Leto XIII Štev. 96. WCSe!ju, dne 8. decembra 1803. L 1 krono temeljne pristojbine te ? d * orek . ,n P etel{ ' — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano — Rokopisi se ne vračajo - Za inserate se plačuj« r o vsa e petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja- Upravništvu ,.Domovine" v Celju. Govor poslanca dr. Ploja v državnem zboru dne 24. novembra 1.1. Visoka zbornica! Dve seji, kateri ste se vršili v dosedanjem kratkem jesenskem zase¬ danju, ste nam prinesli dva govora njegove ekscelence gospoda ministrskega predsednika, katera sta podala ne samo vsled nujne vsebine, temveč tudi vsled spremljajočih ju posebnih pri¬ kazni komaj započetemu zasedanju neko po¬ sebno podobo. Prvi govor, nekaka programna izjava, je končal ob trdem molku vseh strank visoke zbornice, molčala je celo levica, ki je običajno že dalj časa govore njegove ekscelence spremljala z demonstrativnim ploskanjem. Mini¬ strski predsednik se je videl osamljenega, popol¬ noma zapuščenega, zapuščenega celo po nemških strankah, celo oni »Gemeinbiirgschaft®, kateri je vendar botroval in katera se ne more prito ževati, da ne bi imela njegove trajne naklonjenosti. Drugi govor, znana replika na govor ogrskega ministrskega predsednika, je pobudila na desni edino le pričakovanje, na strani nemških strank pa opetovano odobravanje. Govor je bil v resnici retorično dovršen, mislim pa, da je bilo odobra¬ vanje levice taktično vendarle jako nespametno, kajti reči si moramo, da je ministrski predsednik doživel glede vojaške predloge eklatanten poraz in da je s tem porazom zadel našo državno po¬ lovico ravno tako hud udarec. Ni ravno prijetna naloga, govoriti o tej stvari, kajti prežalostna je za vsakega Avstrijca. Priznamo, da je gosp. ministrski predsednik v težkih razmerah sprejel breme avstrijskega ministrskega predsednika, radi verjamemo, da je ob svojem nastopu imel najpoštenejše namere, biti vsem narodom avstrijske države enako pra¬ vičen, toda ta pravični program je g. ministrski predsednik že davno opustil. Le prezgodaj je nastopil ono pot, ki ga je dovedla v tabor nem ških strank, v tabor nemške »Gemeinbiirgschaft*, katere vjetnik in izvrševalni organ je danes. Njegova ekscelenca min. predsednik si je osvojil načelo, da se ne sme ugoditi nobeni še tako upravičeni narodnostni, gospodarski ali kulturni zahtevi slovanskih narodov, ako niso nemške stranke dale tozadevnega dovoljenja. Gospodjnini- strski predsednik si je ustvaril neki posebni zistem vladanja in uprave. V najresnejših časih misli vsako nadlogo odstraniti s samimi bese dami, cenimi obljubami in golimi frazami. Be sedi preveč, a dejanj nič. Položaj se je tekom štiriletne vlade bistveno poslabšal, kajti vlada ni niti ene onih nalog, katere je prevzela, do- sedaj rešila. Mi Jugoslovani posebno občutimo ta zistem ministrskega predsednika Korberja. Čutimo vedno bolj in bolj, da je ministrski predsednik sovražnik Jugoslovanov, kar je posebno pokazal takrat, ko so ob onih dogodkih na Hrvatskem želeli hrvatski in slovanski poslanci spraviti zadevo v državno zbornico. Takrat se je ministrski predsednik pokazal očitnega sovražnika Jugo¬ slovanov in gotovo zaslužil priimek vazala brvat skega bana. Naj torej ta zistem vladanja in uprave z nekoliko praktičnih vzgledov natančnejše po- . jasnim. V prvi vrsti opozarjam na uradniška ime¬ novanja na jugu države. Ls-ta se izvršujejo po načelu, da službena in jezikovna kvalifikacija prosilcev ni edini odločilni moment, temveč nemška narodnost. (Čujte! čujte!) Drugi vzgled naj bode postopanje koroških sodišč z ozirom na uporabo slovenskega jezika pri sodnih obravnavah, protokoliranju itd. To je interesanta točka, ki dokazuje, kako se brez skrbi na Koroškem tepta v zakonih utemeljena pravica slovenskega prebivalstva glede uporabe materinskega jezika, ki je obenem tudi deželni jezik. Na Koroškem se je do zadnjega časa teo¬ retično popolnoma priznavalo, da ima vsak Slo venec pravico, pred sodiščem govoriti v svojem jeziku in da so tudi sodišča dolžna v njegovem jeziku obravnavati. Ako to ni tudi veljalo v praksi, je krivo le, da sodniki niso ali pa samo slabo umeli jezik. Toda to »teoretično priznavanje* se je v zadnjem času izpodbilo. Ako se pomisli, da je dobra tretjina koroškega prebivalstva slovenska, je pač praksa, da sme Slovenec v svoji lastni deželi le tedaj rabiti pri sodišču svoj jezik, ako nemščine popolnoma nič ne razume, nekaj ab normalnega, kar se bi v kulturni državi ne smelo zgoditi. Vsak čas se čuje, da ima slovenska stranka pri koroških sodiščih le tedaj pravico zahtevati, da se vrši obravnava v slovenskem jeziku, ako ona razume samo slovenski. To seveda da sod¬ niku povod, da slovensko stranko vedno pred vsem vpraša: „Ali razumete nemški?* Tako se doseže, da povabljenec, katerega je že prihod k sodišču ostrašil, nima poguma, da bi vprašanje zanikal, da rajši potrdi, da razume nemščino, kakor bi zanikal. Nato se seveda nemški zaslišuje, nemški protokolira. Da se stranka v nemščini le težko, morda tudi prav slabo more izraziti, da ne more iz¬ povedati po svoji pravi volji, to je postranska stvar. To vendar ni resno pravno postopanje. Na ta način se doseže, da ae zapisniki se¬ stavljajo skoraj samo v nemškem jeziku in da se razsodbe izgotavljajo tudi le v nemščini. Tako ravnanje nasprotuje pa pisanemu pravu, členu XIX. drž. tem. zak., § 13 občega sodnega opra vilnika, kateri po novem civilnem pravnem redu ni odpravljen, §§ 163 in 189 kaz. prav. reda in § 4. postopanja v nespravnih zadevah iz 1. 