novic
študijska knjižnica Mirana Jarca
Novo mesto
UTO Id. - it 45
m
V KOČEVJU, DNE 8. NOVEMBRA 1958
Cena 10 din
Gradnja Doma Partizana
je naloga vseh prebivalcev mesta Kočevja
V	Kočevju je športno življenje ze lo razgibano. Zato ima brez dvoma ■ajvečje zasluge »Partizan« Kočevje. Mladina in vsi, ki jim je pri srcu telesnovzgojna in športna dejavnost zelo pogrešajo dom, v katerem bi se Zbirali, telovadili in udejstvovali v športnih igrah. Hvalevredna je bilai pobuda »Partizana« Kočevje, da se zgradi prostoren dom, ki bi služil v le namene. Zgradnjo so začeli lansko leto in gradili dokler ni zmanjkalo sredstev...
V	gradnjo doma je bilo investirano 13,500.000 do 14,000.000 din. Odi prodaje žičnice so porabili za gradnjo okrog 10,000.000, republiška zveza Partizan pa je prispevala okrog 3,000.000 din. Gradnja je obstala na mrtvi točki. Vzrokov je več: pomanjkanje finančnih sredstev, nesreča z načrti, ki so zgoreli o priliki velikega požara zgradbe Zveze Partizana Slovenije v Ljubljani spomladi.
Ker postajg gradnja doma vedno bolj aktualna in nujna smo se odlo-šili, da globje pogledamo v ta pro-
blem in_ poizkusimo najti odgovor nih društvih, imamo tudi precej akna vprašahja.	tivnih telovadcev in drugih športni-
ci je dom potreben? Kdo naj bi kov — in strokovni kader. Kot in-bil investitor ? Kako naj bi poma- vestitorji gradnje nastopamo lahko gala pri gradnji podjetja? Naloge vsi: gospodarske organizacije, ObLO, Socialistične zveze pri tej akciji? politične in družbene organizacije s Pot nas je najprej vodila na ogled svojimi člani. Dom naj bi bil skupna skrb vseh članov Socialistične zveze. V prvih letih po osvoboditvi je bilo v Kočevju prostovoljno delo zelo razgibano. Sedaj se nam spet nudi priložnost, da pokafžemo svojo pripadnost skupni stvari: saj bo dom prvenstveno služil naši mladini.
Mislim, da podjetja lahko najdejo možnost, da s finančnimi in materialnimi sredstvi omogočijo gradnjo doma, kajti, to akcijo je treba smatrati kot eno osrednjih nalog komune in bi zato opravičevala sred stva, ki bi jih dala podjetja. Strinjam se, da se uporabi del sredstev iz fonda za pobijanje alkoholizma, ker bo s tem tudi dosežen namen tega fonda
-------- j ^	v oviau ua uy ivu
že zgrajenih silhuetet doma. V lepem kraju v bližini Rinže samevajo na pol grajeni zidovi, za drugi objekt doma pa smo videli samo temelje. Človeku se nehote milo stori pri srcu, ko opazuje skelet bodočega doma, ki sedaj izg leda kat ruševina minule vojne. Vendar ni še zamujeno. Socialistična zveza naj bi organizirala široko akcijo za prostovoljno delo. Sicer, o tem kasneje.
Obiskali smo predsednika »Partizana« Kočevje, tovariša Toneta Čuka. Na vprašanja je takole odgovarjal:
»Brez dvoma je v Kočevju nujno potreben dom, v katerem bi se zbirala mladina in vsi, ki se zajnimajo za telesno kulturo. Pri nas imamo šolsko mladino, katera je brez telovadnice. Menim, da bi bila dolžnost
BOLJŠE DELO MLADINSKE ORGANIZACIJE
V Ljubljani je bila seja1 Predsedstva centralnega komiteja LMS. Seje so se udeležili tudi sekretarji vseh okrajnih komitejev. V razpravi je bilo poudarjeno, da se je v zadnjem času delo v mladinskih organizacijah znatno zboljšalo, predvsem pa velja to za ljubljanski, kranjski in koprski okraj. Izboljšali so tudi politično ideološko delo ter se povezali z Zvezo komunistov in drugimi političnimi in družbenimi organizacijami. Precej mladincev želi vstopiti v ZK. V ljubljanskem okraju se pripravlja na sprejem okrog 2400 mladincev in mladink — članov mla-! dinske organizacije .Na seji so posvetili precejšen del pripravam na občinske letne konference in organizaciji večernih mladinskih političnih šol.
Mogočen buldožer regulira Bistrico pod Sušjem
Gospodarski račun melioracije bistriške doline
Po statističnih podatkih, ki se ujemajo z ugotovitvijo dejanskega stanja na terenu v anketi s kmetovalci, so pridelki sena na celem me-
3“	*w*»uu.	■	ovnu ua EC1CIU II1C-
Socialistična zveza kot najštevil- Horacijskem področju dokaj pičli in
______•   ■ •	• cin Ln lzn 1/m v /-\ r* 4- ,* D ~	_11 ■ Y1 • s

im
■fee
Prvi obrisi Partizanovega doma
f9Cal k o mental
INVALIDSKI ZAKON
Pred kratkim je Zvezni izvršni svet seznanil javnost s predlogom novega zakona o invalidskem zavarovanju. Glavna značilnost je, da je treba delovnim invalidom kljub invalidnosti, ki jih je doletela, spet omogočiti, da postanejo aktivni člani naše skupnosti. Na ta način jim bo omogočen redni zaslužek, po določenem delovnem stažu pa tudi pokojnina.
Težišče zakonskega predloga je na usposabljanju delovnih invalidov za delo v organiziranem za-poslevanju invalidov, ki imajo delovno sposobnost, pa bi lahko delali na kakšnem delovnem mestu. To pid bo veljalo samo za tiste invalide, ki lahko po stopnji svoje invalidnosti delajo vsaj polovico delovnega časa. Poklicno usposabljanje z rehabilitacijo naj bi veljalo za delovne invalide, ki lahko norrrMno delajo poln delovni čas. Težji invalidi, ki jih ne bi bilo mogoče zaposliti pa bodo dobili invalidsko pokojnino.
Gre za usklajevanje s sistemom pokojninskega zavarovanja tako, da se invalidske pokojnine določajo po istih osnovah, kakor se določijo tudi osebne pokojnine, na podlagi zakona o pokojninskem zavarovanju. Te osnove so znatno večje kakor pokojninske osnove, po katerih se danes določajo invalidske pokojnine.
S temi novimi predpisi se bo zboljšal materialni položaj invalidskih pokojnin in invalidnin. Njihove pokojnine, oziroma invalidnine bodo prevedene na invalidske pokojnine po novem zakonu in sicer za največje število uživalcev skoro avtomatsko in brez revizije njihove prej ugotovljene invalidnosti.
Število zaščitenih oseb bo v glavnem isto kakor po sedanjih predpisih. Uvaja se tudi pravica do poklicnih invalidnin in defektnih otrok zavarovancev in upokojencev, ki prejemajo otroški dodatek.
Po novem bodo invalidi razvrščeni v tri kategorije. V prvi so tisti, ki so popolnoma nesposobni za delo, v drugi delno sposobni, v tretji pa popolnoma sposobni za delo na svojem ali kakem drugem delovnem mestu. Ta zakonski predlog bo Zvezna ljudska skupščina v hratkem uzakonila.
ObLO, da stori vse, da nadaljujemo z gradnjo doma. Dom bi gradili z združenimi močmi, vendar naj bi bil vsaj »moralni« investitor ObLO. Brez pomoči podjetij, ne bo šlo! Ne verjamem, da bi podjetja lahko pomagala s finančnimi sredstvi, njiho-
nejša politična organizacija pa je dolžna, da v največji meri podpre to akcijo. Apeliram na vse člane SZDL, da bodo pripravljeni, ko bo prišel čas, da se kot eden udeležimo prostovoljnih del pri gradnji doma.«
Jože Pavličič, predsednik Okrajne zveze »Partizan« pa je povedal:
Na žalost moram priznati, da Okrajna zveza Partizan razpolaga le z majhnimi sredstvi. Iz dotacij, ki jih dobiva preko vodstev Socialistične zveze od okraja, črpa osnovna sredstva za pomoč potrebnim društvom. Ker pa je takih društev v okraju mnogo, jim lahko nakazujemo le majhne zneske. Zavzemamo se za to, da bi vsa sredstva zbrali v kraju, kjer se gradi. Po občinah naj bi se ustanovili posebni fondi, kjer bi se stekala vsa odvišna sredstva. Iz tega bi nudili društvom podpore po potrebi in njihovi aktivnosti.
Osnova tem fondom je bila dana že s taksami na alkoholne pijače, povečali pa bi jih s podporami vseh organizacij. Telesno vzgojno dru
va pomoč pa ne bi bila nič manjša, štvo Partizan Kočevje je zelo aktiv-če bi člani delovnih kolektivov po- no. Prav zaradi te vsestranske ak-magali pri gradnji s prostovoljnim tivnosti mislim, da je zgraditev fiz-delom, raznimi prevozi, uslugami kulturnega doma' nujno potreben, itd. Na pomoč OLO ne moremo ra- upoštevati pa moramo tudi, da obe čunati, ker imajo v Ljubljani svoje osemletki nimata ustrezajoče telo-potrelbe pri gradnji fizkultumih ob- vadnice. Skrajni čas je, da se dom jektov. Združiti moramo vse sile v dogradi.
Upam. da bo dom dograjen že v teku prihodnjega leta, poskrbeti je treba, da bodo pravočasno zbrana sredstva.«
O potrebi tega doma so govorili tudi na razširjeni seji SZDL, dne 24. oktobra. Poudarili so naj bi vso akcijo v prostovoljnem delu in akti-vizacijo državljanov z udeležbo pri delu prevzela in vodila Socialistična zvezal. Ta akcija naj bi izzvenela v duhu velikih delovnih akcij, ki naj bi bila obenem tudi največja politična manifestacija pripravljenosti
cilju: gradnja doma naj bo skrb vseh, saj bo last vseh in vsi bomo imeli koristi neposredno ali posredno.«
Od tovariša Čuka smo odšli na občino. Tu smo poiskali predsednika tovariša Janeza Riglerja. Hoteli smo zvedeti, kako gleda na to zadeve ljudski odbor.
»Partizan« Kočevje je začel graditi dom, kako se bo ta dom imenoval še ni določeno. Republiška zveza Partizan je obljubila večjo pomoč.
Tovariš predsednik je dejal:
»Že pred kakimi petemi meseci žrtvovanja za skupno korist, smo na zboru proizvajalcev razpravljali o gradnji fizkulturnega doma.
Bil je imenovan tudi posebni režijski odbor, ki naj bi koordiniral delo med podjetji, ljudskim odborom in organizacijami v zvezi z gradnjo doma. Računam, da bo odbor, ki bo začel sedalj z aktivnim delom storil vse, da se bo gradnja doma premaknila z mrtve točke in nadaljevala.
Kdo naj bi bil investitor gradnje?
Mi vsi! Nekatera podjetja — Rudnik,^ »Ključavničarstvo«, Kleparstvo so že obljubila pomoč v materialu in delu. Prepričan sem, da bodo to storila tudi ostala podjetja. Del sredstev bomo dobili iz sklada za pobijanje alkoholizma. Tudi republiška zveza Partizan naj bi prispevala del, enako tudi okrajni ljudski odbor Ljubljana. Na pomoč računamo tudi s strani članstva množičnih in družbenih organizacij. Pripominjam, da občina skrbi, da bi Kočevje dobilo potrebni dom, v katerem bi se vzgajali naši otroci v zdravem duhu in zdravem okolju.«
Pot nas je vodila naprej k predsedniku Občinskega odbora Socialistične zveze tovarišu Ignacu Kar-ničniku. Kako gleda na problem in potrebo gradnje dgma, nam je povedal:
»Potreba po takem domu obstoja v Kočevju že več let, posebno pa od takrat, ko je bil Šeškov dom zaščiten. Pri nas na Kočevskem je športna dejavnost izredno razgibana, precej mladine sodeluje v šport-
slabe kakovosti. Po teh zaključkih je povprečni pridelek sena 18 q/ha z 19 % škrobno vrednostjo, ki pa je zaradi zablatenja in večje količine travniških plevelov še slabše kakovosti.
S končno ureditvijo Bistrice, kot glavnega odvodnika in kot ključnega objekta za možnost izvedbe po-
JMadina n Jlaleaft je ebolocala
Preteklo nedeljo je bil v Laščah sestanek aktiva LM. Žal tudi tokrat smo lahko ugotovili, da z izjemo ne-Ks»vrih marljivih članov organizacije vsi dobesedno »spijo« in se ne zbudijo niti na vabilo na tako pomemben sestanek.
