F r a n Ramovš 
K O iN Č N 1 C I J ) A T. I N L O K . P L . 1 - J E V S K E 
S K L A N J E V S L O V E N Š Č I N I 
Glede končnic -ьтъ in -ьхъ v z-jevski sklanji so bila doslej 
izražena različna mnenja: da sta organski ali pa da sta analogični. 
Prva razlaga zadeva na glasoslovne ovire, druga pa je nejasna. Tudi 
mnenje, da gre pri sedanjih končnicah -em, -eh (kostem, kosteh) za 
dokaj mlad pojav, zahteva korekturo, enako tudi dialektični odsevi 
pojavov, ki so te dve končnici spočeli. 
Oblak, JA XIII, 35 in 37, govori o končnicah dat. in lok. pl. 
z-jevskih osnov kot o organskih, historičnih ; toda -ьтъ in -ьхъ 
glasoslovno ne moreta vesti do sedanjih končnic, ki jih je treba, 
odvisno od akcentuacije, deliti v dve skupini: korensko naglašeni samo-
stalniki imajo -im, -ih (mîslim, mîslih) s prevzemom vokalizma po 
vseh drugih i-jevskih sklonih, končniško akcentuirani pa imajo -ém, 
-éh in teh ni mogoče izvajati iz -ьтъ, -ьхъ, kar ravno Oblak misli. 
Končnici -ьтъ, -ьхъ v slovenščini nikjer nista ohranjeni in je verjetno, 
da sta se takoj potem, ko so bili reducirani vokali ь, ъ porazdeljeni 
po slovenskih zakonih, morali umakniti raznim analogičnim vplivom. 
Ko bi se bili ohranili, bi bili dali -эт, -àx in kot takšni bi jih še danes mo-
rali imeti. Na drugem mestu (JA XII 370—1), ko govori o končnici dat. 
pl. o-jevskih samostalnikov in o njihovi akcentuirani končnici -em pri 
enozložnicah (tip zobêm), med katerimi imamo tudi prvotna u-jevska 
imena, se nagiba k domnevi, da je ponekod vplival nom. pl. na -je, 
drugod pa tudi loc. pl. na -êx, kakor pač to velevajo zadevni dia-
lektični vokalični refleksi. Oblak poudarja, da končnica -em ni stara, 
da je ni zaslediti v naših starih tekstih; podobno ima tudi Tesnière 
končnico -em za mlado, doda še celo, da imamo zanjo prve zglede 
šele v Kopitarjevi gramatiki. 
Tesnière, Lfddsl. 212, se je dokaj približal pravilnemu pojmovanju 
teh oblik, naslanjajoč se na ugotovitev Šumana, Slov. slovnica 90, 
da je končnica -ema, -em omejena na substantiva s padajočim ko-
renskim poudarkom, ki imajo v nom. pl. končnico -je. Zato izhaja iz 
nom. pl. na -je, po katerem je bil narejen dat. pl. na -jem ; od tod 
dial, vokalična razlika med lok. pl. kostéx in vokalom v končnici -em 
prim. Cerkno ê > i: -iem, Ribnica ai : iem, Žužemberk o/ : -je-. Obliko 
z -jêm smatra za najstarejšo; oblika -êm je mlajša in izraža kompromis 
med -jêm in lok. -éh, od katerega si je izposodila svoj vokalizem. 
12 177 
Sklepa, da bi normalni razvoj imel dovesti do -e'm (s prevzetim vo-
kalizmom in akcentom), in misli, da ni izključeno, da kak slov. dialekt 
to izravnavo tudi ima, čeprav se pogosto javlja nasprotni vpliv, ki 
lpkalno končnico približa nom. -je, tako v Cerknem rabiex ali v 
Žužemberku straniex. Večina govorov kaže isti vokalizem v d.—i. du. 
in v d. pl., drugega v lok. pl.; bilo bi pa napačno sklepati, da je 
končnica -em spočeta pod vplivom lok. pl. na -éh, ker se temu upirajo 
podatki dolenjskih govorov, predvsem z razliko intonacij v obeh 
dveh kazusih (êm : éh)] enakšno razliko kaže tudi Kiizmics v svojih 
zapisih ričem : recéjh. Pravilnost Tesnièrove razlage je v tem, da ne 
sprejema za obedve končnici istega izvora, istega vpliva, marveč išče 
in skuša najti za dat. pl. drugačen analogični vpliv kot za lok. pl., 
dopušča pa končno tudi medsebojno vplivanje obeh kazusov, to pa 
šele potem, ko se je prvotna analogija že v obliki -em : -e/i (dat. 
izoblikovan po nom. pl. na -je, lok. pa prevzet iz o-jevske fleksije na 
-éh) s prvotno različnim vokalizmom in različno intonacijo že uve-
ljavila. 
