Po^nfra pTaSaria v"g6!ovfnf CSHSl T Dlft Leto I. (Vlil.), štev. 97 Maribor, pondeljek, 29. avgusta 1927 M Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam čsk. zav. v Ljubljani št 11.409 ^»Ija mesačno, prejaman v upravi ali po pošli 10 Din, doatavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglati po laritu Oglas« sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova eliet H. 4 Vohunske afere na Francoskem in Poljskem Nemška špi onaža proti Franciji — Odkritje velike vohunske organizacije v Vzhodni Galiciji, ki je vohunila za Rusijo Številne aretacije oficirjev Pariz, 29. avgusta. Današnji listi Poročajo obširno o razkritju neke nem Ške vohunske afere v francoski armadi. Neki rezervist v Saargemiindu je sporočil svojemu predstojniku, da mu je ponudil neki civilist 1.000 frankov, ako mu more preskrbeti model ali pa načrt nedavno v francoski armadi Uvedene strojnice. Na podlagi tega ie bila takoj uvedena stroga preiskava, ki je dovedla do senzacijonelnega uspeha. V zvezi s lem je bil aretiran neki poročnik, ki je osumljen, da je vohunil v korist Nemčije. Pri njem so našli razne dokumente o stanju francoskih garnizij, o številu oficirjev in moštva, kakor tudi njihova uporaba. Odkritje je izzvalo v francoski javnosti pravo senzacijo. Nacionalistično Časopisje naglaša, da tako postopanje Nemčije nikakor ne priča, da je Nemčija izpremenila svojo politiko napram Franciji, temveč je nov dokaz, da so nemški vojaški krogi ostali zvesti svoji politiki iz 1. 1914. Berlin, 29. avgusta. Z merodajne strani se poroča, da v uradnih nemških vojiških krogih o kakem vohunstvu v francoski armadi ni ničesar znanega. Ako pa je aretirani poročnik nemške armade v resnici vohunil, se je zgodilo to brez vednosti in ne da bi to trpele nemške oblasti. Lvov, 29. avgusta. Politična policija je izsledila široko razpredeno vohunsko organizacijo v Vzhodni Galiciji. Po dosedanjih rezultatih preiskave so pripadali tej organizaciji številni višji oficirji. Organizacja je vohunila na korist sovjetske Rusije. V zvezi s tem je bilo aretiranih mnogo oficirjev in podoficirjev. Številne aretacije so bile izvršene tudi v drugih mestih Vzhodne Galicije. Pri aretirancih so našli dokumente, prepise važnih vojaških listin in mobilizacijski načrt poljske armade. Nov ooiet iz Amerike v Evropo Letalo ,.Pride of Detroit*1 poletelo iz Nove Fundlandije v London LONDON, 28. avgusta. Letalo »Pride of Detroit«, ki se je dvignilo včeTaj ob 4-44 v Harbour Grace vi Novi Fundlan-diii, jo danes ob 6. zjutraj preletelo Ply-mouth in ob 30-35 dop. pristalo v Cray-donu pri Londonu. Letalo sta vodila pilota Biock in Schlee. Pilot Schlee je izjavil v razgovoru z novinarji, da io bilo letalo »Pride of Detroit« cele tri ure brez orientacije. V "roini Devon je zašlo nanreč v viš ni 5°b0 čevljev v silno goste oblake, tako da ie bila vsaka ori jen taci ja nemogoča. Pilota sta prvotno mislila, da sta nad lisko. Ker pa je obala izglodala čisto drugače, sta se spustila 200 čevljev nad zemljo in vrgla na lia več pisem z vprašanjem, kje se pravzaprav nahajata. Nekdo ie nato zapisal z velikimi črkami na zemlio: Siaton, grofija Devon. Obalna straža je nato razobesila zastavo, nakar sta bila pilota popolnoma na jasnem. Težka letalska nesreča v Beogradu Na včerajšnjem letalskem mitingu letalcev Male antante se je pripetil tukajšnjem letališču velika nesre-a-v Po startu poljskih letalcev sc je vršilo ob ogromni udeležbi prebiyal-?tva izvajanje akrobatskih procedur 1,1 druge letalske tekme. Med drugimi se je dvignil v zrak beograjski pod-jjarednik DominN, da se spusti z višine 800 metrov s padalom na tla. Iz dosedaj neznanih vzrokov pa se padalo ni odprlo in letalec je padel pred f'cnii številnih letalcev kakor kamen >a tla in obležal ves razmesarjen, med prevozom v bolnico je Dominic strahovitim poškodbam podlegel. USPEH HRVATSKEGA DRAMATIKA. Lrn o, 29. avgusta. Premijcra drame hrvatskega dramatika Milana •mgovma »Pustolovec pred vrati« je posegla včeraj na tukajšnjem odru °ffromen uspeli. Nezgoda naših leta'cev na pevrstku iz Ž-vice Včeraj popoldne okoli 15.30 je prispelo semkaj — na povratku z mednarodnega mitinga — pet jugoslovan škili letalcev. V gosti megli so se •popolnoma zf>ubilj jn krenili v napačno smer. V bližini Bodenskega jezera je zgrešil pot še neki letalec, ki ga dose-daj še niso mogli najti. Danes zjutraj so odleteli jugoslovanski letalci iz Gradca v Beograd. L j n b 1 j a n a. 29. avgusta. Devize: Berlin 1353, Curih 1095. Dunaj 800.25. London 276.25. Newyork 56.75. Praga 168.55. — Efekti: Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140, Merkanfilna 90, Kreditni zavod 160, Vevče 1.35, Ruše 260—270, Kranjska industrijska 355, Stavbna družba 56, Šešir 104. — Pri kmetijskih produktih tendence nima. Nobenih zaključkov. Cene za pšenico. koruzo in moko nekoliko padajo. — Lesni trg: Tendenca neizpreme-niena. Tajinsiven zločin v Sv. Lovrencu na Pohorju S šibrami iz lovske puške ustreljena 44 letna košarica — Umor iz pohotnosti? — Strel divjega lovca — Zanimive ugotovitve sodne komisije iz Maribora Sv. Lovrenc, 29. avgusta. Za Slovenskimi goricami prihaia s kr- vavimi incidenti na vrsto zadnji čas Dravska dolina. Pretopi s težkimi telesnimi poškodbami se množijo, oni dan ste zabeležili uboj, danes vam pa poročamo zelo zagonetno stvar, ki ie še sedaj nepojasnjena in ie povzročila povsod veliko razburjenje. V petek popoldne je šla kočarica Ma-riia Javornik z Rdečega brega v Št. Lovrenc, da si nakupi potrebnih stvari