Na sestanku je bil podan dnevni red. Ob vsaki točki so živahno razpravljali in komentirali. O pregledu dela v pretekli sezoni ni bilo kaj govoriti, zato so se omejili na delo leta 1958. Program vsebuje tudi vzgojno-politična predavanja, ki jih bo imel tov. Zevnik, ko bodo dobili klubske prostore. On je tudi z zvezi z tako maloštevilno udeležbo na sestanku poudaril, da bi morala biti v ta namen najrazličnejša predavanja. P*o njegovem mnenju bi na ta način mladina, predvsem kmečka, dobila tiste vezi, ki bi jo vezale na celotno mladinsko organizacijo in na sestanke. Pogovarjali so se o silvestrovanju, o razširitvi odbora LM Lašče. Bilo bi potrebno, ker trije dlani niso mogli biti kos vsemu. V zvezi z izvolitvijo novih članov v odbor aktiva LM bi omenili to, da so bili izvoljeni mladinci, ki bodo znali s svojimi treznimi nazori usmerjati in voditi mladino na podeželju. Naloga razširjenega sedemčlanskega odbora ie, da se v najkrajšem času sestane in izvoli iz svoje srede predsednika, sekretarja in ostale člane odbora.	L. Š.
drobnejše melioracije zemljišč se utegnejo pridelki sena povečati vsaj na 30 q/ha in z zboljšanjem škrobne vrednosti na 28% zaradi delne osušitve zemljišč. S pospešeno od-vodnjo, deloma zaradi odprave po-plalv in zablatenja sena, deloma z možnostjo obdelave in gnojenja, bo dosežen uspeh.
Z odpravo poplav bo šele mogoče preiti na osuševanje zemljišč. Za odvodnjo površinske vode, oziroma previsoke podtalnice, predvsem pa za zračenje zemljišč, ki je zaradi težje za zrak in vodo prepustne glinasto-holoidne plasti najprimernejša krtna drenaža v kombinaciji s cevnimi zbiralci. Izvedba krtne drenaže je za zemljišča na območju Bistrice ugodna, zaradi ugodneoa terena, ugodne mehanične sestave zemlje. Pri ustrezni obdelavi in gnojenju se utegnejo pridelki sena povečati naj-malnj na 50 q/ha z zboljšanjem škrobne vrednosti pa na 33 %.
Pred melioracijo je dosežena količina pridelka v povprečju 18q/ha s škrobno vrednostjo 19 kg za 100 kg sena po 25 din kg za) škrobno enoto znaša bruto dohodek 8.500 din na 1 ha. Po ureditvi Bistrice se pa pričakuje pridelek sena 30q/ha s škrobni vrednostjo 28 kg za 100 kg in bo znašal na 1 ha 21.000 din bruto dohodka. Povečani neto dohodek dobimo, če odštejemo stroške za hlevski in umetni gnoj cca 7.000 din na ha letno.
Ureditev Bistrice je le ključni objekt, kajti šele po njeni ureditvi bo mogoče izvesti podrobno melioracijo zemljišč, predvsem z osuševanjem, z gnojenjem in apnenjem. S temi osnovnimi ukrepi bo šele dosežena optimalna proizvodnja ka-koršnjo že dosegajo na že meliori-ranem delu Bistrice med Zaimoste-cem in Sodražico. Po ureditvi Bistrice kot glavnega odvodnika, ter po osušitvi zemljišč s krtno drena-(Nadaljevanje na 2 strani)
PO SVETU
Poleg razprave v generalni skupščini Združenih narodov pogajanj o prekinitvi jedrskih poskusov na konferenci v Ženevi, je v svetovnem tisku bila tp teden v ospredju tako imenovana Pasternakova afera. Švedska akademija znanosti je namreč
močno borila indijski delegat in vodja naše delegacije dr. Vidič.
V političnem odboru generalne skupščine so te dni tudi glasovali priporočilo, na podlagi katerega naj bi Združeni narodi tudi v bodoče
------- imeli svoje stalne vojaške enote na
podelila svetovno znapo Nobelovo področju Bližnjega vzhoda za vzdr-nagrado za književnost sovjetskemu zevanje reda in miru.
Plenum Republiškega sveta sindikatov
Na plenumu Republiš. sveta sindikatov Slovenije, ki je bil te dni v Ljubljani, sta sodelovala tudi sekretar Centralnega komiteja ZKS Miha Marinko in predsednik Republiškega sveta sindikatov Slovenije Stane Kavčič je govoril med drugim o problemih, ki se pojavljajo v sindikalnih podružnicah. Navedel je, dk so nekatere sindikalne podružnice povezane s svojimi kolektivi. Čutijo njihovo problematiko, vplivajo na urejanje in so politično vodstvo v
podjetjih. Posamezne podružnice pa še vedno životarijo, ker se zapirajo v svoje drobne problemčke, namesto da bi se ukvarjale z osnovnimi družbeno ekonomskimi vprašanji v kolektivu oz. komuni.
PRED ROKOM
23. novembra, to je šest dni pred rokom, bo svečana proslaiva ob zaključku del mladinskih delovnih brigad in otvoritev nove avto ceste od Ljubljane do Zagreba. Po svečani otvoritvi bo v Novem mestu miting.
književniku Pasternaku. Ta pa je pred kratkim na Zahodu objavil literarno delo »Doktor Živago« v katerem je opisal odmiranje stare ruske inteligence. Knjiga je izzvala na Zahodu številne komentarje na račun sovjetske družbene ureditve. Zaradi podelitve Nobelove nagrade je bil Pasternak izključen iz Zveze sovjetskih književnikov. Pod pritiskom sovjetske javnosti in številnih napadov je odklonil podeljeno Nobelovo nagrado in se s posebnim pismom obrnil na Hruščeva, da ga ne bi izgnali iz Sovjetske zveze.
Delo v Generalni skupščini Združenih narodov je živahno. V političnem odboru so v zadnjih dneh glasovali za več kot 10 različnih resolucij v zvezi z razorožitvijo, ustavitvijo atomskih poskusov in obnovitvijo dela razorožitvene komisije Združenih narodov. Sogla'sno je bila sprejeta indijsko-jugoslovanska resolucija, na podlagi katere bodo razširili razorožit veno komisijo Združenih narodov na vse članice te organizacije. Glasovanje za resolucijo je pokazalo po daljšem času prvič zopet soglasnost vseh članov Združenih narodov. Za resolucijo sta se
Po zamisli arhitekta naj bi tako zgledal dograjeni dom Partizana v Kočevju
Obisk sekretarja za zunanje zg-deve Koče Popoviča v Londonu je bil uspešen. Bili so izvršeni številni politični pa tudi gospodarski razgovori. Angleški državniki so se ugodno izrazili o naši zahtevi za dodelitev dolgoročnega kredita, s pomočjo katerega bi Jugoslavija nabavila v Veliki Britaniji predvsem poljedelske stroje.
Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je v odgovor na stališče francoske vlade glede pogajanj z-i premirje v Al žiru izjavil, da je pripravljen priti v Pariz, vendar pa pod pogojem, če ga je predsednik francoske vlade De Gaulle pripravljen sprejeti kot predsednika alžirske vlade.
Sovjetska zveza je vložila protestno noto pri italijanski vladi zaradi gradnje raketnih oporišč na italijanskem ozemlju.
V Ženevi so se sestali predstavniki Sovjetske zveze, Združenih držav in Velike Britanije, da bi se sporazumeli o prenehanju poskusov z atomskim orožjem. Medtem ko Sovjetska zveza zahteva takojšnje prenehanje vseh poskusov brez vsakih omejitev, pa zahtevajo Združene države predhodni sporazum o mednarodni kontroli in upostavitev cca 180 t!h 1 -'-it-ro’nih postaj po vsem svetu. Sovjetski delegat je dejal, da Sovjetska zveza ne nasprotuje uspo-stavitvi takih postaj na njenem ozemlju. Razlike med sodelujočimi so tako velike, da je malo izg ledov, da bi bil sporazum dosežen.
Združeni arabski republiki sta Zahodna Nemčija in Japonska ponudili svoje sodelovanje pri gradnji Assuanskega jezu na reki Nilu. Ker je Sovjetska zveza za gradnjo tega objekta dala kredit v višini 400 milj. rubljev, bo gradnja kmalu pričela.
Jugoslavija in Nemčija sta izmenjali ratifikacijske listine o pogodbi za ureditev nekaterih terjatev iz socialnega zavarovanja.
Z OBČNEGA ZBORA DRUŠTVA UČITELJEV IN PROFESORJEV OBČINE KOČEVJE
Ni ločitve med prosvetnim in političnim delom
Važni sklepi na seji ObLO Ribnica
Letnega občnega zbora sindikata Društva učiteljev in profesorjev občine Kočevje se je udeležilo 91 članov iz vseh šol kočevske občine. Med drugimi gosti se je udeležil zbora tudi sekretar Obč. komiteja ZK Boris Mikoš. Poročilo o delu Društva je zelo izčrpno podal predsednik Ludvik Golob. Med drugim je omenil skrb odbora za strokovni in politični dvig članstva.
Med prosvetnimi delavci je 43 članov ZK, kar je skoraj polovica članstva. Delo odbora se je odvijalo v živahnih okoliščinah — v tem obdobju je bil VII. kongres ZK, napravljen je bil velik korak pri uresničitvi šolske reforme itd. V njegovem poročilu pa so bile omenjene tudi senčne strani. Nekateri prosvetni delavci se premalo udejstvujejo v političnem življenju, 15 od njih nima nobene funkcije, dočirr so nekateri obremenjeni s prevelikim številom funkcij.
Ko je govoril o vlogi prosvetnega delavca kot političnega delavca, je poudaril, da se morajo prosvetni delavci seznaniti in študirati gradivo VII. kongresa ZK. V Kočevju so s takim študijem že začeli, prav tako tudi v Fari. Ta študij naj bi trajal vse šolsko leto.
Tov. Golob je nafto govoril o uvajanju reforme šolstva. Seveda, povsod ni šlo vse gladko. Bolj se bo treba poglobiti v zakon o šolstvu.
Starešinski pionirski krožki so bili skoro povsod ustanovljeni. Delo šolskih odborov se je v zadnjem času znatno izboljšalo. — Večkrat naj bi sklicali konference predsednikov šolskih odborov. — Prav bi bilo, da se ustanovi Klub prosvetnih delavcev, kjer bi se sestajali vsak mesec in izmenjali svoja gledišča o vzgoji.
Za izboljšanje strokovnega dela naj se ustanovijo strokovni aktivi. V teh aktivih bi sodelovali tudi prosvetni delatvci iz Ribnice in Sodražice,
V	razpravi so najprej načeli ustanovitev strokovnih aktivov v Kočevju. Prosvetni delavci so bili soglasni, da so taki aktivi potrebni.
Poročano je bilo, da bo delo aktivov finančno verjetno podprl tudi OLO Ljubljana. Ustanovili so več strokovnih aktivov — za slavistiko, — zgodovino-zemljepis, za tuje jezike in druge skupine predmetov.
Ko so razpravljali o strokovnem in političnem izobraževanju učiteljev in profesorjev, so ugotovili, da bodo imeli težje pogoje pri študiju učitelji v oddaljenih krajih. Ti učitelji in učiteljice naj bi študirali individualno, v času zimskih počitnic pa bo organiziran enotedenski seminar, kjer bodo utrdili tako pridobljeno znanje.
V	razpravo o vlogi prosvetnega delavca je posegel tudi tovariš Mikoš, ki je dejal med drugim: »Če hoč_emo uresničiti reformo šolstva' in pravilno vzgajati otroke, je potrebno študirati in se seznaniti s programom ZK. Dober učitelj je lahko le tisti, ki pozna zakone dialektike — ki je socialistični učitelj.«
Kakor smo videli iz razprave, je nekaterim našim prosvetnim delavcem še nejatina vloga prosvetnega delavca kot političnega delavca med ljudmi. Slišali smo različna mnenja; nekateri so se zavzemali, naj bi se učitelj trudil predvesm za lastni strokovni dvig, v političnih in družbenih organizacijah pa naj bi ne nosil funkcij, ampak naj bi bil nekakšen svetovalec, aktivist. Res je, da učitelj, ki je preobremenjen s številnimi funkcijami ne more biti kos vsemu delu. To pa ne izključuje, posebno učitelja-komunista, da bi se odtegoval nekaterim funkcijam kot ng primer Socialistični zvezi, prosvetnih društvih, DPM. Tov. Mikoš je ponovno posegel v razpravo in dejal:
»Prosvetni delavec mora aktivno sodelovati v političnih organizacija* in društvih. Opažamo, da del prosvetnih delavcev stoji ob strani, drugi pa so čez mero obremenjeni s funkcijami. Če bi bile te funkcije porazdeljene jih ne bi imel nihče preveč. Učitelj naj bo graditelj so-
-zem-
Kdaj skrbimo za zdravje?
ske, saj Smo o tem že precej pisali, tudi papirnati odlok, ne bo rešil tega problema — rešitev je samo v gradnji novih stanovanj! Potrebno bi bilo podpreti iniciativo privatnih graditeljev hiš. Nekateri sedanji predpisi o gradnji hiš so praval cokla za povečano iniciativo gradnje stanovanj privatnikov. Tu merimo na birokratske predpise v zvezi z dovoljenji za gradnjo, posojili itd., ki marsikomu, ki namerava graditi, vzamejo vso voljo. Vsi vemo, da moral biti tudi pri tej stvari red, vendar bi bil red lahko kljub temu, čeprav ne bi bili nekateri predpisi v zvezi z gradnjami tako togi in neživljenjski.