Tako slovenski zgodovinski viri kakor refleksi današnjih dia-
lektov nam bodo pokazali, da je bila pot do nastanka končnic -cm 
in -eh v sklanji ženskih samostalnikov z osnovo na -/- drugačna, in 
odkrili se nam bodo tisti odnosi med posameznimi sklanjatvami in 
in skloni, ki so postanek omenjenih končnic povzročili. 
Nasprotje med velarnimi in palatalnimi samoglasniki in soglasniki, 
podedovano iz prvotne slovanščine, je vladalo v slovenščini nekako 
do konca prvega tisočletja, sodeč po zlitju ь in ъ v nevtralni polglasnik, 
y in t v nevtralni srednji i, po izgubi palatalizacijskega elementa v 
ê itd. Ob tem času se je glasil dat. pl. г-jevskih moških imen, ki so 
še kot kategorija zase eksistirala, na prim, gosiàm, ljudam, prav tako 
tudi pri ženskih imenih kostam, nočam itd. Zamenjavanje končniškega 
vokalizma e : o datira šele iz 16. stoletja; torej se je kljub odpravi 
nasprotja velar : palatal za nekdanjimi palatalnimi konzonanti, ki so 
seveda tudi šele počasi in postopoma izgubljali svojo palatalnost, 
obdržal v končnicah e (hudičem), ki ga šele poznejša mehanizacija 
odpravlja (hudičom). V ti zgodnji dobi je zato beseda dan, ki je po 
raznih vplivih pričela privzemati v nekaterih končnicah element -ov-, 
znan v u-jevskih imenih, premenila ov > ev; še je čuten palatalni 
soglasnik pred njim in, ker je več sklonov imelo iste končnice kot 
i-jevska imena z izrecno г-jevskim vokalizmom, je ta izprememba ov > ev 
povsem razumljiva (dneviJ. Na isti način in ob istem času je tudi 
nekdanji gen. pl. о/эс kot izolirana oblika — vsi drugi skloni so iz-
kazovali kot osnovo oc po znanih vplivih prešel v novi gen. očev 
pod vplivom gen. pl. na -ov, ki se javlja prvič že v briž. spom. grehou. 
Ko se je dual oči pričel smatrati za plural, se je tudi njegov dativ 
po i-jevskih imenih moral glasiti осэт. Oblike gostàm, Ijudàm, dnàm, 
očam so sprva živele, dokler se ni pojavila težnja, da dobi njihova 
končnica, ki je zaradi sonornika -m bila še bolj nejasna, čist in jasen 
vokalizem. Tega je mogla dobiti samo od dat. pl. možem ; za zvezo 
in ta vpliv je posredovalo več momentov: še ne povsem zabrisana 
palatalnost predkončniškega soglasnika ; za oblikovno skladnost so 
posredovali določeni skloni na prim, gôst = moz, gostâ = moža, gostje = 
=• možjš in p o d o b n o . T a k o je k možem i zob l ikovano Ijudêm, dnem, 
осёт; zadnje ime je posredovalo tudi za ženska imena: kostem, nočem, 
saj v teku je bil itak proces specialno slovenskega grupiranja samo-
stalnikov in trdne meje med moškimi in ženskimi i-jevskimi imeni so 
bile zrahljane, kakor pričajo pot, laket, pečat, miš, stan. 
Končnica -êm se je pri istih vplivih in vzorih razširila tudi na 
trda o-jevska maskulina; Oblak, JA XII, 369—70, citira dialekte s 
Primorskega in Gorenjskega, ki so to končnico predvsem favorizirali 
in njen nastanek je zdaj tako po obsegu kakor vplivih dovolj po-
jasnjen. V ljubljanskem govoru so te oblike celo običajne: možem, 
tatêm, zubêm, rugêm, lasêm, mustern, zuozêm, gradêm, e n a k o Idêm, 
dnêm, ucêm; drže pa se še vedno svojih začetnih vplivnih meja, t. j. 
strukture tipa, iz katerega so izšle (.mož : možem in tudi možjš, moža). 