za gospodinjstvo in da obišče bolnega brata. V trgovini si ie napolnila nahrbtnik in se napotila okoli petih popoldne proti domu. Ker je hodila Javornikova sama, je vse, kar se je zgodilo kasneje, zavito v plašč tajinstvenosti. Znana ie le strašna posledica Javornikine poti: dobrih pet minut pred ničnim domom so io našli v soboto zjutraj mrtvo na vozni cesti. Na prvi pogled je bila vidna na čelu velika rana, iz katere je umorienka krvavela. Razen tega je imela okrvavljena tudi prsa. Desni laket ie bil malo opraskan. Kor je bil spodnji del njenega telesa razgalien, so sklepali v prvem hipu, da je bil izvršen na 441otni kočar-ci u-nior iz pohote- Ta nazor pa se ie izkazal za pomoten. Včeraj ie prispela namreč iz Maribora v St. Lovrenc sodna komisija, sestoječa iz državnega pravdmka, preiskovalnega sodnika, dveh zdravnikov in zapisnikarja, ki ie ugotovila nepričakovano dejstvo, da ie bila Javornikova ustreljena s šibrami iz lovske puške- Imela je več u-strelin na glavi. Ena šibra je prodrla do pljuč in raztrgala glavno žilo, tako da je napadenka morala izkrvaveti. Kritični trenutek so liudje sicer slišali neki strel, mislili pa so, da strelia kak divji lovec in se niso dalje brigali za stvar. Mož je vso noč iskal soprogo. B.l je tudi v Št. Lovrencu, kjer je seveda ni našel. Nasledniega iutra je stopil Se po cesti, koder ne hodijo običajno z Rdečega brega v Št. Lovrenc in je na svoje silno presenečenje in žalost baš tam našel svojo mrtvo ženo. Obvestil ie nato o grozni naidbi takoj občinskega moža in orožnike, ki so uvedli vse potrebno z» izsleditev storilca. Zagonetna smrt kočarice Marije Javornikove, ki je bila zelo pridna ženska, je vzbudila splošno pozornost. Po komisi-jonelnem ogledu so nesrečno žrtev položili k večnemu počitku. Albansko vprašan e in Društvo narodov Pariz, 29. avgusta. Francoski delegat pri Društvu narodov, Paul Bon-cour, je izjavil uredniku »Ouotidicna«, da bo moral onega dne, ko prevzame Društvo narodov nalogo, da reši ju-goslovansko-italijanski spor, ki je nastal radi znane Tiranske pogodbe med Italijo in Albanijo, delegat vsake države pri Društvu narodov objektivno izvršiti svojo dolžnost.Po njegovem mnenju zamore namreč ta spor spraviti s sveta le mednarodna akcija na resnično miroljubni podlagi. Za carinski sporazum v Evropi PARIZ, 29. avgus'a. Konferenca rned-pnrlatneuta’-i.e kom isve ie včeraj popoldne nadaljevala razpravo o carinskem sporazumu. I.oucheur je naglašal potrebo, da so čimprej odpravijo sedanb neprijetne carinske meio. Eden od številnih razlogov ekonomske krize v Evropi ie predvsem ta, da se države medsebojno carinski zapirajo in prenašajo velike vso te h. eno države v drugo. Ekonomskih problemov pa ne bo mogoče poprej rešiti, dokler se ne reši vprašanje varnosti narodov. Zato io Francija že na kon-forenci v Ženevi leta 1924. zahtevala jamstvo za mednarodno pogodbe proti ekonomskim krizam. Ekonomska konferenca je nato zaključila razpravo in sprejela predlog Francoza Borola, da se postopoma vedno bolj nižajo carinske .tarife. Pogreb Sacca in Vanzettija Nov© demonstracije v Angliji in Rusiji. LONDON, 29. avgusta. Na Trafalgar Square se io vršila včerai dopoldne za časa pogreba italijanskih anarhistov Sacca in Vanzettija v Bostonu velika protestna skupščina, katere se je udeležilo nad deset tisoč ljudi. Zborovanje se je končalo brez vsakega incidenta. MOSKVA, 29. avgusta. Izvrševahni odbor komunistične stranke ie pozval vse organizacije, da naj priredijo o priliki pogreba Sacca in Vanzettija v vseh večjih mestih in industrijskih središčih velika protestna zborovanja. Organizacije komunistične stranke so se pozivu odzvale in priredile viharne in sijajno o* biskane skupščine, na katerih so govorniki kar naiostrejo obsojali ameriško ju-stico- Plavalne tekme v Beogradu Beograd, 29. avgusta. Pri plavalnem tromatchu Čehoslovaška-Poljska-Jugoslavija so se doslej najugodneje plasirali Čehi. V waterpoolu pa je Jugoslavija porazila Poljsko v razmerju 8:0 (5:0). POVODENJ NA BAVARSKEM. M o n a k o v o, 29. avgusta. Vsled skoro neprestanega deževja so na Bavarskem zadnje dni vse reke tako močno narasle, da je na več krajih nastala povodenj. Ozemlje pri Passau .ie že poplavljeno. Donava je vsled naraščanja dotokov istotako presto-I pila .svoie bregove 'VMariboru, dne a. Vili. ULl. Ljutomerski konjerejci in vinogradniki pred važno odločitvijo Pri skupščinskih volitvah se osvetimo vsem, ki se niso za nas brigali! Z velikim trudom in težavami so se polagali temelji ljutomerske konjereje. Mno go in mnogo denarja je prinesla ljutomerska konjereja domačemu kraju- Daleč po svetu so zaslovela imena ljutomerskih koni ereicev. Danes, ko so položeni temelji, na katerih bi se dala razviti prvovrstna konjereja in sicer taka, ki bi bila v ponos ljutomerskemu okraju, pa ie nevarnost, da začne rakovo pot. Vsi dolgoletni trudi se lahko uničijo, ako se pravočasno ne priskoči na pomoč. Potrebno ie, da država priskoči z izdatnimi sredstvi na pomoč (za nakup prvovrstnih žrebcev. Naša mariborska oblastna skupščina, ki ie popolnoma v klerikalnih rokah, še dosedaj ni ničesar storila za pospeševanje .naše konjereje. Jasno, ker klerikalna stranka nima smisla za to. Vprašanje je, kdo se hoče pobrigati za našo konjerejo, ^•li mogoče radičevska stranka, ki nima nobenega^konjerejea na svoji listi. Že s postavitvijo kondidatur je pokazala, da nima prav nobenega smisla za konjerejo. Če pogledamo klerikalno listo istota-ko vidimo, da od klerikalcev nimamo ničesar pričakovati. Edina, ki