O higieni dela pa naslednje: Vzemimo primer pitne vode, če je ta nezdrava, bo kmalu narobe tudi z našim zdravjem. Gradimo nove vodovode, pozabljamo pa! na obnovo starih. Ob sušnih dneh, ko usahne voda v nekaterih šibkejših vodovodih, iščejo ljudje vodo tam, kjer jo pač dobe. Prej ali slej pridejo posledice uživanja nezdrave vode.
Preventivna služba ima tu visoko torišče dela. V letih po osvoboditvi je dosegla velike uspehe, posefono pa, v zadnjem obdobju. Z nadaljnjim izboljšanjem ekonomskih pogojev prebivalstva, s povečano gradnjo stanovanj, vodopreskrbe, prosvetlje-vaniem ljudi in preventivno službo, bo tudi število raznovrstnih primerov bolezni vedno manjše. Tega pa si vsi želimo.
Boleč, g svetal spomin
Na Dan mrtvih — 1. novembra mladine in starejših. Položili so je bilo nebo ves dan zastrto z obla- vence, rože, prižigali so svečke, ki iz katerih je nenehno deževalo. Predstavnik Zveze borcev je v pre-Bil je puščoben dan in turobnost je tresljivem govoru orisal pot padlih poudarila črnina, venci in rože na junakov. Sledile so recitacije, moški grobovih in žalostni obrazi svojcev pevski zbor pa je zapel nekaj pes-pokojnikov na pokopališčih. Ljube- mi. Slovesnost je bila kljub dežju zen do dragih, ki spe smrtni sen v zelo lepa v spomin padlih borcev, grobovih, je premagali dež in mraz.
Kljub slabemu vremenu so bila po-	HROVAČA
kopališča, grobovi padlih borcev, Pokopališče na Hrovači smo obi-spomeniki padlih lepo obiskani. Pri- skali že po končani palni slovesno-sostvovali smo nekaterim žalnim sti v Ribnici. Grobišče 28 padlih par-svečanostim, ki so bile posvečene tiza|nov je bilo lepo urejeno in okra-spominu padlim borcem, talcem in šeno z venci in rožami, žrtvam fašističnega terorja.
SODRAŽICA
SUŠJE	Kljub hudemu nalivu je žalna
Pred spomenikom padlih borcev slovesnost v Sodražici lepo uspela, in žrtev fašističnega terorja je bila Ob 9. uri so v sprevodu odšli na žalna svečanost ob 8. uri zjutraj, pokopališče, kjer je bilo lepo ure-Zbrano je bilo več šolskih otrok in j eno grobišče in spomenik padlim nekaj odraslih. O padlih junakih je borcem. Predstavnik ZB Sodražica govoril šolski upravitelj Jože Gre- tovariš Lesar, se je v lepih besedah benc, nato so se vrstile recitacije, spomnil padlih junakov, Fajdigova Pred spomenik so položili venec in Mojca pa je doživeto recitirala. Za šopke rož.	zaključek so položili vence in rože.
Žalne slovesnosti na grobiščih pa-RIBNICA	dlih borcev in pred spomeniki so
Pred 9. uro se je zbralo v Ribnici bile tudi v dobrepoljski, laški ob-precej ljudi, ki so odšli v dveh spre- čini in drugih krajih. Žal nam je vodih: eni pred spomenik padlih v slalbo vreme onemogočilo, da bi so-Ribnici, drugi pa na pokopališče v delovali na žaljnih komemoracijah Hrovačo. Fred spomenikom je bila) ali pa osaj obiskali grobišča in spo-slovesnost, položen je bil prekrasen menike padlih borcev tudi v teh kra-venec v obliki petokrake zvezde. Na! jih.
spomeniku pa so vklesane besede:	Kakor smo že omenili so žalne
»Ne vemo kje si se rodil, ne	slovesnosti kljub izredno slabemu
kod te je vihar podil.	vremenu v naših krajih povsod lepo
Pri nas si pal, za nas si pal. uspele, kar gre brez dvoma zasluga Da je naš narod svoboden ostal.« predvsem organizaciji Zveze borcev Kmalu po 9. uri je prišel pred in šolskim vodstvom, spomenik sprevod ljudi: šol. otrok,	-žem
služi. V prihodnjem letu bo moral ObLO organizirati osemenjevalno službo na vsem področju občine. Naloga te službe je, preprečevanje kužnih bolezni pri govedu! Res je, da kužne bolezni nazadujejo, vendar je še vedno veliko primerov bolezni. Nekateri odborniki so imeli pomisleke, češ da osemenjevanje ne bi bilo redno, da traja poj an j e pri nekateri živini le nekaj ur itd. O uvedbi umetnega osemenjevanja je razpravljal tudi svet za kmetijstvo in se strinjal s tem, da se uvede osemenjevanje na področju cele občine.
Na predlog zbora proizvajalcev je ObLO določil, da bo v čaisu od 24. do 30. novembra »Varnostni teden«. Imenovana je bila posebna komisija, ki bo s pomočjo organizacij pripravila vse potrebno, da bo »Varnostni teden« uspel: za predavanja, organizacijo, razstave itd.
Zaradi nekaterih sprememb med letom, je ObLO razpravljal tudi o proračunu in prišel do zaključka, da je potrebno izvršiti rebalans proračuna.
Na tej seji je ObLO imenoval zei upravnika Zdravstvenega doma v Ribnici dr. Andoljška, ker je sedanji upravnik dr. Oražem zaradi bolezni prosil za razrešitev.
-ič
Jesen v Dobrepoljski dolini
(Nadaljevanje in konec)	seveda tudi na povečanje zaposlitve
Poslovil sem se od Vidma, želeč nove delovne sile, Zaželel sem čim jim čim boljši uspeh pri volitvah v več delovnih uspehov tem mladim zadružne svete in krenil po cesti ljudem in se napotil da obiščem še proti podjetju »Stolarna«. Na cesti Struge.
sem srečeval gruče ljudi, ki so hi- Ustavil sem se pred kmetijsko tele proti Vidmu. Bil je delovni dan zadrugo Struge. Tudi tukaj se pri-in začudil sem se, zakaj toliko ljudi, pravljajo na volitve zadružnih sve-posebno pa žensk? Na Vidmu je mir- tov. Problemov imajo mnogo, pa tu-sijon in treba se je spokoriti in oči- di že precej uspehov. Tako je bil v stiti svojo ubogo in grešno dušo. letošnjem letu urejen vrbov nasad, Ubogi ženski svet, koliko je še nai- ki je že dal prvi pridelek. Urejena ven. Agitacija je bila baje zelo ve- sta žaga in mlin ter obrat eteričnih lika. Posebno velik pritisk je bil na olj. Ti obrati so manj ali več ne-moške, kateri so se sicer prve dni kmetijskega značaja, ter se bodo nekoliko upirali, potem pa pod silo kasneje, ko se utrdijo odcepili od svojih boljših polovic, le popustili, zadruge in-pričeli svoje samostojno Baje so bili celo spiski tistih, ki ti- življenje. Tukaj je zadruga pokaza-ste dni niso šli v cerkev. In da bi la vso svojo iniciativo, obenem pa mision dosegel svoj vrhunec, so bili dokazala, da se da tudi še v tako potrebni tudi mučeniki. Tudi te so pasivnem kraju nekaj narediti in napravili. Šušljalo se je o groznih pomagati ljudem. Novi zadružni zasliševanjih »ubogih« misionarjev svet pa se bo ob teh doseženih uspe-na ObLO, češ da so pridigali preveč hih še bolj zagrizel v delo, da bo goreče in vzpodbudno, o televiziji, čim bolj okrepil svojo zadrugo in katera pa ni bila nič drugega kot tako pripomogel, da bo tudi ta do prisluškovalna naprava, kaj se pri- sedaj zaostali kraj šel v korak z diga na prižnici, o posebni maši o ostalimi našimi kraji In še to sem polnoči (»za boljše gospe«) in niz iz- izvedel v Strugah, da nameravajo za mišljotin. Zasmejal sem se tem Dan republike svečano odkriti spo-ženskim čenčam. Tako sem prišel minsko ploščo padlim Stružancem v do podjetja »Stolarna«. Podjetje je NOB. Denarna sredstva so zbrali popolnoma obnovljeno, prostori so sami, nekaj pa je prispeval občinski svetli in prostorni, v njih pa tečejo odbor ZB NOV. novi stroji. Delo gre kot na teko- Tako se je končala moja pot. Tam čem traku. Tudi precej nove delov- za Rapljevim so se spuščale že prve ne sile sem opazil. Delovni kolektiv večerne sence, ko sem krenil nazaj je mlad in žilavo se je spoprijel z proti Vidmu. Moral sem priznati da obnovo svojega podjetja, kljub ne- se tudi v Dobrepoljski dolini tepe katerim nergačem. Treba pa bo še staro z novim in da tisto novo vsa-misliti na raizširitev tega podjetja, ki dan dobiva vse in vse bolj kon-uvesti proizvodnjo novih artiklov in kretne oblike.	-až.
Zapreke na cesti
Naš naročnik in dopisnik, Anton kih predavanj si ljudje še želijo. Hočevar iz Poloma, nam piše, da ja Članarina za leto 1958 je pobra-imel zadnjič, ko se je peljal s kole- na. Izdane so bile tudi nove izkaz-som iz Kočevja proti Polomu pre- nice, ki jih imajo sedaj vsi člani, cejšnjo smolo. Na nekem ovinku je Število članov se je enkrat poveča-ležala sredi ceste debela veja, ki jo lo, kar je zasluga dobrega dela od-je moral nekdo nalašč nastaviti, ker bora. Občinski odbor RK iz Kočevja v okolici ni dreves. Ker kolesa ni je dodelil večje količine mleka v mogel pravočasno ustaviti, je padel prahu, sira in več oblek za otroke, in si poškodoval rebra. Baje je bilo Pri razdeljevanju živil in drugega na tem kraju že večkrat nastavlje- ima odbor še vedno težave, ker si no razno vejevje, kamenje in po- posamezniki želijo več, kot jim gre. dobne zapreke. Kdo počenja te stva- Med njimi so ponavadi taki, ki niso ri ni znano.	najbolj upravičeni do pomoči, ki jo
DELO RK	nudi RK. Blago razdeljuje posebna
Letos je imel odbor Rdečega kri- komisija, ki dobro pozna ljudi v svo-ža že več sej in posvetovanj. Imeli jem kraju, zato ne moremo govo-so tudi strokovno predavanje, na riti, da pomoč ni pravilno razdelje-katerem je predaval dr. Marolt. Ta- na.	H. T.
cializma na vasi, tisti, ki se izogiba dela v političnih in družbenih organizacijah, pač ne more biti niti graditelj socializma niti napreden učitelj. Kako bo vzgajal otroke v naprednem duhu, če sam ni seznanjen s tokovi socialistične preobrazbe, ki gredo mimo njega?«
Slišali smo tudi, da vlada med nekaterimi učitelji v nižje organiziranih šolah občutek manjvrednosti. Zato je potrebna večja povezava med učitelji iz večjih in manjših krajev oziroma šol.
Tehten je bil k razpravi tudi prispevek o vlogi sindikata med prosvetnimi delavci predstavnika Obč. sindikalnega sveta tov. Štefančiča.