Da je bila prav oblika možem vplivna, je razvidno iz tega, da je v 
starejših tekstih vseskozi zabeležena in ni bila izpodrinjena po običajnih 
poznejših končnicah fmdžom, -am, možovom). Tako nam tudi starejši 
teksti (treba je še upoštevati, da gorenjščina v njih še ni zastopana) 
s svojimi zgledi povedo o pravilnem odnosu, katerega rezultat je bila 
oblika ljudem, prim, mof/iem Trub. C 50: 134, 135, 136, 137 . . . ; 
C 5 5 : M 6 b ; T 5 7 : 367; Art .65b, 66a, 8 4 a ; Pav .7a , 1 8 a ; T 8 2 : 5 2 1 ; 
Tulščak 102 b ; Znoj. 205, 206 itd. itd. kakor ludem C 5 0 : 113; T 6 0 : 
b2. с 4 a ; T 8 2 : 1 6 8 . . . ; Krelj lüdem 6b , l i b Post. I.; Znoj. ludém 
40, 126, 207; Schweiger Bož. pes. ludem B 7 a ; Hren: 5 a, 7 a, 1 0 a ; 
Skalar: 30a, 42a ; Kastelic Neb. cilj ludèm 45, 65, 66; Bukv. ludém 
101, 137, 258 , 277, 2 8 1 ; R o g e r i j II: ludem 384, 4 3 8 ; ludèm 452, 623 , 
39, 26; Basar: tudèm 129, ludém 154, ludem 179; Gorjup, Cerk. leto: 
ludem 13, 33, 130; Hasl, Sv. post; ludem 57, 68, 94, 191, 197, 205; 
Japljevo S P IV: ludçm 129, 154, 370 itd.; enako še dnem Trub. Kat. 
1575: 236, 237; goftem Trub. Post. II. 133 itd. Za ženska imena prim, 
običajno kof/ém Daim., Lepe kršč. mol. 70; vfhem Daim. Bibl. I. 38b itd.; 
ozhém Schönl. 405 (2x); Kast. Neb. cilj: ozhém 48; Basar: ozhèm 223 
kakor rèzhèm 229; Hasl: ozhem 118, Japelj S P IV ozhçm 335 itd. 
Menim torej, da je končnica -êm tipa možêm v dat. pl. moških 
in preko teh tudi ženskih imen (moška so pozneje in sčasoma prešla 
v o-jevbko sklanjo) nastopila zgodaj in zamenjala vokalično nejasni 
•эт; za to govori predvsem tudi dejstvo, da je Ijudêm znano (če 
odštejem poznejše dialektične izpremembe) v s e m dialektom. Govori, 
ki po svojih današnjih refleksih razlikujejo med etim. e in ê, potrjujejo 
isto: ribniško Idiêm (za ê imamo v mestu ei, v sosednjih severnih 
krajih o/); borovniško gasiêm, Idiêm, zuaziêm (za ê je tu ei); cerkljansko 
rah'êm (za ê nastopi г); rožansko Idêm, hdêm (za ê imamo I; Slovenji 
Plajberk) in Idêam (za ê je tod ia, Sele); Bočna: l\dêm, reacêm (enako snêg); 
12* 179 
Guštanj: l\dîam, kastîam, dnîam (kakor brîax) itd. Drugod pa, kjer sta 
dolgi etim. e in ê v svojih refleksih sovpadla, tako na prim, na Krasu, na 
Primorskem, na Gorenjskem, iz današnjih glasov ni razvidna pot do iz-
vornega glasu (je, ë : Idiên, Idem), smemo pa seveda popolnoma upravi-
čeno reči tudi zanje, da imamo končnico -êm (ljudem, kostêm) po mozêm. 
Na prvotno razlikovanje med dat. in lok. pl. kaže vsaj po svoji akcen-
tuaciji tudi poljanski dialekt; dat. Içdiëm proti lok. Içdiex; tudi drugod 
na zapadu imamo enakšno novo akcentuacijo podano: judçn v Mažaroli 
in mlajše jûdqn v Viskorši (z razvojem širokega e > a) ali v Reziji 
to dobrin mdžen proti starejšemu muzîn (akcentuirani e se pred 
nazalom zoži do i). Skratka moremo reči, da je Ijudêm (po mozêm) 
splošno slovensko, čeprav so dialekti v svojih razvojih marsikaj za. 
brisali ali pa šli včasih po novih zgledih (to velja predvsem za štaj. 
končnico -am, enako -ax, ki sta iz ženske a-jevske sklanje; Kozjak : 
ludam, lüdax; Sv . Jurij ob Pesnici : lügdam, lii^dax; Sv . Duh na Ostrem 
vrhu: löudam, lÖudax itd.). Prekmurščina pa je obdržala staro stanje: 
lüde'm Gönczy, Nôve A B C 14, 20; Gâspâr, Szlov. nôve kn. cstenyâ: 
liidém 177; Àgustich, Navuk: lidém. 