pride za nas v poštev, ie Slo venska gospodarska lista, na kateri, kan didirajo prvovrstna strokovnjaki v konjereji, kakor gg.: Petovar, Roškar in Zemljič. Zato ljutomerski konjerejci, iščite (zaščito tam, kier jo najdete in kier so tudi ljudje, ki imajo smisel in skrb za konjerejo. Naša konjereia ne sme propasti, kajti s tem tudi mi propademo. Danes so dani vsi potrebni pogoji, da lahko v dogledni dobi dvignemo našo konjerejo na nepričakovano višino. Ako pa bomo držali roke križem, se nam lahko zgodi, da bomo imeli spomine na nekdanje lepe dni. Naša dolžnost ie torej, da izkažemo zaupanje tistim, ki so ga vredni. Zaupanje pa se izkaže samo na ta način, da vržemo brez razlike kroglice v tretjo skrinjico. Enako ie stanje naših vinogradnikov. Naše dobro vino nam ostaja v kleti in že ni več daleč čas, ko ga bomo morali sami piti. Nikdo se za vinogradništvo ne briga. Klerikalna stranka za naše vinogradništvo ni ničesar storila. Ali je mogoče kaj storila Radičeva stranka? To vprašanje. je čisto odveč. Zadosti ima naš kmet, naš konierejec, naš vinogradnik politike, ki za nas nič ne stori. Zatorej, prebivalci prelepega Murskega po lia, vrzite kroglnce tja, kjer bodo vam in drugim v korist. Začnimo enkrat tz rednim gospodarskim delom, ako hočemo, da ohranimo dober glas našega Murskega polja. Prvi radikalski sunek v Prekmurju Skoro neverjetno, pa vendar resnično. Dosedanii gerentski sosvet v Murski Sp-iboti se je razširil za dva člana. Radikalna stranka ie poslala dva svoja tako-zvana vodilna člana v občinski sosvet. Eden izmed njih je star domačin in proti njegovemu imenovanju ne bo nikdo ugo-tvarial. Toda drugi je mlad gospod, ki ni še niti leto dni v Murski Soboti. Ker fvsled kratkega bivanja ne more poznati naših gospodarskih razmer, ie pač jasno, da pri njegovem imenovanju niso bili merodajni gospodarski, temveč le strankarski interesi. Nehote je vsak Soboča-nec čutil, da hočejo z imenovanjem tega gospoda postaviti dosedanji občinski sosvet pod kontrolo, ali po domače rečemo, pod kuraelo. Kako stališče bo zavzel mapram takemu postopanju dosedanii ob-jčinski sosvet z gerentom na čelu, ki si je s svojim vztrajnim in nesebičnim delovanjem pridobil velikih zaslug za povedi go Murske Sobote, se bo še videlo. Go •spodie radikali so vsekakor malo prehi-jtro pokazali svoje rožičke/Take poizkuse bi si pač lahko prihranili za pozneje-•Kajti uspeh tega mrzlega cukra bo le ta, da bo polom radikaliie v Prekmurju še hujši in popolnejši. Merodajni činitelji bodo morali prejkoslej uvideti, da so se Prekmurci kuratcle že naveličali, »Narodni Dnevnik« pa se bo po volitvah /lahko prepričal, da Prekmurje ni Mace-donija. Boljševiška mladina Pri letošnjih šolskih izpitih sc je pokazalo. kakor globoko je zaostala boljševiška mladina v vsakem oziru. Tudi sovjetski listi niso zadovoljni z doseženimi rezultati. Najslabše je s kandidati za montanistično šolo. Sa-moi 30 jih je rešilo pravilno navadne matematične naloge. Večina kandidatov pa sc sploh ni lotila nalog, temveč so kratkomalo izjavili, da je to pretežko in da še ne bodo mučili s takimi nalogami. V prvem razredu gimnazije v Odesi je učitelj vprašal nekega dijaka, kdo je ubil carja Nikolaja. Dijak jc takoj odgovoril: »Buržoazija!« Dijakom sc namreč neprestano govori, da .ie vsega zla kriva buržoazija in da vse dobro prihaja od komunizma. Cim jc dijak slišal besedo uboj, je zato seveda takoj odgovoril: »Buržoazija!« Vse visoke šole so se sedaj obrnile s pismenimi prošnjami na ministrstvo prosvete, da naj se v bodoče posveti vsa pažnja srednjim šolam, češ, da s takimi dijaki, kakor se sedaj upisujejo na univerze, sploh ni mogoče delati. Prazna stanovanja Stanovanjsko sodišče v Mariboru razpisuje oddaio sledečih stanovanj: 1. Frank0Panova ulica št. 12, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Klement Grafenauer; 2. Mlinska ul. št. 34 pritličje, 2 sobi, kuhinja i.n pritikline od stranke Avgust Losclmigg; 3. Slovenska ul. št. 6, pritličje na dvorišču, 1 soba, kuhinja jn pritikline od stranke Mariie Knoblehar; 4. Slovenska ul. št. 28/1., 1 soba, kuhinia in pritikline od stranke Antonije Poterč; 5. Volkmarjeva ui. št. 1 (Gosposka ul- 32) podstrešje, 1 soba s premakljivim štedilnikom, kateri je last sedanje stranke Josiipihe Deutschmann; 6. Poljčane št. 23, 1 soba, kuhinja in pritikline cd stranke Franc Perovcc; 7. Vegova ul- št. 19, 2 sobi, 1 podstrešna soba, kuhinja in pritikline od stranke Josipa Jerončič; 8. Slov. Bistrica št. J48, 2 sobi. kuhinja in pritikline od stranke Josip Dorn; 9- Koroška c. št. 18, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Plohl; 10. Sv. Lovrenc na Poh. št-15, podstrešje, 1 soba, kuhinja jn pritikline od stranke Jakob Stopeinig; 11. Mlinska ulica št. 33, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Josipine Selin-šek; 12. Židqvska ul. št. 12, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Medved; 13. Tržaška c- št. 53, pritličje, 3 sobe, kuhinja jn pritikline od stranke Anton Rezinger: 14. Slov. Bistrica štev 110/1., 1 soba s štedilnikom od hišne posestnice Roze Wesiag. — Prošnje za dodelite teh stanovanj je vložiti naikas-neic do četrtka, 1. septembra. — Obmejne novice Ponesrečen beg vojnega begunca. V bližini železniškega mosta v Gor- Radgoni, sc je dne 23. t. m. vojaški ubežnik Anton Sabadi iz Bevčina vi Sremu pripravljal, da preplava Muro in pobegne v Avstrijo. Zapustil ie namreč svojo četo v Nišu. Orožniška patrulja pa ga je pravočasno izsledila, aretirala in oddala v