Žal nam prostor ne dopušča, da bi v naš sestavek zajeli obširneje razpravo o raznih problemih, ki se z njimi prosvetni delavci dnevno srečujejo. Kljub nekaterim pomanjkljivostim opravljajo požrtvovalno svoje delo, predvsem velja ta ugotovi-
Gospodarski račun
tev za šole v oddaljenih krajih, kjer se morajo boriti učitelj; s pomanjkanjem učnih pripomočkov, telovadnic, šolskim prostorom itd. in zato zaslužijo za svoje delo vso pohvalo. Naj še omenimo, da so izvolili nov 15 članski odbor, tričlansk' nadzorni odbor, enega delegata za republiško, dva pa za okrajno skupščino ter enega delegata za občinski sindikalni svet. Novemu odboru želimo veliko uspehov pri delu!
Za zdravje morajmo skrbeti takrat, ko smo zdravi. Če bi se držali te preproste ugotovitve, bi bilo precej manj bolnikov. Seveda, to je povezano s širšimi kompleksi vprašanj, kot na primer komunalno higieno, higieno živil, higieno dela itd. Najprej si oglejmo komunalno higieno.
V	slabem stanovanju ne boš dolgo kljuboval bolezni, če si še tako odporen in takih stanovanj imamo v Kočevju precej. Ne bomo se spuščali v probleme stanovanjske sti-
melioracije Bistrice
ni prispevke plačali s prispevkom lesa ali v gotovini, ostali naj pohitijo s plačili. Za prihodnje leto je predviden plan izdatkov za nadaljna regulacijska in melioracijska dela tega področja na 30,000.000 din. Gotovo je seveda, da morajo tudi sami člani delno prispevati, kar je predvideno s povečanim ha donosom. Pridobil se bo tudi precejšen del orne površine katerega mislijo člani obdelovati tudi s kooperacijo s Kmetijsko zadrugo, ki bo nudila članom vso pomoč z mehanizacijo obdelave.
V	prvi etapi so predvidena dela v svrho odprave poplav, ureditev vodotoka Bistrice od Žlebiča do Za-mosteca v II. etapi pa pridejo v por štev osuševanja pretirano vlažnih in zamočvirjenih zemljišč.
(Nadaljevanje s 1 strani) žo v kombinaciji s cevnimi zbiralci, po gnojenju in apnenju se pričakuje povprečni pridelek, sena 50 q/ha, s škrobno vrednostjo 33. Splošni pri-rodni pogoji dajejo prednost trav-ništvu. Z ozirom na pridelek je bodoča vrednost bruto dohodka 41.250 na 1 ha. Povečani neto dohodek bo znašal torej po odbitku povečanih stroškov za gnojenje s hlevskim gnojem 4.000 din, umetnim gnojem 3.000 din in apnenjem 1.000 din, skupno 8.000 din na ha s povečanimi splošnimi stroški pa 10.800 din. Prišlo bi torej na 1 ha 21.900 din neto dohodka. Polno učinkovanje melioracije ne bo doseženo takoj po prvem letu izvedbe, ampak se bo zakasnilo za 3 do 4 leta v odvisnosti do načina obdelave travnikov. Pričakovano učinkovanje bo mogoče pospešiti ali s podsejevanjem s semenom ali pa z drobirjem sladkih trav. Še bolje preko postopnega in začasnega preoravanja travnikov, s sajenjem okopavin v prvih dveh letih, da se zemlja dobro prezrači in pregnoji, v tretjem letu pa s setvijo žit s podsetvijo travnih mešanic za stalne travnike, ker je že kot omenjeno, travništvo oziroma živinoreja najprimernejša z ozirom na tukajšnje prirodne proizvodne pogoje. Preoravanje travnikov v njivo naj ne presega 30 % od skupne melioracijske površine. V tem primeru bi bil pričakovati povečani neto dohodek povečan za 18 %.
V tekočem letu so izvršena regulacijska dela Bistrice od Žlebiča do Jurjeviče v dolžini 1.200 m. Od mostu v Sodražici proti Žigmaricam pa ie izvršen izkop z bagrom v dolžini 1.500 m, od tega v Sodražici obložene struge 500 m. Plan izdatkov v letu 1958 izkazuje 19,148.000 din in nekaj nad 19,000.000 din dohodkov. Od navedenega zneska je prispeval še bivši OLO Kočevje 2,600.000 din, OLO Ljubljana 1,000.000 din, OLO Ljubljana — vodni sklad 7,000.000 din, Uprava za vodno gospodarstvo LRS 4,000.000 din, ObLO Ribnica 378.440 din. Kmetijska zadruga Ribnica pa posojilo v znesku 500.000 din ter prispevek in posojilo Kmet, zadruge Sodražica v znesku 3,600.000 din.
Člani vodovodne skupnosti so prispevali 289 m3 lesa, ki bo ves vgrajen v strugo s pilotiranjem in ranta-njem brežin ter za pragove vsled padca vode. Upravni odbor Vodne skupnosti Bistrica je določil kot prispevek članov 1000 din za ha. Ti prispevki so obvezni za vse člane Vodne skupnosti in so nekateri čla-
Občinski ljudski odbor Ribnica je na seji obeh zborov razpravljal o stabilizaciji cen. Po poročilu predsednika za blalgovni promet je ObLO sprejel odlok, da morajo cene, predvsem tistih artiklov, ki so namenjeni za vsakdanjo porabo, ostati na ravni ceni, ki so bile na dan 30. septembra t. 1. Za izvajanje tega Odloka je ObLO pooblastil svet za gospodarstvo in svet za blagovni promet, ki naj izdata odločbe. Cene naj bi budno spremljali ne samo tržni inšpektorji, ampak tudi potrošniški
sveti, kakor tudi vsi volivci. Če bi hotelal podjetja iz upravičenih razlogov dvigniti cene, morajo prej predložiti kalkulacije in zaključni račun preko svojih pristojnih zbornic na svet za gospodarstvo in blagovni promet pri ObLO.
ObLO je razpravljal o dejavnosti KZ na področju ribniške občine. Odborniki so potrdili zadružna pravila. Črtali pal so iz pravil vse dejavnosti, ki niso kmetijskega značaja.
Razpravljali so tudi o stanovanjskem skladu in ugotovili, da so sredstva za leto 1958. razdeljena. Finančna sredstva se ne trošijo tako, kot bi se morala! Nekateri posojilojemalci predolgo gradijo in pred dovršitvijo delo ustavijo. Iz sebičnih razlogov čakajo, da jim ne bi stanovanjska uprava dodelila stanovalca. Sprejeli so Odlok, ki določa določen rok za celotno dovršitev stavbe in bo obvezen za vse, ki prejemajo kredit iz Kreditnega sklada ObLO. Oba zbora sta Odlok soglasno sprejela.
Ko so razpravljali o izvršenih komunalnih delih, so ugotovili, da so bila dela, ki so bila po predračunih predvidena v glavnem izvršena, vendar so nekatera dela prekoračila določen predračun. Kje bo dobil ObLO za to sredstva, ni znano!
Razpravljali so o osemenjevalni
oso eo io eo eo so ao ao eo loaoeoeofloeoioioaoi o ■oeoaoaoeoeoeoaoeoeoaoecDECDaoeoeoioaoaaoeoaoaoeoaoao ■<=>■<
Šola za starše tudi v Kočevju
Pred kratkim je bil na osemletki »Mirka Bračiča« v Kočevju roditelj-sti sestanek, na katerem so starši in vzgojitelji med drugim govoril: tudi o ustanovitvi šole za starše. Dogodek je toliko pomemben, da moramo povedati kaj več kot samo zabeležiti, da se bo kmalu tudi Kočevje pridružilo onim krajem, v katerih že delajo šole za starše.
N ti sestanku sicer niso govorili o podrobnostih tehnične plati in programa. Tovarišica Česnikova, članica pripravljalnega odbora, je v kratkem orisu povedala, kaj bo obravnavala taka šola za starše. Sestavljena bo posebna komisija, ki bo proučila, kje naj bodo predavanja, ob kakšnem času, tedensko ali štirinajstdnevno, sestavila bo tudi program šole, pri čemer bo upoštevala dosedanje izkušnje podobnih šol v drugih krajih. Prav tako bo ta komisija poskrbela za potrebne predavate’„ie.
fz kakšne potrebe nastaja šola za starše?
Danes poznamo nešteto poklicev. Kdor se odloči za tega ali onega, sleherni se mora v posebnem šolanju in praktičnem privajanju pripravljati na svoje poklicno delo. V ta namen imamo razne vrste šol, od strokovnih, splošnoizobraževalnih in visokih šol. Učimo in pripravljamo se za vse mogoče poklice, le za tistega!, za katerega nas je poklicala takorekoč že narava sama, za starše, za to ne dobimo nikjer podlage. Nikjer ne dobimo onega posebnega znanja, ki je potrebno staršem pri vzgoji svojih otrok, čeprav je naloga staršev, ki kot prvi vzgajajo mladi rod, pred družbo ena najodgovornejših nalog.
Pri izbiri svojega bodočega poklica se vprašamo, ali sem sposoben zd ta poklic, ali je v meni dovolj naqnenja, dovolj zanimanja, in tudi dovolj veselja za delo v tem poklicu? Pri izbiri življenjskega tovariša pa se žal pogosto pozabimo vprašati, ali smo sami, ali je naš tovariš, končno — ali sva oba skupaj sposobna, da prevzamema nase od-
govorno nalogo vzgoje? Vprašanja materialnega značaja, splošnega soglasja in druga, prerada zabrišejo osnovno vprašanje, namen, zaradi katerega je pravzaprav nastala nova družinska celica. Da je pri tem obseg našega znanja o vzgoji, o odnosih med ljudmi, ki tvorijo družino, sila skromen, je več kot jasno Kadar pa pride do tega, da je treba tudi vzgajati, iščemo nasveta, se sprašujemo, kako bi ukrepali, kako ravnali, pri tem pa niti ne vemo, vsaj dovo'j jasno se tega ne zavedamo, kaj pt avzaprav hočemo doseči.
Želja slehernih staršev, tako matere in očeta, je. da bi njun otrok postal dober človek, da bi kot odrasel državljan mogel zmagovati naloge, ki mu jih zastavlja družbena skupnost, da bi si znal sam izbrati najustreznejši poklic, ki ga bo lahko opravljal z zadovoljstvom, da bi si ustvaril potrebne materialne pogoje za samostojno življenje, v katerem bi v okviru naše družbe našel tudi pogoje, da bo njegovo življenje ne le uspešno ampak tudi srečno.
Iz tega lahko povzemamo vso odgovornost, ki jo imajo starši pri vzgoji svojih otrok, pa tudi vso te-
žavo njihovega dela. Pri oblikah iz-vendružinske vzgoje (šola, družbene organizacije, tako politične kot kulturne in telesnovzgojne), družba načrtno zasleduje razvoj, vzgojne cilje. Pri tem delujejo v teh oblikah izvendružinske vzgoje poklicni vzgojitelji, torej ljudje, ki se na svoje delo posebej pripravljajo. Starši pa nimajo potrebne predpriprave, v nobeni šoli, ki je redna, ne slišimo o vzgojnih nalogah, ki čakajo bodoče starše. Posebna oblika izvenšol-skega izobraževanja za splošno, posebno in politično izobrazbo so ljudske univerze, ki že imajo precej tradicije. Šola za starše naj bi bila taka posebna oblika pošolskega izobraževanja, prirejenega posebej za starše.
Cilj vzgoje je tako isti z družbenega vidika kot z vidika staršev. Družba, ki je prevzela že precejšen del vzgoje z načrtno obliko, daje s to šolo staršem možnost, da si pridobe splošen pregled nad razvojem otroka, družinskimi in zunanjimi vplivi, s čemer si morejo pridobiti potrebno razgledanost, da bi mogli tudi slučajne vplive uvrstiti na pravo mesto in popraviti morebiten šliejbi vpliv, ki čeprav majhen, lahko
podere, kar grade starši in družba. Popolnoma je razumljivo, da taka šola staršem še ne nudi konkretne pomoči pri reševanju posameznih vzgojnih problemov. Tudi vzgojitelj, ki se pripravlja na poklicno vzgojno delo, ne dobi takih najpotkov za časa svojega šolanja. Njegova izobrazba in znanje samo mu dajejo le osrednje smernice za vzgojno delo, pri tem pa ostane odločitev povsem odvisna od njegove lastne osebne presoje, kaj mu je storiti. Tako poklicni vzgojitelji kot starši morajo biti pripravljeni, da pogosto odločijo o stvari ali dejanju, za kar ne najdejo primera, kajti vzgojno delo zahteva izredne prisebnosti, prožnosti in naglega ukrepanja. Vsa teža odgovornosti je torej na ramah vzgojitelja satnega. Zato je vzgojno delo težka in odgovorna naloga, posebno še, ker ne moremo kmalu videti posledic svojega dela, te se pokažejo šele čez leta.