Dogodilo se je še, da je v nekaterih govorih eden izmed členov, 
ki so vplivali na postanek končnice -em, pričel že izoblikovano obliko 
ljudem pritegovati k sebi in ji je dal še svoj posebni pečat; to je 
bil nom. pl. Ijudjê, po katerem je nastala dat. oblika Ijudjêm. Oblak 
omenja to posebnost, Tesnière ji pripisuje, kakor je bilo rečeno, še 
celo osnovni vpliv. Naj navedem nekaj zgledov, ki bodo mogli 
pojasniti ta pojav. Pri Trubarju beremo nekajkrat tudi moshiem C 55: 
M 4 a (2 x), M 4 b ; T 5 7 : 364; T 8 2 : 517; Pav. 40; Kat. 1575: 469; 
moshyem C 5 5 : M 5 a ; e n a k o tatiem K a t . 1 5 7 5 ; zheruiem ( p r v o t n o 
/-deblo) EDP. 166; ludiem EDP 54, 66; Schweiger, Bož. pes. В 6 a itd. 
V primeri z obliko ljudem je takih zapiskov razmeroma zelo malo, 
v poznejših tekstih se število še zmanjšuje, končno ljudjem zgine. Tudi v 
današnjih govorih naletimo na takšno tvorbo: zabiêm v Borovnici 
more biti zobjem, ni pa potrebno, ker se akcentuirani -e- v tem govoru 
palatalizira (б > ië), kar velja za gotovo za ves slovenski zapad (Kras: 
zçbjiê in zebiên; enako Tolmin, Kobarid, Trenta itd.); v lok. pl. lasßh, 
gen. pl. lâsiu, v rezijanski Učji vidimo prodirati nominativno obliko 
lasje. Vse to so le redki, sporadični, mogli bi reči individualni primeri 
vplivanja nom. pl. na ostale pluralne sklone, ki se niso nikjer mogli 
uveljaviti. Tudi obratno pot imamo izkazano v enakšnem obsegu; 
osnova ljud-, izkazana v vseh sklonih, prodre v nom., kjer se -je ne 
občuti več kot končnica; nastane nom. ljudi (Guštanj / Idj ; Središče 
lûd[; Goričansko: ludi) ali pa po kontaminaciji Ide, kar je za ves 
slovenski center, predvsem za Gorenjsko značilno. 
V popolnoma istem vplivnem območju (enozložnice z dolgim 
padajočim poudarkom in njihova fleksija) se je tudi končnica lok. pl. 
i-jevske sklanje, ki se je prvotno glasila -àx in bila v vokaličnem 
pogledu do drugih končnic neizrazita, izpremenila v -éx po lok. pl. 
o-jevskih debel. Končnica -êh se je prav v tipu enozložnic, kjer je 
bila poudarjena, dobro obdržala in n i podlegla vplivu končnice 
mehkih osnov; (Oblak govori o ti obliki dovolj obširno, J A XII 
390—396; njegove razlage so napačne in zato je tudi vse navedeno 
gradivo zmedeno podano; njemu še ni bila jasna razvojna pot ê in 
razmerje ei : i ter še ni operiral z vplivom mehke sklanje na trdo); 
gradivo za poudarjeno končnico -êh podaja Oblak 1. c. 391. Kakor 
pri da t . pl. je tudi lok. gostàx, Ijudèx, dnàx, oèax in p o i s tem pos re -
dovanju tudi pri ženskih imenih kostàx, recàx nastopilo v vseh slo-
venskih dialektih analogično gostéh, ljudeh, kosteh, saj stičnih fleksijskih 
oblik je bilo vse polno (zôb, -â, -jê, -î, -êm : gôst, -â ali -û, -jê, -î, -êm ; 
zvečine končniški dolgi poudarek), zato je tudi lok. možih prešel v 
možeh: moshéh Krelj Post 154b; Basar moshèh 391; Rogerij Mojhéh 
650. Za tako nastalo obliko Ijudêh, ki ima gotovo svoj vir že tam v 
11. stoletju in je pritegovala sčasoma k sebi vsa i-jevska imena prim. 