1854. (Posl. Orasch: »Koroški Slovenci ne zahtevajo tega, temveč kranjski odvetniki!*) Sodniki, ki tako kršijo zakon, se sklicujejo na odlok pravosodnega ministrstva z dne 15. sušca 1862 1, ki naj bi bil jezikovno vprašanje v pod ročju graškega nadsodišča izključno uravnal.* Govornik nato na podlagi istega odloka iz 1. 1862. in poznejšega iz 1. 1882. dokaže, da je stališče predsedništva graškega nadsodišča in koroških sodnih uradnikov v popolnem na sprotju z določbami državnega osnovnega za kona. Z dvema slučajema, ki sta se dogodila ! dr. Brejcu pri sodišču v Celovcu in Rožeku in sta našim bralcem že znana, osvetli govornik 1 neznosne razmere na Koroškem ter nadaljuje: »Ta dva slučaja bodeta morda sklonila gosp. ministrskega predsednika nato, da bo storil v tej zadevi takoj potrebne korake, da se bo dalo zakonu in pravu z ozirom na uporabo sloven¬ ščine pri koroških sodiščih popolno zadoščenje * H koncu preide govornik zopet na Kor¬ berjev govor, kjer se je isti dotaknil tudi vssučilišč- nega vprašanja, ter opominja ministrskega pred¬ sednika, da naj ne pozabi, da Jugoslovani vedno odločnejše zahtevajo svoje vseučilišče v Ljubljani. Konec Korbarjevega govora je bila mila tožba o škodi, ki jo povrzoča obstrukcija. V tej zadevi pravi govornik: »Ako se hoče od¬ praviti obstrukcija, se ne sme delati samo z besedami, obljubami in frazami. Treba je ener¬ gije, ki bo pokazala tudi Nemcem, da se podlaga vladnega in upravnega delovanja ne sme posta viti na teorijo nemške prevlade, temveč na princip pravičnosti za vse narode v državi Zato pa je treba celega in resnega državnika, ki ume pridobiti zakonu spoštovanje in pravici uresničenje. Tedaj bi se znašle vse one stranke, katerim je zato, da se narodnostni boj končno poleže, toda pripomniti moram, da pomirjenje narod¬ nostnega boja samo na severu države, med tem ko se pušča na jugu vse pri starem, ni pravo pomirjenje in proti takemu pomirjenju se že danes odločno zavarujemo. V ostalem bo pa našla vsaka resna mirovna akcija v nas pošteno podporo. S tem končam.* (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.) Novi volilni red za Štajarsko, (Konec.) § 30. Za volilne razrede mest, trgov, občin in za splošni volilni razred ima izgotoviti legi¬ timacije po predpisu § 29. ona deželna politična oblast, katera je poklicana po določbah te po¬ stave (§ 27) da določa o reklamacijah, potem ko je z reklamacijskim postopanjem gotova. V mestih ki imajo lastne statute, lahko zgotovijo župani sami legitimacije § 31. Legitimacije se morajo volilcem na dom poslati in to opravilo se lahko naloži županu. Tudi se volilci poživljajo na to, da si gredo sami po svoje legitimacije, v slučaju, ako jih niso naj si bode iz kateregakoli vzroka v 24 urah pred volilnim dnevom sprejeli. § 32. Za volitev poslancev se morajo po¬ slati volilcem veleposestva, kakor tudi volilcem volilnega razreda mest, trgov, kmetskih občin in sploš. volilnega razreda poleg legitimacij tudi glasovnice, ki so urejene na število poslancev, ki se naj volijo. Glasovnice za veleposestvo mo¬ rajo nositi uradni pečat deželnega oblastva, za volitev volilnega razreda mest in trgov, kakor tudi za ono kmet. občin in občnega volil, razreda pečat tistega oblastva (župana), ki je izdalo legitimacije, razun tega mora biti na vsaki gla¬ sovnici opomba, da se bodo vse glasovnice, ki jih ni oblastvo izdalo, smatrale kot neveljavne. § 33. Ako je voiilec izgubil svojo glasovnico ali je ta izgubila svojo veljavo, lahko taisti zahteva od oblasti (župana), ki je zato poobla¬ ščena, in pri volitvi od volilnega komisarja drugo. 674 Volilni komisar izdaja tudi glasovnice, ki se rabijo za ožjo volitev (§ 48). § 34. Tudi glasovnice za volitve trgovin¬ skih zbornic morajo biti z uradnim pečatom deželne oblasti zaznamovane in mora taiste vc- lilni komisar pred volitvijo izročiti volilcu. § 35 Vsako volitev, ki se vrSi v vsaki volilni skupini vpričo volilnega komisarja, vodi v vsakem volilnem okraju, oziroma volišču vo lilna komisija, ki naj sestoji: 1. Za volilno skupino veleposestva iz štirih udov, ki so jih volilci sami izvolili in iz treh, ki jih je izvolil namestnik iz njihove srede. 2. Za trgovske in obrtne zbornice iz nji bovih predsednikov ali iz predsedniških namest nikov, iz treh od volilcev in iz treh od volilnega komisarja izvoljenih zbornišk.h članov. 3. Za volitve poslancev mest in trgov, kmetskih občin in splošnega volilnega razreda za vsak volilni okraj iz občinskega predstojnika ali njegovega namestnika, treh od občinskega zastopa dotičnega volilnega okraja voljenih in treh od volilnega komisarja izmed volilcev ime¬ novanih udov. Vse tozadevne volitve se vrše na podlagi glasovnic in jih določi navadna večina. Kadar ni dovolj volilcev, ki so potrebni za volitev vo¬ lilne komisije, tedaj prevzame volilni komisar sam nalogo volilne komisije. Volilni komisar ima skrbeti za mir in red pri volitvah in da se natančno izpolnjujejo do ločbe volilnega reda. Ne sme pripuščati prestop¬ kov delokroga volilne komisije. Ko je odbila za volitev določena ura, ne sme pripuščati volilni komisar, da bi nastopil na volišču kak govornik. Volilnega komisarja določi za veleposestvo, za trgovske in obrtniške zbornice ter