vojaške zapore v Mariboru. Zdravilišče Slatina-Radenci. Vsled hladnega vremena so gostjo začeli zapuščati kopališče- Njih število je padlo od I50 — brez onih, ki stanujejo po zasebnih stanovanjih —• ua 50. Naivečji naval ie bil julija do polovice avgusta. Kopališče je bilo takrat tako polno, da so morali nekateri gosti spati v kopaliških kabinah. Dobro bi bilo, da bi se zgradil Kopališki dom- — Tukajšnji zdraviliški zdravnik dr. Hoehn si ie zgradil krasno vilo, istotako ravnatelj Janžek. Gradi pa se še tretja hišica- Mariborski in dnevni drobi% Dr. Jančič prvi drž. pravdnik v Mariboru Iz Beograda se nam poroča, da je v zve zi z imenovanjem g. dr. Grassellija za vdšiega državnega pravdnika v Ljubljani imenovan za prvega državnega pravdnika v Mariboru g- dr. Jančič in na njegovo mesto g. dr. Hojnik za drž. pravdnika. Volilni shod SDS krajevne organizacije v Krčevini bo v sredo 31. avg. ob 8. zvečer v gostilni g. Wombc-ka Poročajo: sreski kandidat g. dr. Gorišek, njegov namestnik g. Špindler in drug', elani organizacije in drugo občinstvo je vabljeno, da se shoda številno udeleži. — Novi člani hašega gledališča. Uprava mariborskega narodnega gledališča ie angažirala letos več prvorazrednih novih moči, kar bo gotovo razveselilo vse obiskovalce našega gledališča. Kot režišer je angažiran g. Rade Pro garc, ki je deloval pred leti v Liubbani in bil sedaj več let režišer gledališča v Splitu. Upravi se je dalje posrečilo pridobiti g. Josipa Daneša, nedvomno najboljšega sodobnega slovenskega komika, ki ie dosegel zlasti kot Hlestakov v Gogoljevem »Revizorju« pred leti vi Ljubljani naravnost kolosalen uspeh- Znova jo angažiran končno tudi g. Vladimir Skr binšek, ki ie bil že pred leti član mariborskega narodnega gledališča. — Parastos za junake s solunske fronte. V četrtek, dne 15. septembra ob 11. dopoldne priredi Udruženie rez. oficira i ratnika, pododbor Maribor, skupno z aktivno vojsko na trgu Svobode parastos tza vojake padle na solunski fronti ob priliki njenega proboja leta 1918. Udeležba rezervnih oficirjev in bojevnikov obvezna. Ostalo občinstvo pa se vljudno vabi, da se slovesnosti udeleži v kar največjem številu. — Člani, ki imaio uniforme, naj pridejo v uniformah, ostali z znakom. — Vojaška godbena šola v v Vršcit spreime letos-do 130 mladeničev vi starosti od 12 do 16 let, za gojence te šole. To zadevni konkurs je nabil na uradni deski in ie interesentom na razpolago v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5/1. med uradnimi urami------- Brezposelnost v naši državi. Meseca julija je bilo v Jugoslaviji 55.236 brezposelnih, t- i. 2000 več kakor meseca junija. Najmanj brezposelnih je bilo letos januarja (51.016), največ pa aprila (69-413). — Burno volilno zborovanje v Rušah. Včeraj popoldne so za volilno listo DKRB (delavsko kmetskega republikanskega bloka) priredili volilni shod v gostilni Novak v Rušah. Prireditelji so prišli iz Maribora, kjer so imeli dopoldne slabo obiskan shod pri Gambrinu. Ruški delavci so svoio zanimanje za listo DKRB pokazali na ta način, da nosilcu Moderndorferju in šefu volilnega podjetja, Bernotu sploh niso pustili govoriti__ Državna trgovska akademija v Mariboru. Ponavljalni izpiti sc prično v torek, dne 30. avgusta točno ob 8. dop. Prošnje za pripustitev k ponavljalnemu izpitu se morajo predložiti ravnateljstvu najkasneje dne 29- avgusta. Vpisovanje v I. in II. razred bo dne 1., 2. in 3. septembra od desete do enajste ure dop. v prostorih trgovske akadtmiie na Zrinjskega trgu št. L, I. nad str- Sprejemni izpiti se prično 4. septembra ob osmi uri dop. Po najnovejši odredbi ministrstva za trgovino in industrijo, jc treba položiti za spre jernui oz. dopolnilni izpit razen državne takse še: 70 dinarjev kot administrativni honorar, 80 Din vsakemu članu izpitne komisije in 20 Din za vsak pismen izpit. Sprejem dijakov in dijakinj bo objavljen noči nekemu gospodu i7j obleke 500 Din-Uspelo pa je policiji, da je nehvaležno dekle, ki si je vzelo previsoko nagrado, izsledila. Barbara M. sc bo morala zagovarjati pred sodiščem radi tatvine in radi tajne prostitucije. — l3letnj uzmovič. V soboto popoldne ie v neki trgovini 131etni šolairček V. izmaknil škatljo bonbonov in pobegnil. Stražnik mu je sledil in ga dohitel. Mladi prevejanec pa mu ie navedel napačno ime in napačno stanovanje. S stražnice so poslali po 0-četa, ki ga bo najbrže izlečil slabih lastnosti z brezovim oljem. — Okraden. Sinoči se je Matija S. zatekel v neko tukajšnjo gostilno in se pridružil družbi, ki ie bila že precei vinjena. V prijetni okolici se je Matija kaj kmalu znašel. Sladka kaplja ga je razgrela in odložil je sukniič ter ga obesil na klin poleg klo buka. Ko je hotel oditi domov, jc z začudenjem opazil, da mu ie njegov vinski tovariš ukradel klobuk in jopič ter ga oškodoval za 500 Din. — Ortopedlčna telovadba se začne v četrtek, dne 1. sept. ob 2- mi v telovadnici dekliške meščanske šole na Slomškovem trgu Telovadilo sc bo ob pondeljkih, četrtk h in petkih od 2- do 5. ure pop. Oni ki so lani obiskovali to telovadbo, moralo jti ua ponoven zdravniški pregled. Šolski otiod na mestni fizikat v Frančiškansko ulico. Telp-vadba za dame se prično v petek, dne 2. sept in se bo vršila ob torkih in petkih ob 6. uri v Cankarjevi uIici (vhod iz Razlagove ulice). Telovadba za dcco (od 4.—6. let«) se vrši ob torkih in sobotah od 2—4-. ure v Cankarjevi telovadnici. Prične se v torek 6. sept. — Strojepisna soba H. K o v a č. Maribor, Krekova ul. 6 Sc zopet otvoA iena. — 873 Pouk posameznikov v strojepisni. stenografiji, trg. računstvu, knjigovodstvu a bilanco, korespondenci. — Začetek dnevno. Traja'3—5 mesecev. Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. __ M. Kovač, Maribor, Krekova 6. — 871 Zlasti važno za dijake! Opozarjamo na današnji oglas optika Franjo B u r e š a. — 850 fpominiaite se C?4D V Maribor u, dne 29- Vlit. 1927, Stran 3. Felaški kralj brez krone Kdo |e vodil politiko Egipta? — Kaj bo z njegovim nasledstvom? Nedavno ie umrl Zaglul-paša, ki je bil silno zanimiv kot človek in kot politik. S svoio staro roko je držal najtrdnejše vse uzde velikega Egipta in so se tudi najbolj oblasti željni in pohlepni pp časti morali pokoriti njegovi volji. Z njim je umrl mož, ki ie a zmernostjo in pogumom, z največjo ljubeznijo do domovine in s popo'nim razumevanjem vseli človeških slabosti ustvaril iz vseli mogočih strank in struj veliko enotno silo v državi. Ta sila je pod modrim vodstvom Zaglul-paše z velikimi in sigurnimi koraki osamosvoievala Egipt. Sotrudnik uglednega uemškega dnevnika »Vossisehe Zeitung« dobro opisuje Pokojnega kot politika in človeka. Par tednov pred smrtjo je Zaglul-paša z njim še govoril o politiki in o vsem mogočem tako, kakor pač kramliajo dobrodušni stani možie. Angleške politike ie dosledno naziva! »mladostno razvnet« glave, ki se prepozno spomnijo, kam so se v svoji vročekrvnosti (zaletele. Če ima hladnokrvne Angleže za prenagljene in nepremišljene, si lahko mislimo, kako o-prezen in premišljen je moral biti 011 sam. Ko ga ie sotrudnik vprašal, kai lahko bstu poroča o razgovoru, ie Zaglul-Paša z nasmehom dejal: »Najboljše — nič. če pa že morate nekaj, potem pa recite, da ste me vprašali, kako mi gre in da sem vam povedal, da dobro.« Ko ga je spremljal do vrat, se je pa premislil: »Še boljše ie, če zapišete, da sem jaz vas vprašal, kako vam gre«. Kaj je dalo ZagM-paši toliko moč in ugleda? — Da je bil dober minister, sodnik, govornik? Da je kot predsednik zakonodajne skupščine 13- nvoembra 1918 prevzel vodstvo posreta za samostojnost Egipta. Morda zato, ker ga ie Angliia preganjala in je postal nacionalni mučenik? Seveda, vse to ga je napravilo silno popularnega. Ljubljenec naroda je pa postal vsled tega, ker je bil prvi veliki cgip tovski politik, ki ie bil Egipčan. Krali je albansko-turško-čerskeskega pokolenja, večina visokih dostojanstvenikov, ministrov in aristokratov ie turške ali čer-keske krvi. Nekdaj ie bilo to še hmše. Vse, kar ie bilo na oblasti, ie bilo tujo in silno bogato, ljudstvo pa silno revno. Ec-lalra so imeli za umazanega sužnja, kakor nekdaj v časih, faraonov. »Felah« je bila psovka v ustih efendijev — bogatih in olikanih gospodov in meščanev. To je bilo, dokler ni prišel na površie javnega življenja v, Egiptu — sin fela-hov Zaglul, ki se ie z lastnimi močmi povspel do višie naobrazbe kot vsi veljaki dežele- Ker je imel poleg velike naobrazbe tudi vse osebne lastnosti za dosego moči in upliva, je moč in mpliv tudi naglo dosegel. Poleg moči ie pa dosegel, kar ie največ vredno, — tudi neomejeno (zaupanje delovnega ljudstva, ki tvori državo. Postal je paša, obsipale »o ga tudi druge časti, on pa ni nehal naglaša-ti, da ie pravi in pristni ielah. Zaglul je ljudstvu, do včeraj suženjsko ponižanemu, s pravo' besedo in vzgledom dopovedal, da ima v svoji lasti nasledstvo prastarih faraonov in prvo besedo v državi. Beseda je bila sicer skozi desetletja Zaglulova — kakoršen je bil po svoii naravi in naobrazbi, a tudi najrevnejši Jelak io je smatral za svojo. Z Zaglulom je smrt Egiptu vzela najboljšega in najmočnejšega voditelja ter načela novo dobo egiptovske (zgodovine. Dan smag ISS1C Maribora Štiri igre — štiri zmage — Triumfalni uspehi hazene in nogometa SSK. Maribor Nastanek svetovnega filma Pri proslavah v Salzburgu so prvič v Evropi predvajali veliko ameri-kansko filmsko novost »Kralj vseh kraljev« — film Kristusovega življe-11Ja: T° ie eden največjih filmov in je Prišlo njegovo predvajanje v Salzburgu zelo drago. Neki dunajski list je vsled tega napisal: »Ubogi bodo ktoga gledali, filma pa ne.« Danski svetovni popotnik in novinar Henri Hellsen se je sedaj vrnil iz nollywoda — filmskega paradiža, ter ve prav zanimivo pripovedovati, kako je nastal film »Kralj vseh kraljev«. ,Je slavil slavni filmski režiser Cecil B. de Mille. Z osnutki mu dolgo casa ni šlo prav od rok. Ko so ga vprašali, kaj mu manjka, je v velikih skrbeh odgovoril: »Ljubezni ni, brez ljubezni pa ni amerikanskega filma«. — Ljubezen pa je vnesla v film znana igralka Jeanie Macpherson, ki drIt,evČn,geliia sv- Matevža napravila ri;.. ]^bosumnosti, v kateri se Maje 'noznof- v Jczusa' kar siva Kn t Jbotiv Judeževcga izdaj-J režiser tako našel »Ijube- 1o nV C JCi z vso vnemo na delo Na poskusnem odru je dal vzidati velikanske orgije in vsako jutro so igralci 111 statisti- kostimirani in šminkam, ob spremljanju orgelj prepevali nek star amerikanski koral. Režiser ie dejal, da bodo s tem prišli v pravo filmu ])rimcrno razpoloženje. Pred prvo važnejšo skušnjo je de Milic igralec tako-le nagovoril: »Zgodba, ki pride sedaj y film. je dva tisoč let obvladala človeško mišljenje in čutenje. Če bo film dober, bo obvladal ljudi še dvati-soc let.