ludeih Trub. T 82: 230, 320 (pisano tudi ludeh ibid. 81; h grafiji ê pri 
Trubarju gl. Ramovš, J A XXXVII, 124; Kratka zgod. slov. jez. I. 186); 
liideih Krelj Post. 62 a ; ludéh Hren 23 a (e znači od Dalmatina dalje 
diftong ei) Kast., Neb. cilj: ludéh 30, 37; Janez Svkr., SP. IV ludeh 
81, 375; Basar ludèh 56; Rogerij II. ludèh 478, 480, 485 itd. (takratna 
pisava je mešala med é in è); Duh. branva ludieh 89, 109 (z rožanskim 
refleksom za dolgi ê) itd. Na enakšen način pri drugih imenih ; dnêx : 
dneh T r u b . T 5 7 : 225 ( 3 x ) ; T 8 2 : dneih 134, 141, 197, 198, 206, 210 , 
2 1 9 ; dneh 167, 219, 2 2 5 ; dneih Kre l j 1 0 9 b , dnéh 1 6 3 b ; D a l m . dneh 
Bibl. II. 197b; Pohlin dnçh Oprav. 5, 156; Gorjup dneh CL 57 itd.; 
gofteh T r u b . T 5 7 : 2 3 7 ; gofteih T 8 2 : 300 , 3 3 2 ; B a s a r potèh 3 0 8 ; ozheh 
Dalm. Mos. 128a; ôzhéh Krelj Post. I. 74 b ; Hasl ozheh Sv. post 118; 
Pohlin ozheh Oprav. 234; Japelj. SP. IV ozhçh 178; in končno prav 
tako kofteih Trub. C 50: A V b ; C 50: 23; voffeih T 82: 160 poleg vaffeh 
264, 2 6 9 ; rizheih 227 p o l e g rizheh 2 3 0 ; Kre l j vafeih 109 a ; rèzheih 102 a . 
rizheih 1 0 7 b , rèzhéh 7 4 b , 141 a ; D a l m . B ib l . vèrvéh II. 4 7 a , kofteh II, 
37 a Kast. rizhéh Neb. cilj 25; Jan. Svkr., SP. IV: rezheih 64, 65; Basar 
peftéh 125, rèzheh 157, 163, rezhèh 211 , rèzhèh 2 2 9 ; G o r j u p , Z L : vaffeh 
49, rezheh 60; Pohl, skerbçh Oprav. 20; Rom. bukv. : skerbeih 51; 
J a p e l j , S P IV : rèzhéh 334, ftvarçh 1 7 8 ; rezhçh VIII: 337 , 356, 379 i td. 
Kakor rečeno, je ta analogija nastopila v vseh slovenskih narečjih. 
Naj navedem zanjo samo nekatere primere: wase'ix, koste'ix Ribnica-
Breg; kostdix Sušje; kostéix Cerknica; kust'àx Slavina (a je regularni 
refleks za ê); kuste'ix Radohova vas na Notranjskem; wäsiex, nociex 
(Kras: ie za ê)\ kostiëx Kobarid, Trenta; wasiêx Slov. Benečija; tup 
ti wasîh Rezija (enako ta par judîh „ljudeh" in terzîh „trgih"); 
kosteX, skrbéx (Gorenjsko) ; p'èicix, sqrbix S lov. Pla jberk; kustiax Djekše ; 
kastiax Guštanj. V sosednjih štajerskih krajih se pričenja mlajša tvorba 
na -ах (kôstax; redke so druge analogije, po sebi popolnoma jasne, 
kakor kàstfx, na vêsex, vêsçx, vse tudi že s korenskim poudarkom); 
prekmursko recéjh se spet ujema z večino dialektov (izg. ricêi). Naj 
omenim še, da e cerkljanski govor, glede katerega sta imela Oblak, 
J A XII, 394, in Tesnière 1. с. 211 pomisleke, popolnoma v skladu z 
vso svojo dialektično okolico: lok. se glasi na -ix (prim, smetix JA 
VILI, 113 (2x) kakor pa rabix ibid VII, 401; VIII, 275), dat. ima iê 
(palatalizirani e); vplivi sosednjih govorov, ki imajo iê tako za e kot 
za ê pa zasegajo v cerkljansčino sämo gl. Baudouin de Courtenay, 
J A VII, § 42,4 in 44,3. 
S tem je pot, po kateri sta nastali splošni slovenski končnici v 
dat. in lok. pl. moških in ženskih z-jevskih imen, ohranjeni danes 
raren pri Ijudêm, Ijudéh samo v ženski sklanji, dovolj pojasnjena. 