Šola za starše nam more kljub vsem težavam, ki smo jih našteli, vendarle precej pomagati. Posreduje nam lahko sodobna dognanja o otrokovem telesnem razvoju, razvoju duševnosti, tako v splošnem kot v posameznih, za raevoj posebno zna-
čilnih obdobjih (n. pr. detinstvo, predšolska in šolska doba, puberteta itd.), problematiko spolne vzgoje, prikaže vpliv okolja na otroka (ki ga posredujejo družba, šola, skupno delo, literatura, film, ulica itd.), pri čemer je potrebno sodelovanje zdravnika, pedagoga, psihologa in drugih , Če bo program črpal iz tega, kar smo splošno nakazali, bo šola za starše ob dobro izvedenih predavanjih in rednem obisku staršev, izpolnila, kar od nje pričakujemo.
S tem pa bodo pripravljeni pogoji, da kdaj pozneje dobimo tudi vzgojno posvetovalnico, v kateri bi se mogli sta|rši posvetovati, kaj naj store v posebno težavnih vzgojnih primerih.
Kaže, da je bila zamisel o šoli za starše (vsaj na roditeljskem sestanku) sprejeta z odobravanjem. Predvideno je, da bi začela z rednim delom meseca novembra. Verjetno bodo predavanja kar na šoli, kjer je na razpolago dovolj prostora. Naj-prikladneje bi bilo, da bi se sestajali v šoli štirinajstdnevno.
O pripravah, programu in točnem začetku šole za starše bomo še poročaj! i.	-jem
ANDREJ ARKO
40 LET NA DELU
Andreja Arka, znanega športnega detdvca, poznajo ljudje ne samo v Kočevju, kjer živi in v njegovi rojstni Ribnici, temveč tudi po ostalih krajih naše domovine kot požrtvovalnega delavca na področju telesne kulture.
Arko je bil rojen pred 53 leti v Ribnici v napredni družini. Andrej je začel že kot deček sodelovati v telesno vzgojnih društvih. Bilo mu je komaj 8 let, ko je že sodeloval na Ul. župnem zletu Sokola v Ribnici. To je bilo leta 1913. Takoj po zlomu Avstrije, jeseni leta 1918, je vstopil kot naraščajnik v društvo Sokol Ribnica. Od takrat dalje je bil stalno član Sokola.
Ko je bil dijak, je telovadil kot naraščajnik v Narodnem domu, kot član pa pri Sokolu I v Ljub-Ijdni, potem pa pri društvu Ribnica.
V Ribnici je bil več let načelnik Sokola in načelnik ribniškega sokolskega okraja. Služba ga je vodila po raznih krajih naše domovine in povsod, kjer je bival, se je takoj vključil v aktivno delo pri telesni kulturi.
Vojna ga je zatekla v Prevaljah na Koroškem. Že leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto. Po osvoboditvi se je nahajal še tri leta v Prevaljah, kjer je bil izmenoma predsednik ali podpredsednik telovadnega društva Prevalje, dve leti pa je bit podpredsednik telovadne okrutne zveze, ki je imela sedež v Slovenj Gradcu. Leta 1949 ga najdemo kot predsednika telovadnega društva v Kočevju in Smučarskega kluba Kočevje. Od tega časa naprej Sivi naš Andrej stalno u Kočevju.
Tudi v Kočevju ga srečamo na odgovornih mestih. Od leta 1952. n b'l načelnik Okra‘ne rvize Partizan Kočevje do združitve z Okrajno zvezo Partizan Ljubljana. Več let je tudi podpredsednik Partizana Kočevje. Sedaj je tovariš Arko podpredsednik Partizana, član Okrajne zveze Partizan, član Zveze Partizan Slovenije, član nadzornega odbora Atletske podzveze Ljubljana itd.
Letos praznuje 40-letnico uspešnega dela na področju telesne kulture. Iz srca mu kličemo »Še na mnoga leta«! Želimo, da bi ostal vedno tak kakršnega poznamo, mož na pravem mestu, šegav in vztrajen pri delu. Tem čestitkam se pridružujejo tudi »Novice«, katerih sodelavec je že od začetka izhajanja.
OB KONGRESU TELESNE KULTURE	II	V	lBlB|V|	g
Vzbudimo v množici potrebo po telesni vzgoji	kočevski n IZlOZDOh
V	zadnjih predkongresnih dnevih je živahno po vseh organizacijah, ki se bavijo s telesno vzgojo. Na vseh teh zborih je bila dosežena enotnost stališč do načelnih vprašanj ter predvidenih za obravnavo na prvem kongresu telesne kulture v Beogradu. Dani so bili tehtni predlogi s terena, ki bodo v veliko pomoč delegatom, ki bodo zastopali Slovenijo na tem kongresu.
V	torek, 21. okt., je bil plenum Okrajne zveze Partizan Ljubljana, na katerem so bile v razpravi vse teze kongresa kakor tudi nekatera organizacijska vprašanja z ozirom na nove prilike v ljubljanskem okraju in pregled priprav za zvezni zlet. Tega sestanka so se udeležili iz našega konca zastopniki partizanskih društev Andoljšek Vice — Dobrepolje, Lovšin Štefan — Ribnica. Češarek Franc — Sodražica ter Čuk Tone in Arko Andrej za Kočevje, ki so v razgovoru izrazili mnogo misli in predlogov z ozirom na izkušnje in potrebe naših krajev.
Pred kratkim je bila v klubu poslancev v Ljubljani skupna seja upravnih odborov zveze Partizan Slovenije in Športne zveze Slovenije. Dnevni fred skupne seje je imel eno samo točko kongres telesne kulture v Beogradu. Seja je pokazala, da gre za veliko mobilizacijo vseh družbenih sil. Kot gostje so prisostvovali tej seji predsednik OLO, dr. Dermastja, predsednik Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS, tov. GoršiS ter zastopniki SZDL, sindikatov, Društva prijateljev mladine, Združenja zdravnikov, tabornikov, planincev, strelcev, Višje šole za telesno vzgojo in drugih.
Predsednik »Partizana« Slovenije, Mitja Ribičič, je uvodoma poudaril, naj bi v razpravi skupne seje spregovorili predvsem delavci iz društev, ki najbolj poznajo pereče probleme. V razpravi so ugotovili, da bo ena glavnih nalog kongresa razprava o šolski telesni vzgoji in o merah za dvig šolske telesne vzgoje. V bodočnosti mora šola postati osnova in žarišče vse naše telesne kulture. Doslej smo to področje močno zanemarili in tudi sredstva, namenjena šolam, so bila res minimalna. Dokazano je, da smo v šolski telesni vzgoji v Sloveniji za enega učenca letno porabili okoli 38 din, za1 nekatere vrhunske športnike v amater-
skih organizacijah pa celo 17.000 din na enega športnika in še več. Te neskladnosti bo treba vsekakor odpraviti. Druga ugotovitev je bila, da moramo v ljudskih množicah vzbuditi potrebo po telesni vzgoji, za telesno kulturo moramo zainteresirati starše, mladino, odrasle, sindikate, podjetja, šole, občine — skratka vse činitelje, ki nam lahko koristijo. Ob zaključku je tov. Kropušek, predsedujoči v delovnem predsedstvu združene seje ugotovil, da jd seja! pokazala izhodiščne točke, ki nam bodo služile za hitrejši razvoj telesne kulture. Tako bodo delegati iz Slovenije na kongresu zastopali enotno stališče in lažje uveljavljali osnovna načela. Ta enotnost stališč kaže, da v Sloveniji ni več daleč čas, ko bi bilo vprašanje enotne telesne
Prikaz blaga v izložbah je urejen tako zastarelo, da se lahko upravičeno vprašamo — čemu tolika' sredstva za nove trgovske lokale, če nismo sposobni niti v izložbenem oknu pokazati napredka!? Poglejmo
Na prvem mestu naj bo izobraževanje
Hvale vreden sklep je sprejel novi upravni odbor »Svobode — Rudnika na svojem letnem občnem zboru. Na prvem mestu vsega delovanja naj bi bila skrb za izobraževanje delovnega človeka. Zato bo skrbela komisija! za prosvetno delo, ki deluje pri »Svobodi« kot posebna sekcija.
Tudi več drugih koristnih odločitev je prinesel občni zbor. Treba bo odstraniti nekatere škodljive in zaviralne pojave v delovanju »Svobode«, ustvariti med člani pravilne odnose, tako bo možno uspešno delovanje.
Ko so člani pregledali svoje delo v pretekli sezoni, so bili zelo kritični. Ugotovili so, da so storili malo, toda! njihovo delovanje je ravno zaradi tega, ker so se morali boriti z mnogimi zaviralnimi pojavi, pozitivno in uspešno. Nedisciplina nekaterih članov je kriva za mnogo neuspehov.
»Svoboda« — Rudnik je imela v pretekli sezoni podobne težave kot »Svoboda« — Kočevje. Zelo občutno je pomanjkanje režiserjev. Dramska sekcijal je bila sicer med najuspešnejšimi, toda ravno pomanjkanje režiserjev in nedisciplina članov zavirata delovanje. Priredila je več del za oder. Za uspešno delovanje ima vse pogoje. S preureditvijo dvorane v Ša|lki vasi je mogoče predvajanja
Zunanji podobi ulic in cest v me-vzgojne organizacije samo se stvar stu prispevata) večerna razsvetljava formalne spojitve. Te seje so se jn trgovski lokali svoj poseben delež, udeležili iz Kočevja tov. Tone Čuk, ki ga danes ne more pogrešati no-Nada Smola in Andrej Arko.	beno mesto. Kdorkoli že dalj časa
Drugi dan, v nedeljo, je bila loče- biva v Kočevju, se je že toliko vži- _________________ , aa..
na seja upravnega odbora Partizana Vel v krajevne razmere in takorekoč samo trgovine v samskem bloku! Slovenije, na kateri so bile ponov- zrasel s krajem, čuti in se zanima za no pregledane teze za kongres v sleherni še tako majhen napredek Beogradu. Določen je bil tudi raz- našega mesta. Ni mu vseeno, kakš-pored delegatov Partizana Slovenije na je yegova podoba, kakšno se po-po komisijah, ki bodo delale v Beo- kaže tujim očem. Zato sem se od-gradu za časa kongresa. Osrednja ločila, da napišem ta sestavek z do-točka te seje pa so bile orgamza- brim namenom, da bi zganila neka-c..jske priprave za zlet v Beogradu tere, ki so poklicani, dl prispevajo 1959, za proslave 40 letnice KPJ ter svoj delež k ugledu in kulturni plati rugo prihodnje delo organizacije, ti našega kraja Vsi člani odbora so se strinjali, da Zadnjih "štirinajst dni je Kočevje morajo biti posvečene v novem le- zvečer razsvetljeno le z nekaj lučmi tu vse nase sile za nove vodnike in dobršen del mesta je v temi. Svoj-
čas smo z veseljem pozdravili uvajanje neonske razsvetljave, tako zaradi cenenosti pri porabi toka kakor tudi zaradi polepšanja in moderniziranja ulične razsvetljave. Danes so te naprave zanemarjene. Pores kvalitetnih del, ki bodo delovnim dobno so zanemarjene trgovske iz-
večji dotok mladine v društva.
ljudem lahko razumljiva in v raz- ložbe. Večerne ure" spomnijo nal za vedrilo po napornem delu, Lutkov- temnitev med vojno, ali na prva po-no gledališče bo treba poživiti in vojna leta, ko je bilo težko za majsko nuditi mladini in tudi starej- terial. Menim, da je danes potrebno, sim prijetno zabavo. Društvo je na- da se za to skrbi bolj redno! bavilo vse, kar je potrebno za de- Podobno malomarnost kažejo tu-lovainje lutkovnega gledališča, ven- di trgovske izložbe. V kolikor ob dar vse miruje. Kaj pomagajo torej nedeljah in praznikih nimajo spu-stroski, ce ni zanimanja. Društvo je ščenih rolojev in so tudi zvečer ne-imelo s to sekcijo celo izgubo. Vred- zakrite, so večina v temi. Tukaj nost inventarja dramske sekcije štednja prav gotovo ni na mestu, znaša sedaj preko 2,120.000 dinar- Ureditev posebne ure za prižiganje
jev,
V zelo kritičnem položaju je sedaj tudi godba na pihala in je trenutno njena kvaliteta na zelo nizkem nivoju. Ker ni noben kapelnik dolgo vztrajal na svojem odgovornem mestu in si ni ustvaril potrebne avtoritete med godbeniki, je prišlo do nepravih odnosov. Iz godbe na pihala je izšel tudi mali zabavni
in ugašanje ne bi smela biti taka težava, prav tako ne vzdrževanje. To pa je samo ena slaba plat mestnih trgovin, še občutnejša so izložbe same.