za mesta, ki imajo lastne ..statute", namestnik, za druge volilne kraje pa politična oblast prve inštance. Službo volilnega komisarja je vsak, tudi javni uradnik primoran sprejeti kot častno službo in se mu ne povrnejo stroški. § 36. Volilne legitimacije dajo volilcem pra vico do vstopa na volišče in jih ob enem Doživ¬ ljajo, da se brez drugega poziva na določeni dan ob določeni uri udeleže volitve Na volišče je vstop dovoljen za čas volitve samo volilni komisiji in onim osebam, ki imajo veljavne legitimacije. § 40. Glasovi se oddajajo brez izjeme samo z glasovnicami. Glasovnice, ki jih ni izdalo oblastvo ali volilna komisija, so neveljavne; ravno tako one, ki so brez imen. Na vsako gla¬ sovnico se mora napisati toliko imen, kolikor poslancev se voli v dotični volilni skupini. § 41. Pri začetku volitve oddajo najprej člani volilne komisije, ako imajo pravico voliti, svoje glasovnice, potem pa volilci. Pri oddaji glasovnic pokazati mora vsak volilec svojo volilno legitimacijo. Predsednik prečita ime volilčevo na glas in položi od volilca sprejeto, skupaj zvito gla sovnico v volilno posodo. Pooblaščenci morajo oddati pooblastila vo¬ lilni komisiji. § 43. Oddaja glasovnic se mora v obeh izvodih volilne pole zraven volilčevega imena in razun tega tudi v glasovalnem seznamku zabe¬ ležiti. V volilnih listah beležita dva člana vo¬ lilne komisije, v glasovalnem seznacnkn pa za pisnikar. Razun tega vodi zapisnikar zapisnik, kako se je volitev vršila. § 46. Po preteku za oddajo glasov določe¬ nega časa zaključi predsednik volilne komisije volitev, vendar se ne smejo volilci, ki so prišli pred pretekom določenega časa na volišče in so pri sklepu volitve prisotni, od volitve iz ključi ti. Potem se preštejejo imena volilcev napi¬ sana v glasovalnem izkazu in glasovnice. Če se števili ujemate, razvijejo se glasovnice in se glasovi preštejejo. Imena za poslance določenih oseb, ki so na vsaki glasovnici zapisana, mora predsednik javno prebrati. Eden član volilne komisije zabeleži pri prvem glasu, ki ga kdo dobi kot poslanec, na glasovalni poli njegovo ime ln številko 1, pri drugem glasu številko 2 itd. Obenem vpisuje še drugi član volilne ko¬ misije imenoma imena na ravno isti način v nasprotno polo. Ako ima kaka glasovnica več imen, kakor se voli poslancev, tedaj se ne sme ozirati na ona imena, ki so na koncu odveč napisana. Ako pa ima glasovnica manj imen, ni vsled tega ne¬ veljavna Ako pa je na glasovnici eno in isto ime večkrat napisano, tedaj se šteje ime pri štetvi glasov samo enkrat. Prazne glasovnice se pri štetju glasov ne štejejo. Glasovnice, ki se glase na take osebe, ki nimajo pravice voljeni biti, so neveljavne. Ravnotako so neveljavne glasovnice o ka terih se dvomi, na koga se glase. O tem določa po § 39. volilna komisija in se mora to tudi v volilnem zapisniku omeniti. Rezultat štetve glasov mora predsednik volilne komisije takoj naznaniti in v volilnem zapisniku zabeležiti. V slučaju pa, da za volitev poslancev ni odločilna ravnokar izvršena volitev, se mora pripomniti, da se bode skupni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj v glavnem volilnem kraju pokazal. § 49 a Kadar pa se razun omenjenega slu¬ čaja ne doseže absolutna večina glasom, tedaj se mora vršiti ožja volitev, ki se vrši tako dolgo, da dosežejo vsi poslanci, ki se morajo voliti, absolutno večino glasov, ali pa da dobe izvo¬ ljenci pri ožji volitvi enako število glasov, na kar potem odloči žreb. § 50 Ko je potrebno število poslancev iz voljeno, sklene se volilni zapisnik in ga, kakor tudi izkaz glasovanja in volilne pole volilni komisar, člani volilne komisije in zapisnikar podpišejo, Nato se vsi volilni akti zapečatijo, na za vitek se napiše vsebina in se oddajo volilnemu komisarju. Ako je volitev poslancev dokončana, mora poslati komisar volilne akte namestniku, v slu čaju pa, da se godi volitev istih poslancev v večih krajih, če je glavni volilni kraj Gradec, namestniku, drugače pa onemu političnemu urad niku, ki ima določiti splošni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj. Če se volijo isti poslanci na večih voliščih, tedaj mora v glavnem volilnem kraju za to do ločeni uradnik iz vposlanih volilnih aktov splošni rezultat vseh skupaj spadajočih glasovanj dolo¬ čiti in zapisati. To preskrbi v Gradcu po namestniku za | to določeni uradnik, v drugih glavnih volilnih j krajih pa okrajni glavar onega okraja, v katerega spada glavni volilni kraj, ali oni okrajni glavar, ki ga namestnik določi. Kdo se ima smatrati za izvoljenega, dolo čajo § 47, 48 in 49. Ako pa določi pri volitvi žreb, tedaj pokliče uradnik, ki mora določiti splošni rezultat, dva volilca in žreba vpričo njih. Tudi se mora zapisnik vpričo obeh napraviti in tudi po dotičnih obeh volilcih podpisati. Dotični uradnik mora, ako je p treba, v vseh volilnih krajih izvesti ožjo volitev in splošni rezultat ravno tako določiti. Član II. Ta postava stopi v veljavo pri razpisu prihodnjih občih volitev za deželni zbor. Prve volitve deželnih poslancev splošnega volilnega razreda (§ 3, IV dež. reda) se imajo vendar takoj po razglasu te postave posebej po njenih določbah izvršiti. Tudi se morajo dopolnilne volitve, ki se bodo po razglasu tega zakona vršile v vseh vo¬ lilnih razredih (§ 3,1 do IV dež. reda), po predpisih te postave izvršiti. Celjske in štajarske novice. (Bodočemu „narodnemu