« ... Ikihovšcina Los Angelesa brez razlike komesij sc kar trga za vstopnice filniskyateljc, kjer hetere na pojedi-lali Manje Magdalene nage ležijo na bogatem 111 razkošnem cvetju ter sc igiajo z mladimi leopardi. Režiser de Mille je znamenit tudi vsled tega, da ne uporablja nikdar umetnih cvetlic ah pa mutiranih draguljev. Tudi bise- 1' 'n,dr',lg0 ,e?oti^e. ki krasi jeruza- mske hčere tega filma, je pristno in velikanske vrednosti. Pet detektivov ■ie najetih, da dragocenosti niti za trenutek ne pustijo iz vida. S srepim po-vedom na bleščeče vratove ia roke morajo stati v ateljeju od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Večkrat so še pa nadure. Vsakemu igralcu in statistu ie režiser izročil še po en izvod sv. pisma novega testamenta, in strogo jim je prepovedal med skušnjami kleti in rabiti kake nespodobne besede. Tudi kaditi ne smejo, dokler so v kostimih za film »Kralja vseh kraljev«. Amerikanske kupčije v Rusiji Iz amerikansko-angleškega prepira za ruski petrolej so se razkrile velike amerikanske kupčije v Rusiji. Ameri-kanska petrolejska družba Standard Oil je z Rusijo napravila kupčijo za 8 milijonov dolarjev. Vse amerikanske kupčije v Rusiji se pa cenijo na preko 100 milijonov dolarjev. Amerikanci so postali važen činitelj pri industrializaciji Rusije. Firma Stuart James & Cook je prodala v Rusiji raznih rudniških strojev za 25 milijonov dolarjev. Podobna naročila je dobila tudi neka tvrdka iz Chikaga. V teku so pogajanja za velike koncesije za pridobivanje bakra. V teku je tudi še več drugih koncesij, ki jih dobijo Ameri-k.arncj\ F*0 Podatkih ruskega urada v Washingtonu je vrednost amerikanskega uvoza v Rusijo od začetka letošnjega leta 37 milijonov dolarjev. Ena tretjina tega uvoza so poljedeljski stroji, ostalo pa bombaž. 15 velikih amerikanskih podjetij pripravlja velik transport poljedejskih traktorjev, ki jih bodo na jesen rabili v Rusiji. Težko neurje v Novi Fund* landiii 33 človeških žrtev. SL JOI~RL -9. avtgust, y nedeljo je div ialo tu stiasno neurje, ki je zahtevalo 33 človeških žrtev. Vihar ie dalje potopil o-koli 40 ribiških čolnov in uničil številne ribiške naprave. Škoda se ceni na preko 450.090 dolariev. ŠTIRJE OTROCI ZASUTI. PARIZ, 29. avgusta, V kopališču Berclc Plage so bili štirjo otroci zasuti od mivke- Trije so se takoj zadušili. Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru Minula nedelja je bila v športnem oziru najživahnejši dan v pričetku jesenske sezone. Vse ie bilo na nogah. »Maribor« je nominiral za tekmovanje kar tri garniture nogometašev, razen njegovih moštev pa so tekmovala tudi moštva Železničarjev, Rapida, Merkurja in Svobode. Glavna prireditev dneva je bila brez dvoma revanžna tekma SSK. Maribor —Atletiki (Celje) 8:1 (5:1) Po dveh porazih, ki jih ie Maribor doživel v, Celju v srečanju s tamošnikn prvakom, ie moštvu uspelo, da je včeraj odpraA'iilo nasprotnika v katastrofalnem raizmerju 8:1-Moštv.o Maribora je predvedlo tehnično zadovoljivo in temperamentno igro. Najboljši del je bila krilska vrsta, ki ie bila napadu in obrambi stalno v oporo. Izredno uspešno se je udejstvoval desni branilec. Vratar je zadovoljil, v napadu pa ie bil sleherni igralec na svojem mestu. Gostje, ki so nastopili brez vratarja Schikeria, -so predvedh slabo igro. Napad je bil sicer dovelj prodoren vendar spričo razpoložene obrambe »Maribora« ni imel uspeha. Vratar nalogi ni bil do-rastel. Potek tekme je bil izredno živahen-Takoj ob pričetku ie prevzel Maribor ini-cijativo in v stalni premoči oblegal nasprotnikova vrata. Moštvo se ie usidralo v kazenskem prostoru gostov in do zaključka polčasa doseglo pet goalov, do čim so Atletiki uspeli, da dosežejo tik pred zaključkom častni goal. V drugem polčasu je tempo nekoliko popustil, vendar ie Maribor ostal v stalni premoči ter dosegel tri goale. Celjani so dosegli še en regularen goal, a ga sodnik ni. priznal-Z visoko zmago se je »Maribor« v polni meri oddolži) za dvojni poraz in izpolnil pričakovanja. Sodnik nalogi ni bil docela dorastel, sicer pa je zadovoljil. — Publike dovolj. • Maribor rez. : Rapid rez. 5 : 2 (1 : 0). »Nepremagljivi« so v. lepem stilu, ki je prišel zlasti v drugem polčasu do izraza, porazili močnega nasprotnika in ponovno utrdili svoi sloves. — Tretjo zmago za barvo »Maribora« pa so priborili naimlajši- Mladina Maribora je zasluženo premagala rezervo Železničarjev v razmerju 2 : 0 (1 : 0). Rapid : Merkur 8 : 1 (2 : 0)- Prvi moštvi od Rapida in Merkurja sta odigrali prijateljsko tekmo, ki ie nudila zanimivo igro, v kateri pa ie bil Merkur premalo odporen. Najboljši mož na polju ie bil Merkujev vratar. Visoko zmago jo Rapid zaslužil. SK Svoboda : Železničarji 3 : 2 (2 : 1). t Senzacija dneva je bil nepričakovan poraz Železničarjev s strani SK Svobode, ki je, čeprav zadnia v tabeli, izrabila rahlo premoč in z običajno požrtvovalnostjo nadkrnljla nasprotnika, ki je nastopil brez Wagnerja. Hungarija—BSK 4 : 0. V tekmi za srednjeevropski cup ie BSK podlegel Hunganiji s 4:0 in tudi izpadel iz nadaljnega tekmovanja.. Ostale nogometne tekme. Zagreb: Gradjanski—Sašk 2:1 (2:0). Beograd: WAC—Jugoslavija 2:0. Med tekom ie prišlo do mučnega incidenta,. Jovanovič sc je spoprijel z levim branilcem Dunajčanov, nakar jo udrla na igrišče publika in pretepla goste. Več igralcev so morali odnesti z igrišča, do-čim se je levo krilo Weiss onesvestil. Praška Slavija v južul Ameriki- Prnšk« Slavij«, ki se trenutno lahko smatira za enakovredno prvaku ČSR Sparti, odide na trimesečno turnejo v Južno Ameriko. Turneia prične spomladi meseca marca. Moštvo bo gostovalo V ArgentiniiL Braziliji iu Uruguavu, SK. Mura 10:7 (4:1) Zaslužena zmaga boljši družini. Včerai popoldne sc je vršila v Murski Soboti prvenstvena tekma med najostrej širna protivankoma SK Muro in Mariborom. Čepra’7 se