V časih, ko trgovina ni poznala samo prodajalen, ampak se je večina trgovanja odvijala' na sejmih, so prodajalci ob takih prilikah dobro ,	, .	„	poskrbeli, da so učinkovito razsta-
orkester in nazadnje so se formira- vili svoje blago, ki so ga želeli pro-le se manjše skupine, ki so igrale dati. Sejmi pa so sčasoma v tem vsaka posebej in si konkurirale med smislu zamrli iz različnih vzrokov seboj. Tako so se v godbi ustvarili prodaja blaga se je omejila na stal-nepravilm odnosi in posamezniki so ne prostore. Sejme so' zamenjale povzročili celo nekaj izgredov. Novi stalne izložbe v posebnih oknih. Z kapelnik, ki ga kmalu pričakujejo razvojem industrije in tehnike ter
Lokal za prodajo pohištva in notranje opreme je zelo natlačen, predmeti so v poskusu, da, bi tvorili posamezne zaokrožene celote, obstali na pol poti. Razumljivo je. da na takem prostoru ni mogoče lepo postaviti vsega, kar imajo danes. Prostornost izložbenih oken dovoljuje pogled z ulice v notranjost lokala in je tako celoten prostor lahko lepo urediti kot razstavo. Za skladišče moramo najti drug prostor, ne prodajnega. Potrošnika zanimajo tudi cene. Izložba brez cen pa je le polovična ponudba.
Preskočimo trgovino s čevlji in se ustavimo pred »Tehniko«. Okna, ki imajo prostora kot nobena izložba v našem mestu, so zatrpana z raznimi predmeti. Predvojni trgovec je imel obešeno žago in verige kot dekoracijo, med tem pa je minilo precej let in ne kaže, da bi ponavljali staro, ne da bi iskali boljše rešitve! Tal trgovec je tudi spravil v izložbeno okno toliko blaga, kolikor ga je le mogel. Danes pa je že splošno znano, da mora izložba pokazati le najboljše v najlepšem redu, najbolje po sorodnosti prodajnega blaga a|li po skupnosti, za kar se uporablja. Ali je treba, da je toliko motornih vozil v oknu, bi ne bila vidna, tudi če so v notranjosti lokala, izložbeni prostor pa bi porabili za manjše predmete ? Pri vsej množici razstavljenega blaga imajo le nekateri komadi označeno ceno. Za poskušnjo sem vprašala nekatere pomočnike, niso vedeli odgovora. Ko sem vprašala poslovodjo, zakaj tako, mi je dejal: »Muhe zelo po-nesnalžijo listke s ceno, morali bi jih menjati vsak teden, za to pa nimamo časa.« Muh že zdavnaj ni več, listki s cenami pa tudi še niso »zrasli«.
Kočevski dirkači v Brežicah
ki
je kvalificiran v svoji stroki in bi moral z energičnim posegom ustvariti red in disciplino. Godba sodeluje.na vseh večjih svečanostih in zato njena kvaliteta ne sme padati, temveč mora rasti in dobiti tudi določeno umetniško vrednost. Ne sme biti samo navadna »pleh muzika«
notranje opreme se niso modernizirali samo notranji lokali trgovskih prostorov, vedno boljše so. bile tudi izložbe. Stopnjevala se je tudi zahtevnost, kako pokazati v izložbenem oknu najvažnejše predmete, ki jih je mogoče dobiti v določenem lokalu. Rodil se je nov poklic —
Pred kratkim so bile meddruštvene hitrostne krožne moto dirke v priredbi AMD Brežice — v Brežicah. Dirke so bile v okviru V. občinskega praznika občine Brežice in v počastitev mladinskih delovnih brigad, mladih graditeljev avto ceste Ljubljana—Zagreb. Vabilu so se odzvala vsa AMD Slovenije, prišli pa so tudi tekmovalci iz LR Hrvatske. Tekmovalna proga je bila dolga 2.900 m (en krog). Tekmovalci so morali prevoziti dva, tri, štiri oz. pet krogov, za vsak razred motorjev odgovarjajoče število krogov. Zastopani so bili motorji do 50 ccm pa vse do 500 ccm (solo) in tudi prikolice.
IZ AMD Kočevje so odšli na dirko le trije tekmovalci, Janez Bukovec, Leopold Sterle in Cveto Maček. Tekmovalci Kočevja so se v ostri konkurenci zelo dobro pokazali. Buko-
vec je osvojil 2. mesto v 125 ccm in 4. mesto v 175 ccm. Svojevrsten rekord pa je dosegel Sterle, saj je
V kino sekciji je najbolj škodljiv aranžerstvo izložb. Ni bilo več do-pojav to da ne dobavljajo kvali- Volj, da je izložba pokazala, kaj se filmov. Ker je nabavljanje dobi v tem ali onem trgovskem lo-zeb odgovorna naloga, bo kalu, treba je bilo tudi najti najus-ali pešnejši način, da se postavi raz-
tetnih filmov
treba celo sekcijo reorganizirati
Koru pa je uosegei stene, saj je pa prenehati s predvajanjem filmov, štavliene nredmete tako rfo rv-i+In osvojd dve prvi mesti in dve drug. K bodo morali biti po kvaliteti nelo miLTdoC^z mTkom, ki"
in to v razredu 250 ccm 2. mesto, v mnoao~Miši"'da bodo Hudie "čutili “CJ*	K1 se mu
razredu 350 ccm 2 mesto v razredu	V01-1®1:	ljudje čutili Je težko ustavljati. Izložba ima na
» -iTJ.' sr
vedno bolj pada ravno zaradi sla- baviti in si lahko tako izbiro kot kva-mh filmov. Dobro bi bilo, če bi na- liteto in ceno ogleda že zunaj in .vili še en kino projektor ali celo pride v lokal poučen ter tako olajša cinemascope.	delo prodajalcu, vtisniti se mora v
Kot sem že v začetku omenil, bo spomin tudi potrošniku, ki bo moralni cilj »Svobode« izobraževanje da kdaj pozneje spoznal zal potreb-
prikolic s
čem Mačkom 1. mesto. S tem so tekmovalci AMD dosegli zelo lep uspeh — samo trije tekmovalci in
kljub temu šest osvojenih mest! Povprečje ki so ga dosegli najboljši tekmovalci, je bilo ca 79 km/h za en krog,	-do
ELEKTRIČARJI V KOČEVJU
Upravni odbor Zveze sindikalnih športnih aktivov Elektro-podjetij Slov. je na nedavni seji sklenil, da bodo prihodnje zimske igre elektrogospodarstva Slovenije v Kočevju.
članov. Delovni človek mora najti no, seveda, če bo imel sebi primerno zabavo. To bo našel si to ali ono nabavi, v branju knjig, ki jih ima rudniška Da to ni lahko, je jasno. V da-knjižnica veliko, obenem pa se bo z našnjem naglem tempu življenja
branjem knjig tudi izobraževal. Predavanja, ki jih je organizirala izobraževalna sekcija, so bila zelo ma-
skoraj vedno hitimo, nam časa, biti moramo toliko drugih stvari in
Naš obveščevalec
lo obiskana. V bodoče bo treba upo- zato je naloga izložbe, ki nas mora stevati želje večine* Predavanja bo- pritegniti, toliko zahtevnejša, njene1 morala biti bolj zanimiva in po na vabljivost mora biti močnejša od1 snovi odgovarjajoča preprostemu drugih stvari, človeku.	In kaj bomo ugotovili, če pogle-
Ali je možno, da trgovina danes ne ve, kolike važnosti je pri reklamiranju pray cena?! To so napake, ki ne škodujejo samo ugledu trgovine, ampak upravičeno zbujajo dvom morda zato ni cene, ker potrošniku ni dosegljivo (!?); odgovor: »bo pač stopil v lokal in vprašal«, je zelo šibak in »nepoklican«. Zahteve sodobnega trgovanja so vsak dan večje, toda na tak način ne bomo mladega kadra dovolj temeljito pripravili na poklicno delo.
Na žalost moremo podobne stvari ugotoviti tudi pred izložbami drugih trgovskih lokalov. V »Knjigarni« imajo n. pr. eno okno lepo urejeno, izložba knjig pa je starinska, brez cen, nove izdaje nimajo nobenega poudarka. Keramika in porcelan v »Galanteriji« nas kar zadovoljujeta, gallanterijski del pa je še vedno prenatrpan. Moti še kič, ki je na polici. Na žalost je kičasta robe še vedno blago, ki gre dobro v de-možnost, da nar, gredo pa tudi drugi predmeti v denar, ki so praktični, lepi j* okusni! Trgovina vpliva na okus potrošnika, ima tudi svojo kulturno zmanjkuje vlogo! Če sodimo promet v »Pre-pozorni na hrani« po izložbah, se zelo motimo, dogodkov, v lokalu pa se zmotimo v drugo — saj ni časa za izložbo! Ob tem M veljalo poudariti, da izložba ni samo za blago, ki ga potrošnik neštetokrat pogleda, predno se odloči ze nakup, tudi za blago, ki ga dnevne
6Qh. ..	....	„ , ,	, ,	—J --------- ■-o-xu.y, vuui z« umgo, ki ga anevne
bahisti rudniške »Svobode« so med dajmo naše izlozbe v Kočevju? Zelo rabimo, moremo najti obliko ustrez-
1 m rvonoipi l nln/Ulrnlni wil «-«.1»1	Unwwv    X  • r-,	« « .	, .	...	.
'KOLEDAR
Sobota, 8. novembra — Bogomir Nedelja, 9. novembra — Nevenka Ponedeljek, 10. novembra — Andrej Torek, 11. novembra — Martin Sreda, 12. novembra — Emil Četrtek, i.3. novembra — Stanislav Petek, 14. novembra — Borislava
SPOMINSKI DNEVI
14. novembra 1944. leta je bil na Hribu pri Koprivniku uničen zloglasni Rupnikov belogardistični bataljon ojačen z nemškimi oddelki.
16. novembra 1887. leta je umrl slovenski pisatelj, rojen v Ret j ah pri Velikih Laščah — Fran Levstik.
GIBANJE PREBIVALSTVA PREDGRAD
Umrla je Šterbenc roj. Rauh Marija, preužitkarica iz Močil 6, stara 88 let.
RIBNICA
Rodila je Muhič Mihaela, delavka iz Bukovice 22 — dečka Janka.
KOSTEL
Rodile so: Glad Marija, gospodin-nja iz Kuži ja 7 — deklico Jolando. V porodnišnici na Reki pa sta rodili: Ozanič Marija1; gospodinja iz Griv-ca 4 — deklico Jožico in Štanfelj Katica, gospodinja iz Kužlja 6 — deklico Jadranko.
KOČEVJE
Rodila je Kotnjek Marija, delavka iz Livolda 53 — dečka Branka.
LOŠKI POTOK
Umrla sta Košmrlj Anton, kmet iz Reti j 70, star 85 let in Primožič Lovrenc, upokojenec z Hriba 41, star 76 let.
ČESTITKA!
Popit Dralgotu čestitajo k prazniku sestra Anica z družino, žena Berta s hčerko Olgico.
POZDRAV!
Dragemu sinu Francetu Lavriču iz Tonse, Nemčija, pošiljajo lepe pozdrave mama, stric, sestre z možmi in brat Vinko iz Kočevja!
OBJAVE
KINO
JADRAN, Kočevje: od 7. do 9. novembra ameriški barvni film »Doživljaji kapitana Vajta«, 8. in 9. novembra jug oslov, film »H-8«, 13. novembra francoski film »Oče, mama, moja žena] in jaz«, od 14. do 16. novembra francoski barvni film »Frenč Kan Kan«.
SVOBODA, Rudnik: 8. in 9. novembra slovenski film »Dolina miru«.
15.	in 16. novembra jugoslovanski film »Šaloja F«, Vstopnice so v prodaji eno uro pred vsako predstavo.
RIBNICA: 8. in 9. novembra češki film »Krakatit«, 15. in 16. novembra ameriški film »Maščevalec iz Dallsa«.
OSILNICA: 9. novembra amer. barvni film »Sneg na Kilimandžaru«,
16.	novembra jugoslovanski film »Ni bilo zastonj«.
VELIKE LAŠČE: 8. in 9. novembra švedski film »Samo maiti«, 15. in 16. novembra ameriški film »Sneg na Kilimandžaru«.
LOŠKI POTOK: 8. in 9. novembra mehiški film »Ko enkrat odidem«, 15. in 16. novembra madžar. film »Liliomfi«.