obrambenemu društvu") !je naklonil g. dr. Janko Sernec 10 K, z željo, da bi se skoraj oživotvorilo. Srčna hvala. Prepotrebnemu društvu želimo mnogo podpornikov! (Poziv davkoplačevalcem.) Zadnjič smo svoji narodni in časniški dolžnosti zvesti obja vili govorico o slučajih, da se je pri celjskem c. kr. davčnem uradu uganjala nemškonacijonalna politika, v čemer tiči gotovo zloraba te javne naprave. Ker bi davčni uradniki radi igrali ne¬ dolžne Benjamine in se nam celo grozi, kakor da bi mi ne bili opravičeni take državi kvarne dogodke grajati, poživljamo vse davkoplačevalce, ki se spominjajo slučajev, nanašajočih se na enake dogodke, naj nam to naznanijo. Prosimo pa. da se nič ne pretira, ampak se nam poroča sama resnica in kar se da s pričami dokazati. Mi bomo potem vse slučaje objavili, da ne bode kdo mislil, da smo zadnjič preveč povedali. (Neusmiljeno postopanje političnih oblasti zoper naše uboge kmete.) Zadnjič se je nekdo pritoževal v našem listu, kako neusmiljeno gla- varstveni komisar pl. Rajakovics v Celju postopa zoper slovenske kmete v zadevah cestnega reda- Danes smo izvedeli naravnost gorostasen slučaj. Komisar pl. Rajakovics je obsodil kmeta Janeza Cokana, posestnika v Veliki Pirešici, ker se je pregrešil zoper cestni red in ker se Rajakovicsu ni mogel pravočasno izogniti, ker je gluh in ga baje ni slišal, kar na 100 K, reci sto kron globe. To je naravnost strašno, če se revežu Cokanu še enkrat ali dvakrat kaj takega pripeti in bode plačal spet toliko kazni, saj mu bode potem celo premoženje zaplenjeno, ker mnogo itak nima. Mi tako neopravičeno strogost mo¬ ramo ostro grajati. Vprašamo pa, ali ni to nov dokaz, kako brezsrčno ravnajo s slovenskim ljudstvom uradniki, ki niso istega rodu kakor narod, za čegar blagor bi imeli skrbeti. (Vstop na peron dovoljen ?) V svoji zadnji četrtkovi številki priobčuje .vahtarca" vest, da je namestništvo v Gradcu razveljavilo obsodbo, vsled katere je bil neki celjski privatni uradnik obsojen na zapor, oziroma na denarno kazen, ker je brez vstopnice šel na peron celjskega ko¬ lodvora, da odda pismo v ondotni poštni nabi¬ ralnik. Namestništvo je baje razsodbo razvelja¬ vilo kot v zakonu neutemeljeno, ker oni konec perona spada med one kolodvorske prostore, ki po določeni za občinstvo. Ali smemo verjeti, da je to resnica? (Protestantski družinski večer celjskih Nemcev.) „Vahtarca“ prinaša" skoraj redno vsak drugi teden poročila o .izvrstno uspelih" pro¬ testantskih družinskih večerih celjskega nemštva. O zadnjem takem večeru poroča zopet med drugim takole: Velika udeležba celjskih prote¬ stantov in katolikov in odkritosrčno navdu šenje je pokazalo, kako veliko je hrepenenje po združitvi vseh enakomislečih.“ O, prav radi verjamemo, da vsi celjski .Nemci" popolnoma enako mislijo, namreč da jim je zelo malo mar, ali so protestanti ali katoliki, temveč da so edini v eni misli — glejmo, da nam slovenski denar ne izostane. Protestanti so le oni, ki nimajo s slo¬ venskim ljudstvom dosti opraviti, plačanci, za katere smemo biti luteranom hvaležni, da so jih sprejeli v svoje roke, ker bi sicer nam le sra¬ moto delali; kdor je pa navezan na zaslužek pri našem ljudstvu, je in ostane katoličan, če še tako v Maribor leta nad škofa in grozi, da pre stopi k protestantom, če se Maksimilijanovo po¬ kopališče proda Slovencem. Noben celjski „nem- ški" trgovec in obrtnik ne bo prestopil iz kato licizma k luteranstvu, ker se boji, da ne bi potem izgubil slovenskih odjemalcev. To ve ravno tako dobro župan Rakusch, kateri ne manjka kot katolik pri nobenem protestantskem družin¬ skem večeru, kakor vsak drug celjski nemški purgar in naj se zove kakor hoče. Denar je tem ljudem edina vera in stavimo, da postanejo naši .Nemci" takoj jutri najodločnejši mohamedanci, ako bi bilo slovensko ljudstvo tudi mohame¬ dansko. Ako bi bila naša stvar, odločevati v tej zadevi, bi se prav lepo zahvalili za take vernike. (.Zveza slovenskih posojilnic v Celju") je mariborskemu .Slovenskemu Gospodarju" pač obležala v želodcu, da je nikakor ne more pre¬ baviti. Kot oceno .Zvezinega" Letopisa ob le¬ tošnji dvajsetletnici je napisal omenjeni list to-le: .Rsviz j se je izvršilo v teku enega leta 66, oziroma samo 54. To je pač premalo! Iz odbora .Zvezinega" so vrgli letos zadnjega štajarskega duhovnika, vkljub temu pa še duhovniki-ustanc- vitelji vedno silijo v to .Zvezo". — Vprašamo vas, gospoda, čemu vedno to rovarenje in zba¬ danje? Kaj vam je resnost in objektiraost tako težavna ? 175 (Tridesetletnica slovenskega posojilnistva) ^Slovenska zadruga« je v svoji zadnji številki proslavljala 30 letni obstoj zadružnega 'zakona m najstarejše slovenske posojilnice ki s0 1 obrtno pomožno društvo v Ljubljani in posojil' niče: 2 v Ljutomeru, 3 pri Sv. Jakobu v Rožni dolini, 4 v Šoštanju, 5. v Moz; m in 6. v Metliki, vse že stare 30 let in čez. Pri tej priliki je omenjeni list proslavljal tudi za posojilništvo zaslužne može, nemreč brata Vošnjaka, f Horaka Kukovca in druge; list, ki bode izhajal tudi v bodočem letu (naročnina 4 K), prinaša tudi slike nekaterih imenitnih slovenskih posojilničarjev. (Teharje.) V soboto je tu umrl odločen narodnjak in občinski odbornik Janez Pišek v dobi 45 let vsled pljučnice. Ne le njegova za ostala rodbina, tudi narodna stvar na Teharjih bode umrlega bridko pogrešala. Blag mu spomin ! (Žalska prostovoljna požarna