Mariboru ni pripisovalo izglcdov na uspeh, je požrtvovalna druživa s termično premočjo isvojeva-a zasluženo zmago, ki ie tembolj pomembna, ker .je obenem prvi poraz »Mure« na domačih tleh. Tekma ie potekla izredno živahno in je nudila dozorelo igro. Prvih deset minut -se je nasprotnikoma močno poznal vpliv nervoze, kar ie povzročilo, da je (lobjl potek tekme značaj nastopa začetnic. Polagoma pa sta se družini znašli in Cimpermanovi je uspelo, da je z lepo potezo dosegla vodilni goal. V naslednjem trenutku je izenačila Vuga, ki je bila v prvovrstnem napadu najboljša moč. Po daljšem presledku ie zvišala po krasni kombinaciji Vodebova na 2:1, nakar je zabila Vuga tretjič v mrežo, tik pred zaključkom polčasa pa Vodebova če trtič. Priznati je treba, da so kombinacijske poteze Mariborovega napada po zaslugi Ctevatičeve konča vale vedno v odločnih strelih in ustvarjale nevarne situacije. Opaziti je bilo tudi, da se je z njenim povratkom v družino napad otresel šablone in postal znatno nevarnejši. V drugem polčasu se je družina »Mure« pregrupitrala. Z ojačanjem napada se je oslabila obramba, kar ie-imelo za posledico, da je Maribor takoj ob pričetku (zvišal na 6:1. Vendar je prodornemu napadu »Mure«, ki je imel v Cimpermanovi in Jonasovi prvovrstni igralki, prevzel iniciiativo in dosege! zaporedoma 3 goale, ki gredo na rovaš Mariborove vra tatice, ki ie spričo nekvalificiranih izpadov, publike, v drugem polčasu prišla do cela iz koncepta, dočim je bila v prvem polčasu kvalitativno enakovredna ostalim igralkam teama. Maribor je ostal še vedno v rahli premoči, vendar razmerja ni mogel (zvišati in tekma je kotjeala z 10:7 za »Maribor«, ki je imel vi fcrilkah Petanovi in Hercelovi dobri igralki, .v Verščajevi pa prvovrstno moč, ", S ponovno-'zmago nad »Muro« si ie »Maribor« priboril v prvenstvu nadaljni dve točki im zasigural drugo mesto v tabeli. Sodil je g. Baitezar nepristransko. Publika, ki je poselila igrišče v zadovoljivem številu, sc je vedla, napram sodniku skrajno nefaire in ie celo dvakrat udrla na igrišče. Sodnik ie tekmo trikrat prekinil. Kflrel Koželuh zapušča nogomet. Svetovni mojster med poklicnimi teniškimi igralci je bil svoječasno najboljši nogometaš na kontinentu. Poslednje tekme je igral za WAC. Izgledi v nadalj-nih nastopih v belem športu pa mu preprečujejo nadaljno Udejstvovanje v nogometu, ki je dovoli riskantno. V torek je poslednjič nastopil za barve praškega kluba Bubonec in se definitivno ločil od nogometne žoge- Avstriia—Anglija. Posebnost mednarodnih nogometnih prireditev v jesenski sezoni bo srečanje angleškega nacijonalnega tima z reprezentanco Avstrije. Tekma se bo naibržc vršila na nevtralnem terenu, ker se pričakuje večji obisk in boljši inkaso. Maratonska proga predolga? Graška lahkoatletska (zveza je. obvestila mednarodno atletsko zvezo, da ne znaša dolžina zgodovinske maratonske proge 42 km, temveč po najnovejših u-gotovitvah samo 36-75 km. Športni klub Železniča:, V torek, dno 30. L m. redna odborov* seja športnega kluba Železničar. Udeležba za vse odbornike obvezna. — Treningi so vrše od sedaj dalic redno vsak torek, četrtek bi soboto. Vsi elani se po-■ živijo, da S£ treningov sigurno udelcŽA MarftoTskl V E C E R N l K Uri A \ >■*» _ *» h.. Vvette. Brez krinke? Konoc »la že mu je slonela na prsih', tesno oklepajoč se ga z rokami okrog vratu. A on bled in prestrašen sicer, je gladil njene kodre z vso ljubečo nežnostjo. To vse se ie zgodilo v hipa in trajalo komaj trenutek. Nam je zastalo srce. Takoj pa ie že stal njen mož poleg nie- »Dovolj, da te odpeljem v tvojo sobo; počutiš se zelo slabo, preslabo, da bi mo gla še dalje ostati tukaj.« »Pogledala ga je revica, popolnoma (zmedeno; takoj pa se ie zopet zavedla, brez moči so ji zdrknile roke z vratu ljubljenca in odšla je s trudnim korakom in povešeno glavo . . .« »In dalie, dalje?« je vprašala kontesa Claire nestrpno, in potem?« »Nato se ie zgodilo nekaj povsem običajnega, milosti val Zapustili smo hišo a tempo, vsi pobiti spričo drame, katere prvemu dejanju smo prisostvovali. Naslednjega dne sta se streljala- Ataše je bil na mestu mrtev, mož pa je dobil strel v levo koleno, ki ga je za vedno pohabil. Še danes stopa skozi življenje mrk, o(zlo-voljen in sam . . ., nesrečen mož. Kljub gorečim prošnjam njegove žene, ji ni nikdar več dovolil priti v ni egov o bližina Bila je dolgo bolna, nikdar ni in ne bo mogla preboleti te groze. Živi sama zase, popolnoma odrezana od sveta v malem mestecu z neko svojo sorodnico. Strta na duši, s trpljenjem večnih očitkov velike krivde, je sirotica le še senca svoje nekdanje lepote. Vidite, milostiva, bil je en sam trenutek, kratek, maihen trenutek, ko je padla krinka konvencijonalnega samozataje-vania. Ta kratki trenutek pa je (zadostoval, da je bila uničena živlienska sreča kar treh ljudi. Morda — celo štirih.« Njegov glas ie zvenel hripavo in okrog usten sta se mu začrtali dve globoki gubi. Kontesa Claire se je sklonila k njemu. »Štirih, pravite? Grof, kako naj to raz urnem, štirih? Vi — grof — ste vi morda — zato danes še — samec? . . • Odtod tedaj vaši pred časom osiveli lasje?« Toda grof Savigny je bil že zopet gospodar situacije. »Ne mislite, milostiva, zdai tudi vi«, je dejal s trudnim nasmehom, »da je veliko bolje, ako tudi v bodoče raie ne snemamo krinke? ...