DOBREPOLJE: 8. in 9. novembra ameriški barvni film »Na daljnem
severu«, 12. novembra ameriški film »Ne bodo mi verjeli«, 15. in 16. novembra ameriški barvni ci-nemaskopski film »Piknik«. PONIKVE: 14. novembra amer. film »Ne bodo mi verjeli«.
KOČEVSKA REKA:'8. in 9. novembra ameriški barvni film »Gola ostroga«, 15. in 16. novembra ameriški barvni film »Generalni inšpektor«.
PREDGRAD: 8. in 9. novembra ameriški barvni film »Meč in roža«, 15. in 16. novembra ameriški film »Revolveraš«.
SODRAŽICA: 15. in 16. novembra »Čeveljčki na asfaltu«.
PREKLIC!
Informacijo, ki sem jo napačno dal na finančni inšpektorat ObLO Kočevje, glede Naglič Antona, preklicujem kot. neresnično! — Alojz Kordiš, Livold 16.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto 8. novembra od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica, v soboto 15. avgusta ob istem času pa trgovina »Oskrba«, Ul. Jožeta Šeška.
najmočnejšimi sindikalnimi ekipa-mi_ na Dolenjskem in žanjejo vedno več uspehov. Z dograditvijo novega rudarskega doma, ki bo kmalu služil svojemu namenu, bodo šahisti pridobili svoje stalne prostore.
Novi upravni odbor »Svobode« je na koncu sklenil, da bo poskrbel tudi za ustanovitev pevskega zbora, glasbene šole in skušal rešiti ostale pereče probleme, ki so vzrok, da se družbeno življenje ne razvija v tisti smeri kot bi se moralo. Smoter vseh aktivistov društva pa bo moral biti v tem, da bodo skušali delovnim ljudem oblikovati njihove intelektualne in etične vrednote, ter jih kulturno in moralno vzgajati.
-an
bomo razočarani. Povedala bom samo nekatere primere.
ne reklame. Ali je dopustno, da ime »Preskrba« eno okno »zaplankano« ? In to na najprometnejši žili mesta? Mlekarna ima dovolj prostora, da U lahko razstavila kaj več kot same maslo, čeprav samo dobre
DOBER RIBOLOV
Ribiči podjetja »Jadran« iz Splita surovo so imeli pred kratkim izredno sre- imitacije, čo pri ribolovu. Na zadrskem po- Ne morem samo grajati. Nekate-droeju so ujeli okrog 60.000 kg rib. re izložbe kažejo, da se ljudje v lo-Samo z eno mrežo so zajeli nad kalih trudijo, da bi bile čim boljše, poldrug milijon sardel. Uspeh je bil Trgovina »Tekstil« ima vedno lepo res izreden, saj tako velikega uspe- izložbo, razsvetljeno (lahko bi bila ha naše morsko ribištvo še ne po- še boljša!), v »Tkanini« je posebno mni. Trgovinsko omrežje in indu- dober otroški oddelek, ki ga navad-strija za predelavo rib sta bila v za- no za posebne prilike izpraznijo in dregi, ker nista bila pripravljena, da urede prazniku primerno, d očim bi sprejela toliki plen. Na pomoč so drugje ne upajo za nekaj 'dni primorali poslati več ladij, na katere praviti poseben prostor za pouda-
so natovorili ribe.
Rezervni oficirji so tekmovali
Občinski odbor rezervnih oficirjev Kočevje je organiziral strelsko tekmovanje z vojaško puško za vse rezervne oficirje. Tekmovanje v streljanju je bilo v Kočevju, Kočevski
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska telefon 3-89. Naročnina
Reki, Fari in Osilnici. Streljali so z vojaško puško na razdaljo 100 metrov. Vsak tekmovalec je oddal se-
rek posameznega praznika, vsaj tako se je zgodilo ob zadnjem občinskem prazniku! »Železnina« ima za izložbe preskromen prostor in se komaj da kaj napraviti, vendar se potrudijo.
Ni potrebno, da bi omenjala vse trgovine, napake so več ali manj
cesta 14 a, je 400 din, plačljiva v je 800 din.
polletna 200 din in je plačljiva v re 37 krogov, Anton Škvarč iz Vasi-naprej. Za inozemstvo je 800 din. Fare 36 krogov, Mirko Mohar iz Ko-Tekoči račun 600-12	čevja 36 krogov, Anton Krevs iz Ko-
1-265	. čevja 36 krogov, Jaka Lavriša iz Ko-
pri NB, podružnica za Kočevje. — čevske Reke 35 in Rade Mazalica iz Poštnina plačana v gotovini, — Kočevja, ki je dosegel 34 krogov.
Rokopisov ne vračamo.	H. T.
dem strelov, od katerih sta bila dva iste. Zavedati bi se morali, da ni do-poizkusna, pet je bilo ocenjenih. volj samo kulturna postrežba, po-Od števila 121 rezervnih oficir- trebna je tudi kulturna reklama, jev, ki so se tekmovanja udeležili, Tega pa pri nas manjka. Trgovina je bilo doseženih deset najboljših ni samo posrednik zal razno blago, mest, s sledečim številom krogov:	ima svoje kulturno poslanstvo, ki
Saša Bižal, Kočevje je dosegel od ga ne bi smela zanemarjati, deluje 50 možnih 41 krogov, Anton Hoče- na torišču, ki je izpostavljeno. Mor-var je dosegel 38 krogov, Anton da bi trgovska mreža sedaj, ko je Gregorič iz Vasi-Fare 38 krogov, združena v enem podjetju, zmogla Alojz Bastradi iz Kočevja-Rudnik stroške za poklicnega aranžerja? 38 krogov, Alojz Falman iz Vasi-Fa- Dela' mu ne bi zmanjkalo, naše me-
sto bi na svoji zunanjosti mnogo pridobilo; brez dvoma bi to prispevalo tudi k prometu.
Kar sem zapisala, sem z dobrim namenom, da se trgovina pri nas žgane in pokaže, da ne zaostaja za drugimi kraji	Zinks

POSREDUJEJO
V	tej na novo uvedeni rubriki bomo posredovali odgovore na vprašanju, ki nam jih bodo poslali naši bralci. Predvsem želimo, da nam pošljete vprašanja, nd katera naletite v vsakdanjem življenju pa si jih ne znate razlagati alt tam, kjer poizvedujete, ne dobite zadovoljivega odgovora. Na vsa resna in seveda ne osebno-intim-na vprašanjd bomo skušali dati odgovor.
Vprašanja pošljite na Uredništvo »Novic«, Kočevje, pp 39, Opozarjamo, da nazedostno jrahkiranih pisem ne bomo sprejemali.
2e večkrat sem razmišljal, zakaj pravimo, da v Suhi Krajini prevladuje kras ali kraški svet. Krasot je tu tako malo in nasprotno, tu je malo vode, slabo raste, največ je kamenja in nič krasot, žitfcaj potem tak izraz?
O. Pugelj, Struge
Izvor imena kras še niso pojasnili. Ime krgs so uporabljali že Rimljani. Pri nas se kras razteza vse od Tržaškega zaliva do Pivke in Soče. Kraški svet pa je povsod tam, kjer ni neprepustne zemeljske plasti in voda ponikne v notranjost in pride na dan v obliki presihajočih jezer ali tudi drugače. Na tej poti topi apnenec in ustvarja podzemeljske jame. Živ-ljenje je na kraškem svetu težje kot pa v Alpskem zaradi pomanjkanja vode in zato tudi slabše vegetacija
Krasoto (lepoto) pa je treba pojmovati po svoje, kajti tudi Kras je poln tepot.
e
V	pogovoru o morju je naneslo
vprašanje od kod izhaja pojem morske milje in koliko znaša v metrih.	A. Lavrič, Loški potok
Morsko milja so uvedli v pomorstvu takrat, ko so zemeljsko oblo razdelili na poldnevnike in spo-rednike. Mornarji so vzeli za enoto v pomorstvu razdalje ene minute na! ekvatorju, kar znaša 1853 metrov.
*
Večkrat bi vam rad poslal kak članek dli sliko, pa ne vem kakš-ne pogoje stapljate za dopisovanje. Imam tudi lepe slike.
S. K., dijak Kočevje
Nobenih pogojev. Osnovno seveda je, da so članki točni, sveži, po vsebini primerni za tisk in razločno napisani. Če imate pisalni stroj pišite tako, da bo med vrsticami dvojni medprostor, približno 1.5 cm. Ravno tako so dobri tudi članki, ki jih pišete z roko. Napisani naj bodo samo na eni strani papirja. Vsak članek mora biti podpisan, sicer roma takoj v koš. Na koncu članka pa napišite, če želite, da se vaš podpis objavi polno, s kraticami ali brez. Posebnih šifer si za podpise člankov pa ne izmišljajte. Dobrodošle so tudi jas ne fotografije. Za članek, ki želite, da bo objavljen v sobotni številki, mora biti v našem uredništvu že V torek, posebno važni, toda krat-ld članki pa še lahka v sredo. Slike pa moramo imeti najmanj 8 dni pred objavo, ker nam klišeje izdelujejo v Ljubljani. Vse objavljene članke in fotografije honoriramo.
Iz naših krajev
Kot žrtve ste padli
NAM PIŠEJO
v borbi za nas
Maloločani o napredku svoje vasi
V Malem logu so imeli pred kratkim zbor vaške organizacije Socialistične zveze. Zbora se je udeležilo večje število članov in nečlanov, katere so po končanem zboru sprejeli v Socialistično zvezo. Odbor je povabil na občni zbor tudi člana Obč. odbora SZDL, Košmrlja in predsednika ObLO Sodražica, Daneta Samsa.
Tovariš Košmrlj je na zboru pojasnil in orisal pomen SZDL in poudaril, dal je to organizacija, brez katere ne bi mogli prebivalci vasi gospodarsko napredovati in reševati raznih problemov. Med drugim je v svojem govoru tudi dejal, da bodo vložene velike investicije za izboljšanje kmetijstva.
Nato so obravnavali razne gospodarske probleme v tem kraju. Eden od teh je tudi izboljšanje električne razsvetljave, kar pa je že v teku in bo verjetno v krajšem času urejeno. Ker gre industrijski tok samo do sredine vasi in ga za)to kmetje v drugi polovici vasi ne bi mogli uporabljati bi bilo treba urediti, da bi potegnili industrijski tok tudi v ta del vasi. Zborovalci so zaprosili predsednika občine, Samso, da bi tudi občina prispevala del za kritje stroškov, dve tretjini pa naj bi prispevali sami.
Predsednik, tov. Samsa, je dal za vzgled, kaj se lahko naredi z dobro voljo in organizacijo, gasilski dom, ki so ga vaščani Malega loga pred vojno sami zgradili in letos prav prav tako s prostovoljnim delom obnovili. Pogovor je tekel tudi o popravilu vaških potov. Drugo leto bo
na razpolago za to del sredstev.
Vaščani so se zanimali tudi za gradnjo vodovoda v Loškem potoku. Ta gradnja terja velika sredstva, zato bodo začeli z gradnjo vodovoda v Malem logu predvidoma leta 1960. Ljudje so pokazali pripravljenost, da bodo s prostovoljnim delom sodelovali pri gradnji.
Občni zbor SZDL je zelo lepo uspel in je pokazal, da se člani Socialistične zveze zanimajo za vse probleme in da v svoji organizaciji vidijo vodilno silo za napredek kraja.	-J-
ZA DAN MRTVIH V KOČEVJU
Na Dan mrtvih so bile v Kočevju in vseh ostalih krajih kočevske občine žalne svečanosti na pokopališčih, partizanskih grobovih in pri spomenikih. Posebno lepa je bila svečanost na pokopališču padlih bor-cnv na Trati pri Kočevju, O večni slavi padlih junakov je govoril tov. Zgonc. Godba je igrala žalostinke, vod predvojaške vzgoje pa je izstrelil častni strel.
Škoda je, da je močno deževje oviralo letošnje žalne svečanosti. Pohvaliti pa je treba prizadevnost organizacij, še posebno pa šolske mladine, ki so tako skrbno in lepo uredili grobove padlih.
ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJEPISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA.
RUDOLF LAVRIČ Rodil se je v Travniku v Loškem potoku v siromašni delavski družini. Detlbil je na Rusovi žagi v Travniku. Sodeloval je v sokolskem društvu in tamburaškem zboru. Družil se je z naprednimi potoškimi učitelji. Kmalu po prihodu Italijanov je skupno z ostalimi mladinci iz Travnika sodeloval v akciji pri trganju
S proslave 15 letnice I. kongresa SPŽZ
Letošnje leto je zelo bogato na proslavah, ki slave 15 obletnico važnih zgodovinskih dogodkov v NOB — Sutjeska, Jelenov Žleb. I. kongres ZSM in te dni še 15. obletnica I. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil v Dobrniču na Dolenjskem sredi takrat osvobojenega slovenskega ozemlja.