Končnici -ëm, -éh pa sta v nekaterih govorih pričeli vplivati druga 
na drugo tako, da se je dat. -êm prilagodil končnici lokala in prešel 
v -ém; prvi takšen primer beremo že pri Trubarju ludeim T 82: 168; 
semkaj moremo šteti še koftém. Daim., Lepe kršč. mol. 70, rizhéjm 
Hipol., Kempč. 56; ludèjm Hipol., Diet. I. 189, z manjšo verjetnostjo 
(e označuje le poudarek, ne pa refleksa za ê) še ludém Znoj. 40, 126, 
207; ozhém Schönleben 405 (2x) in podobno. Nekateri dialekti danes 
ne razlikujejo več med refleksoma za e in e (tako na prim, gorenjščina 
in tudi velika večina zapadnih dialektov, ki ima diftong ie tako za e 
kot za ê); s tem pa še ni rečeno, da se je navedeni analogični vpliv 
med -êm in -ex res vršil (zapadni dialekti so poleg tega odpravili 
intonacijsko razlikovanje), kakor priča gorenjščina, ki govori kosfem 
"prôti kostéx; v ljubljanskem govoru dostikrat naletimo na izgovor 
kostem, ki se uveljavlja tudi v knjižnem izgovoru. Ta analogija, ki je 
zelo dostopna in umljiva, je zvečine še vedno omejena, rekel bi da 
je le individualna. Pripomniti je še, da se vpliv nom. pl. na -je, ki se 
celo pri dat. pl. ni mogel uveljaviti, pri lok. sploh ne javlja. 
R é s u m é 
V. Oblak regardait les désinences de kostem, kosteh comme désinences orga-
niques et du point de vue historique, développées en règle, mais le vocalisme des 
deux désinences s'oppose décidément a cette supposition. Pour cette raison Tesnière 
interprète les deux formes par analogie: il déduit la forme du datif du nom pl. en 
-je et le locatif du locatif pl des thèmes en -o (-êx)\ d a saisi le domaine propre 
quant aux formes influantes, pourtant le nom. en -je n'explique pas le fait que le 
dat pl. est avéré par -em dans tout le domaine de la langue slovène et que seulement 
de rares parlers locaux présentent la forme en •jem. 
L'auteur constate en premier lieu que les formes normales prémières étaient 
en -am et en -эх: gostom, ljudam, kostam: et cela à l'époque où le slovène présentait 
l 'opposé: vélaire-palatal, (toujours à peu près vers la fin du Xème siècle concluant 
par le slov. dnevi et gén. plur. očev ainsi que par la pluralisation de l'ancien duel 
oči). Mais le vocalisme de toutes ces formes n'était pas suffisamment prononcé et 
par cette raison le dat. mozêm qui possédait assez de points de contact (pala-
talité pas encore complètement perdue du consonant prédésinenciel; accords dans 
la s t r u c t u r e e t d a n s l ' a c c e n t u a t i o n : gôst — mož, gostâ = moža, gostjê = mozjê) 
imposa sa désinence à Ijudêm, dnêm, oèêm-, cette fi.rme-ci servit de médiateur aux 
féminins pour l'acceptation de cette désinence, ce qui fut facilité par le nouveau 
groupement dans la langue slovène des substantifs où le genre oscillait (pQtb, 
myšb etc.). La forme mozêm fut bien ancrée aussi chez les thèmes en -o (zobêm, 
lasêm) sous les mêmes conditions. On peut comprendre ainsi que tous les dialectes 
slovènes connaissent Ijudêm (bien sûr il faut faire abstraction des rares change-
ments récents p. e. le styrien Ijudam). En tant que les dialectes ont conservé la 
différence entre les e étym. et ê, il apparaît clairement que le datif prend -em, tandis 
que le locatif montre le réflexe -ê-. L'influence qui par le nom. ljudje activa le 
changement de ljudem en Ijudjem est un phénomène: linguistique récent, aucunément 
dialectal, mais local et individuel. 
Comme conséquence nécessaire du vocalisme pas suffisamment prononcé, et 
dans le même domaine d'influence, y prit origine, de la même manière, la géné-
ralisation de la désinence -êx pour l'ancien -эх des thèmes en -o- Cette désinence, 
elle aussi, est partout et parfaitement slovène, en sus y agit l'accent suffixal, pour 
cette cause aussi možih d'origine passa à možeh. A une époque récente on peut 
suivre l'influence du locatif sur le datif: kostém par kostéx comme on lit déjà chez 
Trubar ludeim.