hramba) priredi dne 26. decembra t. 1. veliko božično ve¬ selico z srečolovom na korist društvene blagajne za nabavo potrebnega gasilnega orodja. Veselica bode jako zanimiva. Predstavljale se bodo žive slike iz življenja cgnjegastva, bogato in krasno božično drevo prineslo bode prijateljem in do¬ brotnikom prostovoljne požarne hrambe žalske raznovrstna in dragocena darila, poskrbljeno bode za nedolžno šalo in zabavo. Da bode božično drevo moglo vse prijatelje in dobrotnike naše požarne brambe z kakim če tudi malim darilcem preseneti, se vljudno prosijo vsi naši blagi do brotniki, da blagovolijo, kakor že tolikokrat, tudi sedaj poslati požarni brambi žalski poljubno darilo za božično drevo. Natančnejši spored te priljubljene in za vsakterega zanimive božične veselice, na katero že sedaj vabimo, objavimo pravočasno. (Učiteljstvo konjiškega okraja) voli v ko¬ misijo za osebni dohodninski davek g. Franca Zupančiča, učitelja in šolskega voditelja v Skc- marjah, kot uda in g. Jakoba Jurkota, nadučitelja v Tepanjah kot namestnika. (Cvetke iz slovenjegraške ljudske šole.) Prosimo naše cenjene bralce, da ostanejo resni, ko čitajo sledeče, kajti pr; vsem tem, da je stvar smešna, je pravzaprav vendarle jako ža¬ lostna. Kako izgleda pouk v taki šoli, kaj si mislijo otroci, kak ugled mora imeti tek učitelj ali učiteljica, ki spravi na dan oslarije, kakor so sledeče: »Petelin ima glavnik (Kamni) na glavi. Ura tepe (schlagt). Koza ima lase (Haare) itd,“ Otroci se morajo vendar takim budalostim na ves glas krohotati in ves namen šole je izgubljen. Ne krivimo mi zato ravno onega učitelja, oziroma učiteljice, pač pa šolsko oblast, ki nastavlja v slovenskih krajih učiteljsko osobje, ki ne zna narodovega jezika. Te razmere so naravnost sramota za državo in deželo, ka¬ teri hočete biti kulturni. Toda kaj hočete! Šolski otroci so Slovenci in za Slovence je po mnenju gospodov v Gradcu vse dobro, če bi se drugod tudi vrglo na smetišče. Saj razumemo! (Brežiški okrajni zastop) je že začel ka zati svoje velikonemške roge. V svoji zadnji seji je pokazal, da sedaj veje v njem vse drugi veter, kakor prej, ko je bil še v slovenskih rokah. Prejšnji slovenski zastop je potrdil pogodbo med dr. Strašekom in brežiškim okrajem, po kateri je dobival dr. Strašek po 1500 K za zdravljenje revnih prebivalcev bs>ž škega okraja. Drugi sklep prejšnjega odbora je naklonil 200 K podpore celjski »Dijaški kuhinji". Sedanji nemški okrajni odbor je v svoji vsenemški napihnjenosti ti dve točki v zapisniku zadnje seje prejšnjega odbora z 18 glasovi nemških odbornikov proti 10 glasom slovenskih črtal in ovrgel. Ugovori slovenskih odbornikov so bili vsi zastonj, dasiravno si je okrajni zastop s pogodbo z dr. Strašekom pri¬ hranil 2500 K, kajti pred pogodbo je moral pla čevati nad 4000 K na leto za zdravljenje ubož nejšega prebivalstva. Da se je črtala svota za „Dijaško kuhinjo«, je pač lahko umevno, saj sinovi »nemških* purgarjev ne rabijo »Dijaške kuhinje«, Slovencem pa baje takointako ni treba študirati. Naj bo, ali prišel bo že še čas, ko se bodo tudi brežiškim nemčurjem pošteno pobili sedaj vzrastli rožički. (Dr Nemanič v svitu nemškega vseuči- liškega profesorja) Državni pravdnik v Mariboru dr. Nemanič odlikoval se je od nekaj z zagrizenim sovraštvom zoper vse, kar je slovenski, akoravno, oziroma ravno ker je slovenske krvi, in »Nemci* take baže vedno najhuje sovražijo slovenski narod. Mož je napravil naglo in lepo karijero, ne za to, ker je s svojim jurističnim znanjem ali sploh s svojo nadarjenostjo prekašal svoje tovariše, ampak ker jib je prekašal s svojim brez¬ obzirnim sovraštvom zoper Slovence. Razupit je postal vsled svojega zagrizenega postopanja zoper slov. časnike, katere bi bil rad uničil. Svojo »veliko« sposobnost je sijajno dokazal v pravdi zoper Bratuša. Kakor znano so Bratuša obsodili v Mariboru na vislice, ker je svojo lastno hčerko zaklal, spekel in snedel. Samo božja previdnost je storila, da je presvetli cesar nepričakovano tega gnjusnega ljudožrca, kakor so Nemci vpili po svetu sramoteč slovenski narod, pomilostil, in mu smrt prizanesel. Skazalo se je pa, da je Bratuša nedolžen; hčerka katero je baje oče snedel, prišla je živa iz Kranjskega domov. Kosti, katere so pri preiskavi »nemški« zdravniki spo¬ znali za človeške, skazale so se za svinjske! Slučaj je pravi pravcati pravosodni škandal ter je povzročil senzacijo po celem svetu. Zavozila sta celo to zadevo »slavni* jurist dr. Nemanič kot javni obtožitelj, ravno tako slavni preisko¬ valni sodnik dr. Duhač, tudi »stramm deutscher* in pa nemška zdravnika, ki v svoji strokovni znanosti nista mogla ločiti svinjskih kosti od človeških. Dr, Nemanič pa je po obsodbi Bratuša na smrt storil še veliko budalost ter spisal o tem žalostnem slučaju v neki znanstveni list celo »znanstveno« razpravo. Sedaj je prišel pro fesor sodnijske medicine na vseučilišču na Dunaju dr. Haberda, ter je »zmlel« tega »slavnega« jurista kakor se reče »na s lnčni prah«. Isti namreč pravi: »Državni pravdnik ni ne malo dvomil, da bi Bratuša ne bil normalen, dasi bi bilo to na mestu tudi v slučaju, ako bi se bil tak slučaj tudi v resnici dogodil. On niti ni smatral za potrebno, da bi dal duševno stanje obtoženca natančno preiskati. Ta mož pač nima nikake^a pojma o psihiatriji. Ia on se je še celo osmelil, da je o tem slučaju znanstveno raz¬ pravljal v nekem znanstvenem časopisu. Jaz sem majal z glavo, ko sem čital to razpravo in si mislil: Revež, ko bi ti vedel, kaj si na¬ pravil!