Ob deseti obletnici so se sestale delegatke tega kongresa v Dobrniču, kjer so obudile spomine ob odkritju spomenika padlih v NOB počastile tudi spomin vseh onih žena, ki so v veličastni borbi dale svoja življenja.
Letošnje slavje so hotele naše žene še bolj svečano proslaviti. V Ljubljani in v Novem mestu sta delovala posebna pripravljalna odbora pri Zvezi ženskih društev glavnega in okrajnega odbora, ki sta imela polne roke dela1, toda naletela sta
Ali spet alkohol?
29. oktobra, približno ob 15.30 uri se je na cesti med Mozljem in Knežjo lipo pripetila prometna nezgoda, ki je terjala materialno škodo. Poklicni šofer Milan Bojc, zaposlen pri podjetju »Avto« Kočevje je vozil tovorni avtomobil polno naložen (39 sodov) s trdim še nepredelanim šiviljskim oljem. Med vožnjo je najprej zadel ob obcestni kamen, na desni strani cestišča. Pri tem je naglo zavrl, obenem pa z volanom okrenil proti sredini cestišča. Izgubi' je oblast nad a/tonicb'lom kar je imelo za posledico, da se je avtomobil obrnil pod cesto in sicer en-
krat in pol potem pa obstal ob drevesu, ki je zaustavilo nadaljno obračanje avtomobila.
Pri tej nezgodi je nastala večja materialna škoda na avtomobilu in tovoru, dočim šofer ni dobil resnejših poškodb. Vzroke nesreče raziskujejo organi javne varnosti. Šoferju so odvzeli kri in analiza krvi je pokazala, da je bilo v njej precej fclkono'a Iz tega lahko sklepamo, da je verjetno tu 'i pri tej nesreči botroval alkohol, sicer pa bo točno o tem pokazala raziskava.
povsod na odprte roke in na pomoč tako oblasti kot družbenih organizacij.
Program je vseboval več prireditev in srečanj. Pa tudi širom vse Slovenije so bile v ta namen domače proslave, pogostitve bork in aktivistk, na katerih so prve delegatke govorile zbralnim o takratnih velikih dneh.
Novo mesto je 25. oktobra zjutraj sprejemalo z zastavami in prijateljskimi stiski prve delegatke kongresa pred 15 leti. Vesela partizanska pesem je donela z avtobusov, ki so popeljali slavljenke v prijazno Mirno peč, kjer je živela! prva sekretarka pokrajinskega odbora SP'ŽZ na Primorskem, Katja Rupe-na, in je tu tudi našla svoj poslednji dom. Njena sestra Mara, vidna predstavnica v vodstvu SPŽZ, je tu doma in končno njuna dobra Rupe-nova mama, ki jo poznajo mnogi partizani, ki so pri njej našli svojo drugo mamo. Da in v tej mali dolenjski vasici so se delegatke in ostale aktivistke takratnega okrožnega in pokrajinskih ter rajonskih odborov SPZŽ poklonile na grobu svoje voditeljice Katje in ga zasule s cvetjem. Pokojna Katja je danes simbol dela naša žene, mladine nove Jugoslavije. Pionirji odreda Katje Rupena v Mirni peči so se vključili v to slavje in počastili s tem njen spomin in spomin I. kongresa.
Šli smo skozi Dobrnič, mimo Dobrave in skozi partizanski Žužemberk mimo Dvora, Podhoste in že nas je sprejela množica v Dolenj-
PREDGRAD
1. novembra je bila na pokopališču v Starem trgu žalna slovesnost, posvečena spominu pedlih borcev. Na slovesnosti je sodelovala gasilskb godba in pevski zbor iz Predgrada in večje število ljudi.
VREME
Vremenska napqved pravi: okrog 8. novembra kratkotrajne padalvine, nato približno dva dni lepo vreme. Zatem se najm obetajo padavine, ki bodo trajale nekaj dni in ohladitev. Padavine bodo pozneje prešle v sneg. Sredi novembra bo suho in mrzlo vreme,
Stoletni koledar pa napoveduje: 8. in 15. novembra jasno, 11. novembra dež, ostale dneve pa vetrovno in oblačno vreme.
Težko natovorjen avtomobil podjetja »AVTO« Kočevje se je prevrnil
skih Toplicah.
V Domu LP Novo mesto je bilo veličastno slavje, ki so ga zaključili s kulturnim programom. Po kosilu, ki so ga pripravili prireditelji iz Novega mesta, so si delegatke ogledale še zgodovinske zanimivosti Novega mesta, lepo urejeni muzej, se oglasile pri gospodinjskem centru in pohitele tudi na avto cesto do Krenova, se nekaj časa tudi vozile po novi cesti in si ogledale grad Otočec, kjer je sedaj glavni štab mladinskih delovnih brigad.
Med vso pisano družbo prvih delegatk z dobrniškega kongresa je živela dva dni tudi 22 članska skupina žen^ iz bivšega okraja Kočevje med katerimi je bilo 5 delegatk s prvega kongresa; Nežka Gorže, Angelca, Katica Rauh, Lojzka Košir, Francka Žnidaršič in Ančka Nagode. Z njimi je bila naša znana partizanska mama Pirnatova in druge takratne sodelavke okrožnega ter rajonskih odborov Banja loka, Ribnica, Loški potok in Sodražica,
Da, tudi te naše kočevske delegatke so se le stežka ločile od Novega mesta. Še zadnji stik z znankami, ki so ostale tu in še enkrat njihova zahvala Novemu mestu, Dolenjski in že jih je avtobus odpeljal proti Kočevski.	Marjan Tratar-Učo
PRIGORICA
Na žalni slovesnosti na pokopališču pred lepo urejenim grobiščem padlih borcev v Prigorici pri Dolenji vasi so sodelovali: šolska mladina, člani Zveze borcev in ostalih množičnih organizacij ter gasilci. Govoril je predstavnik krajevnega odbora ZB Dolenje vasi. Poudaril je veličino in junaštvo padlih borcev, ki so darovali življenje za svobodo. Šolski otroci so se oddolžili spominu padlih z recitacijami. Na grobišče so položili lep venec in šopke rož. Potem so odšli pred spomenik v Jasnici, kjer so bili leta 1942. ustreljeni talci iz Dolenje vasi in okolice in položili pred spomenik lep venec. Tudi v Rakitnici so na pokopališču, na kraju kjer so pokopani padli borci počastili njihov spomin z venci.
LETALO S ŠTIRIMI MOTORJI
Jugoslovanski aerotransport je dobil prvega od dveh naročenih štiri-motornih potniških letal »Douglas« — DC-6B. Letalo ima 64 sedežev, njegova hitrost pa znaša 480 km na uro. Opremljeno je z najbolj modernimi napravami, ima tudi radar, izdelali pa so ga v Kaliforniji.
slik z zidov Duceja. Italijani so ga obsodili nia zapor v Kopru. Tu je bil zaprt do leta 1942. Leta 1943. je vstopil v Tomšičevo brigado. V borbi s sovražnikom je bil smrtno zadet; 22. II. 1944. leta v Ravnah pri Šoštanju na Štajerskem pokopan. Bil je hraber borec!
JANEZ LEVSTIK
Levstik se je rodil 1904. leta v Travniku v srednje kmečki družini. Do vstopa v partizane v Šercerjevo brigado 1942. leta je delal doma na kmetiji. Kot borec je dal življenje za svobodo svojega naroda 2. novembra 1943. leta v Travniku-Ded-neku, v Loškem potoku.
FRANC MIKULIČ
V Travniku se je 1925. leta rodil Mikuličevi družini sin Franc. Fpain-cetovi starši so imeli srednje veliko domačijo. Mati je umrla, ko je bil France še majhen deček. Bil je šibkega zdravja in mirne narave. Delal je doma na kmetiji. Že spomladi leta 1942. je začel s svojim očetom sodelovati zg NOV, Bil je požrtvovalen in zaveden mladinec. Po italijanski okupaciji je v decembru 1943. leta vstopil v Tomšičevo brigado. Tu se je boril do prezgodnje smrti 15. februarja 1944. leta, ko je padel v borbi S sovražnikom v Vitanju na Štajerskem.
ANGELA ZBAČNIK
Tudi Zbačnikova se je rodila! v kmečki družini 1922. leta v Travniku, Še ko je bila mlada ji je umrl oče, zato je bilo številni družini še težje. Angela si je morala že zgodaj sama služiti kruh. V službo je šla k nemški družini v Podpresko. Bila je napredna Slovenka in se je borila proti nemškutarjem. Od leta 1941. je bila doma. Kmalu se je vključila v delo osvobodilnega gibanja in zbirala za partizajne hrano. 19. septembra 1943. leta je vstopila v Šercerjevo brigado in padla kot hrabra borka 14. XI. 1943. leta v Teatrah na Primorskem.
IVAN NOSAN
Rodil se je 1923. leta na Vinicah pri Sodražici v kmečki družini. Junija 1942. leta je vstopil v partizane. V partizanih je bil do italijanske ofenzive, julija 1942. leta, ko so ga ujeli Italijani in ga odvedli v taborišče na Rab. Meseca aprila 1943. leta so ga izpustili domov, kjer se je najiajal do ponovnega vstopa v NOV po kapitulaciji italijanske vojske. Vstopil je v Šercerjevo brigado Udeležil se je številnih borb. Ker je 'bil hraber borec, je kmalu napredoval do vodnika, nato pa do namestnika komandirja čete. Padel je v borbi z Nemci 25. XII. 1944. leta na Sladki gori na Štajerskem.
IVAN MIHELIČ
Miheličevi družini v Gorenjih lazih pri Sodražici se je leta 1916. rodil sin Ivan. Pred vojno se Mihelič politično ni udejstvoval. Kapitulacija stare Jugoslavije ga je zatekla na domu, kjer se je nahajal do meseca avgusta 1942. — to je do aretacije. Italijani so ga odvedli v internacijo najprej na Rab, potem pa v Reni-cci, kjer je ostal do kapitulacije Ital-lije. 28. oktobra 1943. leta je vstopil v Levstikovo brigado. Tam se je nahajal do decembra istega leta, ko je izginila za njim vlaka sled.
ASLAGSSONU V. DRŽAJ,

65
Končno je za Šepavca nastopil ugodni trenutek. Globoko je zatulil. Drugi volkovi so utihnili, on pa je krožil in meril razdaljo. Medtem ko so ge tovariši divje zaglainjali v trop, se je orjak strašno tuleč splazil na majhno vzpetino ter se od tam zagnal čez glave prestrašenih goved. Pristal je na hrbtu velike krave. Z vso silo strašnih čeljusti je zasadil zobe v njen v nat. Nastala je zmeda. Prestrašene živali so se razpršile, zbezljale so na griček, katerega sem opazoval žaloigro.
66
Frank je bil močno presenečen in vesel, ko me je zagledal. »Bog vedi, kaj počenjaš, da si vedno enak!« je vzkliknil,
»Tudi ti se nisi spremenil,« sem pristavil.
Med pogovorom sva se spomnila tudi Šepavca in starega P'arkerja, njegovega največjega sovražnika, ki ga je že davno pokrivala ruša. Frank je z zadovoljstvom ugotavljal, da njegov ljubljenec, odlično uspeva, čeprav je Pankerjev sin, mladi Bill, razpisal ogromno nagrado na Šepav-čevo glavo.
67
»To je bilo doživetje«, mi je pripovedoval Frank. »Nekega popoldneva se je pred mojo ogrado pojavil trop volkov. Nenadoma je eden od njih zatulil, a Nelly mu je odgovorila in se v divjem diru bližala skupini. Šepavec je zalpustil družbo in šel stari prijateljici nasproti. Ko se je približala tropu jo je zastaven korenjak zaskočil. V tistem hipu je Šepavec predrzneža na mestu raztrgal. Od tistega dneva dalje sem Nelly dovoljeval sestanke s Šepavcem, ker je vselej skrbel za njeno varnost.
68
Bil je lep jefsenski dan,« je nadaljeval Frank. »Pri meni se je oglasil Bill z dvema lovcema in osmimi psi. Bil j*e prepričan, da bomo tja dan srečali Šepavca. Lov se je takoj pričel. Psi so namreč zasledili nevidno sled.
Bill je vzpodbodel konja ter prevzel vodstvo. Osem psov nam je sledilo. Jaz sem medtem mislil samo na to, kako bi Šepavcu pomagal. Iznenada so vsi trije lovci izginili, kot da jih je pogoltnila zemlja. Brez dvoma so našli kak jarek.