« Zanimiva policija Ni velikega mesta na svetu, ki bi imelo tako zanimivo policijo, kot jo ima glavno mesto Kitajske Peking. Po zadnjih podatkih šteje tam policija okrog 18.000 mož. Najbolj zanimivo je pa to, da izvzemši malih podpor in doklad že deset let ni videla denarja od države. Policisti so pa tudi brez plač ostali na svojih mestih in živijo nekako tako, kot pri nas prostovoljni gasilci in rešilni oddelki. Edino, kar še dobivajo od državne uprave, je uniforma. Uniforma je evropskega kroja, črna pozimi, svetlorujava pa poleti. Pendrekov pekingski policaji nimajo. V M a~r! VeTta, rTne 55- VTTT. ____ Nosijo še vedno precej nepraktične rablje, posamezni oddelki so pa oboroženi s puškami in bajoneti. Kitajski policist opravlja tudi posle mirovnega sodnika, ki rešuje razne spore med meščanstvom. Ljudje se policijskemu razsodišču navadno pokorijo in se vse konča brez aretacij. Če je pa taka kazen le potrebna, izvleče policist vrv, jo ovije krivcu okrog roke nad komolcem ter ga vleče seboj . zapor. Ondulirarre las v Ameriki Na šoli za kozmetiko v Čikagu je izjavil neki profesor, da stane onduli-ranje ameriških žensk mnogo več kakor velja — vzdrževanje mornarice. Gradbeni stroški ameriške mornarice so znašali v preteklem letu 16,852.119 dolarjev, dočim so zmetale ženske v istem času za onduliranje las 75 milijonov dolarjev. Skupni izdatki za mornarico v preteklem letu so znašali 317, za friziranje Amerikank pa nič manj kot 325 milijonov dolarjev. M«K oglasi, ki slutijo v posr*. dovalno in socljalna namene ©bSinatva: vsaka beseda 30 aajmanjii ineaek Oln 6- z Mati o a lasi \ — » Ženitve, dopiaovanje In oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, aajmanjii znesek Dia tO'— Prodajalka, izvežbana v manufakturni stroki, se tako! sprejme za manufakturno trgovino v Mariboru- Ponudbe pod »Izvrstna moč« na upravo lista. — 848 Dve solidni gospodični se sprejmeta na stanovanje in hrano. — Naslov vi upravi »Večernika«. 851 Natakarica za večjo gostilno se sprejme takoj. Pogoji; starost 30—40 let, absolutna neoporečnost, dališa praksa, poleg kavcije 8000 Din. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Natakarica 883« na upravo lista. 883 Oddam sobo dvema gospodoma ali pospodičnama. — Aleksandrova c. 44 III. 885 Kupim manjši stenski ventilator in želetzno peč za kurienie z žagovino-Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na u-pravo. 888 Punčka 7 mesecev stara se odda za svojo. — Marija Stauber, Spod. Kun gota, Gradiška, družina Zernee. 896 Dijak ali dljakinia •e sprejme na stanovanie in hrana Naslov v upravi »Večernika«. 900 Išče se izurjena strojepiska. Pisarna dr. Rapoc in dr. Štor — Maribor. 895 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje iu hrano- Naslov v upravi. — 889 Posredovalnica stanovanj v Mariboru, edino oblastveno koncesijo-nirana. Za revne brezplačno, sicer po dogovoru. Velika izbera najemnikov. Prijavo stanovanj, sob itd. brezplačno »Marstan«, Koroška c- 10. — Posreduje tudi nakup hiš, posestev, gostiln, trgovin. 894 Iščem službe vratarja, hišnika, nočnega čuvaja ali h konjem. Večletna spričevala na razpolago. Naslov v upTavi lista- 892 Razglas. Dne 2. im 3- septembra 1927 točno ob 9. uri dopoldan se vrši — na postaji Maribor, glavni kolodvor — tik brzovoznega skladišča — javna dražba naidenih predmetov. — Postaja Maribor — glavni kol. 891 Trgovskega vajenca Iz Maribora ali naibližje okolice, ki ostane v oskrbi starišev, sprejme takoj Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Maribor — Rotovški trg 2. — 890 Gospodična išče pri boljši družini v Studencih ali bli žini mesta stanovanje s hrano z navedbo cene s 1. septembrom- Studenci poštno ležeče. 893 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrova cesta 13. 830. ŠESTILA — H H boljše vrste ponuja ob pričetku šolskega leta po najnižj h cenah Franjo BureS, optik Maribor, Vetrinjska ulica 26 POPRAVILA STROKOVNO IN TOČNO PO NAJNIZJ1H CENAH 1 841 LIPSKI VELESEJEM LEIPZIGER HESSE 28. AVG. DO 3. SEPT. 1927 je največji kupčijski trg sveta in na j večji vzorčni velesejem v Evropi. Zastopanih je nad 1600 blagovnih skupin vseh strok. Nad 10.000 razstavljalcev iz 21 držav razstavlja najboljše in naj-dovršnejše blago. Pojasnila daje: 1 ____________________________ ČASTNO ZASTOPSTVO ZA MARIBORSKO OBLAST. KEMIJSKI LABORATORIJ ZA INDUSTRIJO, KMETIJSTVO IN TRGOVINO MARIBOR, TRG SVOBODE 3 Pojdi, mama je pripravilo Jfefi -kavo Din 199'— čevlji in il« truvi v Miklošičevi ulici 2 (Slomškov trg) se je izvršila v teh dneh, kar cenj. občinstvu naz-898 nanjava ter se za obisk toplo priporočava Evgen in Marenka Prašelj. s spono lakasti barvani pri Anici Traun Grajski trg l 870 Platno rjuhe 22*— prve vrste za po Din iifan Itd. po ntjnitjih cenah s* dobi pri I. Trpin-u, Maribor, Glavni trg 17 Naznanilo! 6» Izdaja Konzorcij »Jutra« Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel v Tattenbachovi ulici št. 14 od tvrdke Divjak & Gustinčič tamošnjo mehanično delavnico. Prizadeval si bom kot star znani strokovnjak zadovoljiti cenj. občinstvo najbolje, najhitreje in zajamčeno z brezkonku-renčnimi cenami. Izvršujem: Popravila 901 dvokoles motornih koles šivalnih strojev pisalnih strojev gramofonov itd' Velik oddelek za ponikljanje in emajliranje z elektr. pogonom v lastnih prostorih, kakor tudi velika zaloga dvokoles, motornih koles. njihovih sestavnih delov, pneumatike, kal° ves moji branži potrebni materij®*- Z najsolidnejšim delom se prip°rofa' Justin GustirtC1^ Tattenbachova ullca ** ' ____________ Zahtevajte povsod „Večernik“! v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: F r a n B r o z o v I č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detelav Mariboru,