« In dr. Nemanič in dr, Duhač in njim enaki vrstniki to so tiste juristične luči, ljub¬ ljenci grofa G eispacha, ki so edini poklicani na Spodnjem Štajarskem zavzemati v pravosodstvu odličnejša mesta! Velika Nedelja) Kakor da bi bili s slepoto udarjeni, rinejo slovenski kmetje iz ormoške oko lice svojo ubogo deco v ponemčujočo šolo, kjer se ista vzgaja za zasramovalce materinega jezika in odpadnike. Vsestranska agitacija, iz nevidnih virov netena, je dosegla, da zapuščajo otroci celo sosedno velikonedeljsko šolo in drve v ormoško ponemčevalnico. Gotovo je, da narodni krogi to gibanje premlačno opazujejo in tudi učitelji slo¬ venskih šol niso tu oprostiti krivde, naj reče kdo kar hoče! O velikonedeljskem nadučitelju gospodu Košarju smo zadnjič objavili sicer ne prav verjetno govorico, da on sam to prestopanje slovenskih otrok v nemške šole pospešuje. Zabe¬ ležili smo novico, da damo tam imenovanemu gospodu priliko, da jo javno razveljavi in opere Veliko nedeljo suma. kakor če bi res celo narodni krogi to nesrečno prikazen pospeševali. Prav veseli nas, da nam je gospod nadučitelj Košar podal tako jasen odgovor in objavimo ga v glav¬ nih potezah — 1. Ni res, da sprejemam od dru¬ štva »tfidmarke« in »šulverajna« znatne denarne vsote; temveč je res, da od nobenega imenova¬ nega ali njima sličnega društva še vinarja nisem sprejel. 2 Ni res, da sem podkupljen od onih dru štev; ampak res je, da nisem bil še nikoli v kaki dotiki ali zvezi z njima in tudi sedaj nisem. 3 Tedaj tudi ni res, da prodajam velikonedeljsko šolsko mladino v kremplje nemčurjev; marveč je res, da skrbim po vsej možnosti za napredek domače šole. 4 Tudi ni res, da bi lani ali letos prestopili otroci vsled mojega hujskanja od tod v ormoško nemško šolo. Pa tudi število prestop- ljencev ni toliko, kakor ga navaja dopis. 5 Ni res, da vlada med Velikonedeljčani proti meni kaka nevolja zarad moje agitacije, kajti tako neumno počenjanje, agitirati zoper lastno šolo, še mi na misel ni prišlo. Dopisniku bom pa hvaležen, če mi ponudi priložnost da si pred sodiščem dokaževa, kateri izmed naju pravico govori. Taki čini, kakoršne njegov dopis meni prisoja, mislim, se ne dadd lahko prikriti, tedaj mu ne bo težko nabrati dovolj dokazov. — Pristavljamo pa k temu, da s tem stvar ne sme biti končana. Narodni krogi imajo dolžnost va¬ rovati slovensko deco pred toliko pogubo. Dolžni so to posebno narodni učitelji. Tu ne bomo po znali nikake sentimentalnosti, kajti gotovo je žalostne prikazni kriva tudi nemarnost na slo¬ venski strani. (Za učitelje važna razsodba upravnega sodišča) Gospod Matevž Žgajner, učitelj in šolski vodja v Resniku pri Žrečah postal je vsled dekreta od 28. oktobra 1898 št. 876 defi¬ nitivno nastavljen učitelj v okraju Sežana na Goriškem. S 1. marcom 1902 podelil mu je šta¬ jerski deželni šolski svet mesto učitelja in šol¬ skega vodje v Resniku ter se mu je nakazala plača po I. stopinji. Prošnja Matevža Žgajnerja, da bi se mu plača pc II. stopinji odkazala, se je pa z odlokom od 15. septembra 1902 št. 5292 odklonila in je to odločbo deželnega šolskega sveta tudi ministrstvo za uk in veronauk z na- redbo od 20 decembra 1902 št. 40.307 potrdilo, češ. da g. Žgajner ob času, ko je stopil zakon od 19. septembra 1899 št. 73 dež. zak. za Šta- jarsko, na katerega se je on v svoji prošnji opiral, v veljavo še ni bil v učiteljski službena Šta¬ jarskem; določba § 2 tega zakona pa da ima ve¬ ljavo samo glede učiteljev, kateri so ob času, ko je ta zakon stopil v veljavo, službovali že na Štajarskem. Zoper to odločbo vložil je gosp. Matevž Žgajner po dr. Ivanuu Dečku, odvetnika v Celju, pritožbo na upravno sodišče, katero je to odločbo deželnega šolskega sveta, oziroma ministrstva pri obravnavi dne 2. decembra t. 1. kot protizakonito razveljavilo. (Političen shod) se bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. v Jarenini. Na shodu bo poročal deželni poslanec Roškar. V to poklicani činitelji naj se potrudijo, da bo shod čim mnogoštevilnejše obiskan. Druge slovenske novice. (Slovenci in Macedonci.) V petek se je v Ljubljani sestavil odbor, katerega naloga bo pričeti med Slovenci akcijo za pomoč bednim Macedoncem. V odboru ste zastopani obe sloven¬ ski stranki. V kratkem izda odbor oklic na slovenski narod. Predsednik odboru je g. Vašo Petričič, podpredsednici ste gospe dr. Tavčarjeva in Pollakova, blagajnik je g. župnik Al. Stare, tajnik pa g. dr. V Ravnihar. (Star veteran) Umrl ie dne 3. dne 3. de¬ cembra t. 1 v Ljubljani v Zaplani pri Vrhniki rojeni Biaž Trček, oče g. Trčka, vodje Hribarjeve knjigoveznice v Cslju, v visoki starosti 80 let. Bo jeval seje pod poveljstvom slavnega generala Ra- deckyja proti Lahom. Mož, dasi je bil 15 let popolnoma hrom, bil je še vedno čil na duhu in imel dober humor ter vedel povedati marsikako okroglo iz svojega vojaškega življenja. Pač malo bo še pri življenju njegovih sobojevnikov. N. v m. p.! (»Slovenski List* — preneha.) Poroča se nam, da z novim letom preneha izhajati »Slo¬ venski List* (Ivano Bratušo), hčer viničarja Bratuše, so izpustili te dni iz novomeškega zapora, kjer je dosedela kazen radi potepanja. Poslali 30 jo po odgonu domov. Ivana Bratuša je dejala, da je pobegnila z doma radi tega, ker je njen brat užgal v bližini domače hiše neko drugo in se je tega silno prestrašila. (Koroški Slovenci) so se začeli v zadnjem času živahno g;bati. Pri občinskih volitvah v Velikovcu so poskusili svojo moč in reči so mora da ni več daleč, ko se bo v velikovškem v občinskem zastopu čul slovenski glas. Postavili so svoje kan didate v III volilnem razredu in dosegli lepo število glasov — 80. Nemci so se združili s so cijalnimi demokratom tako se jim je komaj po- , srečilo zbobnati vkupaj 140 glasov. Pri prihodnjih i volitvah bo III, razred najbrž slovenski. (Slavnostna božičnica) se priredi v »Na¬ rodni šoli* družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Ru¬ pertu pri Velikovcu na kvaterno sredo, dne 16. decembra 1903. leta ob 2. uri popoldne. 