanih. Reševalci so morali pomagati 939 moškim in 286 ženskam. Italijani so bili potrebni največ pomoči (961 primerov), tem sledijo Nemci (121), Avstrijci (38) in Francozi (26). Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (47.) Nov primer zlorabe v Indoneziji Tihotapili avtomobile po »diplomatski poti« DŽAKARTA — Kot hladen tuš je padla v veleposlaništva in med tuje diplomate v Džakarti izjava indonezijskega državnega pravdnika generala Ismaila Saleha, da mnogi diplomatski predstavniki zlorabljajo svoj položaj pri uporabljanju avtomobilov tuje proizvodnje. Državni tožilec je stvar enostavno poimenoval klasično tihotapljenje avtomobilov. V tej zvezi je Saleh navedel primer kolumbijske ambasade, ki je pretihotapila 12 luksuznih avtomobilov v vrednosti milijarde ru;ij (pr bližno milijona dolarjev). Pri tem pa državni tožTec ni prihranil niti drugih: tudi kanadsko veleposlaništvo se je ukvarjalo s podobnimi posli. Svoje izjave je podkrepil z izjavo, da ima v rokah debel dosje o vseh teh zlorabah. S preprodajo avtomobilov tuje izdelave se lahko v Indoneziji veliko zasluži, v nekaterih primerih prava bogastva. Ta jo še bolj omogočena tedaj, ko so avtomobili luksuzni brez carinskih bremenitev, kar se da doseči samo po diplomatskih kanalih. Po indonezijskih predpisih ima vsaka ambasada pravico uvoziti določeno število avtomobilov brez carine. Po določenem času lahko te avtombile diplomatski predstavniki prodajo. Jasno je, da je to v nasprotju z indonezijsko politiko, ki je uvedla visoke carine na uvožene tuje luksuzne predmete, med katere spadajo tudi avtomobili, ki stanejo tudi do trikrat več od osnovne cene. Jasno, da je bil to za diplomate velik »izziv«. In tako so po teh kanalih prihajali na primer mercedesi, ki so vredni 10-15 tisoč dolarjev, a prodajali so jih za več kot 30 tisoč. A ni šlo samo za mercedese. Posebno čislani so tudi avtomobili japonske proizvodnje, ki se lepo prilagajajo tropskemu podnebju in na katerih se je dalo tudi zaslužiti po 15 tisoč dolarjev. Državni tožilec Saleh je povedal, da so mu pristojne državne službe dostavile ves material z imeni »diplomatskih tihotapcev«. Sedaj bo ustanovil tudi posebno komisijo, ki bo preiskovala ta primer: vse avtomobile, l$i so bili prodani po diplomatski poti, bodo zasegli, tudi če so sedaj na cestah in če je bila naknadno plačana carina.