576 (Izpred celovškega porotnega sodišča.) Puškar Jožef Vernik iz Borovelj je bil obsojen radi nravnosti na 5 let ječe, njagova rojenka, Ana Traunig pa na 14 dni strogega zapora. — Radi uboja je bil 38 letni delavec Jožef Mazgon ob¬ sojen na sedem let ječe. (Ponarejeni bankovci) krožijo po Trstu. V enem dnevu so se nazanili štirje slučaji poli¬ ciji, da se je prejel bankovecpo 20 K ki je bil po¬ narejen. Razlikujejo se pa ponarejeni bankovci od pravih po barvi, ki je nekoliko svetlejša kakor pri pravih, in po širjem robu. Izdelujejo se ti ponarejeni bankovci najbrž v Italiji. (Poneverjenje) V Rančah na Primorskem so zaprli cndotno poštno upraviteljico Ivano Stanonik iz Kranja, ker je poneverila uradni denar. Izročili so jo deželnemu sodišču v Gorici. (Slovanski vseuoiliščniki) so imeli, kakor smo poročali v zadnji številki, na Dunaju shod, na katerem so izrekli svoje zahteve glede usta¬ novitve slovenskih vseučilišč. Udeležba je bila ogromna, nad 600 udeležaikov Na shodu je bilo nad 20 državnih poslancev, med njimi pet slo¬ venskih. Izmed poslancev so govorili Ploj, černy, Hruby, Klofač, Barvinsky in Šileny. Vsi so pov- darjali, da je v vseučiliškem vprašanju treba solidarnosti vseh slovanskih strank. Izmed vse, učiliščnikov je govoril za slovensko vseučilišče Ribnikar, za češko na Moravskem Lengsfeld in za malorusko v Lvovu Zadražil. Vse tozadevne rezolucije so bile z navdušenjem sprejete. Izrekel se je tudi oster protest proti ustanovitvi itali¬ janskega vseučilišča na slovenski zemlji, v Trstu ali Gorici. Upajmo, da se je ta sijajna manife¬ stacija čula tudi na zgoraj in da ne bo ostala bre posledic (Opatijski almanah.) za leto 1904 je rav nokar izšel v nemškem jeziku. Sestavil ga je vodja tiskarne g Fr. Tavčar, založila knjigovez¬ nica Vautar. Almanah ima poleg številnih reklam, koledarja, raznih naslovov uradov, podjetij, obrtov itd., lokalna poročila, slike okrajnega glavarja Manussija, župana dr. Stangerja in dekana Zem ljiča. Cena 1 K 50 v. (Novice iz Amerike.) Poročil se je v New burgu Franc Podlesnik iz Radeč pri Z danem mostu z gdč. Tončiko Volščanšek s Štajarskega. — V Clarigde Pa. je umrla Marija S nkovic. Raz počila se ji je svetilka s potrolejem in zadobila je otekline po celem životu, katerim je po lldnevnem trpljenju podlegla. Stara je bila 23 let in doma iz Poljan pri Kresnicah. Istotam je ponesrečil Josip Tehovnik, 27 let star, doma iz Gračnic na Spod. Štajarskem. Padel je jznak kakih sedem Čevljev visoko in si zlomil tilnik. — Obsojeni Slovenec. Franc Leskovec v Clevelandu je bil zadnjo soboto zjutraj obsojen v prisilno delavnico, ker je pred nekaj meseci v pretepu zabodel Slovenca Komidarja, da je ta skoro drugi dan za tem umrl. — (Hrvatske novice.) Povodenj je v Zagorju. Vsled silnega dežja se narastle vode in prestopile bregove. Pri Vel. Trgovištu je razdrta železniška proga. — V Bosni je povodenj grozno pustošila. V Višegradu je porušila več hiš. Skozi Gorazd tete Drina; poplavila je vse mesto, in iz nekaj hiš se je prebivalstvo izselilo v strahu pred vodo. — Grof Khuen — bosanski minister. Iz Dunaja javljajo: V krogih, ki stoje blizu skup nega ministrstva zunanji bdel, se govori, da se namerava razdeliti skupno ministrstvo financij ter utanoviti posebno ministrstvo za Bosno in Hercegovino. Politični pregled. (Državni zbor.) Seja dne 4. decembra' Po dobesednem čitanju vseh vlog, kar je trajalo do 2. pop, prišla je vendar zbornica do prvega pozitivnega dela. Predlog posl, Schreinerja, naj se o poročilu odseka glede podpor po ujmah poškodovanim razpravlja nujno, je bil sprejet ter se je takoj začelo o tem razpravljati. — Posl. Lemisch je poročal v imenu odseka ter predlagal, naj se odobri zakon, s katerim se je zvišal kredit za take podpore od 15 na 20 mil. kron. Posl. Fressl se je pritoževal o nepravični razde litvi podpor ter predlagal naj se iz blagajniških preostankov vzame še 20 milijonov kron, da se pomožni kredit zviša na 40 milijonov kron. Za Štajarsko sta govorila Schoiswohl in Gasteiger, za Koroško pa Steinwender, Glavna govornika sta bila vitez Abrahamowics (pro) in dr. Stojan (contra). — Pri glasovanju se je zakon sprejel v drugem in tretjem branju. Vloženi nujni pred logi in interpelacije v zadevi podpor vsled ujm so se izročili vladi v poizvedovanje. — Prihodnja seja bo v sredo ter bodo na dnevnem redu poročila o vojaški pripregi, o odpravi § 14, o avskul tantskem zakonu in o spremembi opravilnika. V soboto bo drž. zbor odgoden. (Sprememba državnozborskega opravil¬ nika.) Predlog naj se sprememba opravilnika postavi na prvo točko prihodnje seje, je bil z veliko večino sprejet. Vse stranke so za spre¬ membo. ker le tem načinom bi bilo mogoče ozdraviti parlamentarne razmere, le socijalni de- mokratje in Vsenemci so proti spremembi. (Gosposka zbornica) ima prihodnjo sejo dne 12. t. m. * (Ogrska kriza.) Pred petkovo sejo poslan¬ ske zbornice sta imela Tisza in Kossuth dolgo posvetovanje. Ko je prišel Kossuth v zbornico, je bil pozdravljen z eljen klici, katoliška stranka pa se mu je smejala. Kossuth je na kratko po jasnil stališče svoje stranke. Tisza je na to iz javil, da se prekliče sklep o dvojnih sejah in da je vlada zedovoljna, če se s posebnim sklepom postavi parlament glede armadnega jezika na Kossuthovo stališče. Vladni pristaši in Košutovci so se objemali in poljubljali. Obstrukcija je torej pri kraju. (Šef bosensko - hercegovinske vlade) je postal namesto odstopivšega barona Appela po veljnik krakovskega voja fcm. Evgen baron Albori. (Rusija in Bolgarska.) Vsi znaki kažejo, ; da se je Bolgarska zamerila Rusiji. Ravnokar baje zahteva Rusija, naj ji Bolgarija vrne okupa I cijski dolg rumelski v znesku 10 in pol mil. rubljev. V Sofiji so bili uverjeni, da se je Rusija temu dolgu že zdavno odpovedala, (Vstaja zoper kristjane) je baje nastala v | kitajski pokrajini Sečvan. Loterijske številke. Gradec 5 decembra 1903: 3, 36, 87, 77, 20. Dunaj, „ „ „ 26, 73, 32, 42, 75, t Pretužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče in tast, gospod Blaž Terček po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakra¬ menti za umirajoče, dne 3. t. m. ob 7. uri zvečer v 80. letu svoje starosti mirno v Go¬ spodu zaspal. Pogreb vršil se je v soboto, dne 5. t. m. ob 2. uri dopoldne. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Celje-Ljubljana, dne 7. decembra 1903 Alojzij Terček sin. Marjeta Terček roj. Mavec sinaha. Metka, Marica (488) 1 vnukinji. Zahvala. Povodom smrti mojega iskreno ljub¬ ljenega soproga, gospoda Ivana Tribuč bivšega trgovca za izkazano sočutje tem potom svojim ljubim sorodnikom, prijateljem, tržanom, c. kr. urad¬ nikom, c. kr. žandarmeriji, znancem, daro¬ valcem vencev ter gg. pevcem za prirejene žalostinke ter spremstvo k zadnjemu počitku izrekam najiskrenejšo zahvalo. Mozirje, dne 3. decembra 1903. (486) l Pavla Tribuč. Št. 819. G 85 ) 1 Stavba šolskega poslopja pri Sv. Emi v okraju Šmarje pri Jelšah z dvema učnima so¬ bama s po eno sobo za šolsko pisarno, za učila in za enega učitelja in s stanovanjem za nad¬ učitelja, katero se ima staviti na prostoru se¬ danjega šolskega poslopja, oddala se bo potom pismenih ponudb in sicer po sledečih skupinah na podlagi proračnnjenih zneskov. Skupina I. Ta skupina obsega sledeča dela: a) podi ranje, b) zemeljska in zidarska dela, e) klesar- ska dela, f) kleparska dela. g) slikarska dela, h) raznovrstna dela in naprava vodnjaka, za proračunjeni znesek po 23 023 K 78 v. Skupina II. Ta skupina obsega c) tesarska dela za proračunjeni znesek po 4473 K 82 v. Skupina III. Ta skupina obsega d) mizarska dela za proračnnjeni znesek po 3758 K 40 v Preskrbovanje stavbnega gradiva je v na¬ vedenih svotah zapopadeno. le pri zidarskih delih bo krajni šolski svet podjetniku vse ka¬ menje. kolikor se ga bo po stavbnem operatu za temeljno in gornje zidovie potrebovalo, brezolačno na stavišče postavil. Zato proračunjeni znesek po 2.400 K je od proračunjene avote I skupine že odtegnien. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbinskih načrtov, iz stroškovnjaka, stavbnega dovoljenja in iz stavbnih pogojev se zamore pregledati v šolski pisarni pri Sv. Emi in pa pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Lastnoročno podpisana pismena ponudba mora obsegati: a) krstno ime in priimek, bivališče in značaj ponudnika: b) eventualen popust ali pa doplačo v od¬ stotkih za celo skupino prej omenjenega zneska s številkami in besedami razločno pisano; c) predpisano varščino (vadij) po okroglih 10 »/o za vsako skupino proračunjene stavbene svote, torej za I skupino — — — 2 300 K n II. „- 450 „ in za III. skuprno — — — — — 370 „ d) odločno izjavo, da je ponudbenik ves stavbeni operat pregledal in da istega brezpogojno prizna. Natančno po predstoječ h določbah sestav¬ ljene ponudbe se morajo v eden zavitek zape¬ čatiti, z napisom: „Ponudba za šolsko stavbo pri Sv. Emi u prevideti, in najkasneje do 19. grudna 1903 pri okrajnem šolskem svetu Šmarje v Celju v zaprtem zavitku vložiti ali tja poslati. Okrajni šolski svet Šmarje pri Jelšah dne 27 novembra 1903 Predsednik: APFALTRERN. V najem (471) 3-1 se odda za nizko najemnino majhna trgovina v zvezi š krčmo in trafiko. Kje, pove upravništvo „ Domovine“• RAZGLAS. Ker je izvoz svinj iz okraja Novo mesto do preklica prepovedan in je torej pač uvoz ne pa izvoz svinj iz Novega mesta dovoljen, raz¬ glaša upravni odbor premožema mesta krškega, da se vršč v Krškem vsako sredo svinjski sejmi- Podpisani upravni odbor vabi prodajal e in in kupovalce, da pridejo na sejm in pripeljajo blago, ter pristavlja, da se od blaga ne bo po¬ bralo štantnine in da se nakladanje zamore vršiti na postali VIDEM, ki je komaj 10 minut oddaljena od sejmišča. ( 487 ) 2—1 Na razpolago je tudi svinjak. Upravni odbor premoženja mesta krškega. Učenec s primerno šolsko izobrazbo iz boljše biše se sprejme takoj v trgovino mešanega (475) 3 3 blaga Karl Sima, Poleane. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.