"StTvi k ATtUCa BABUOER' Časopis za trgovino in obrt ter narodno gospodarstvo sploh. Glasilo »Trgovskega izobraževalnega društva" v Trstu. Izhaja vsako soboto popoldne, ali, če je ta dan praznik, dan preje. — Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi štev. 2 - Člani društva dobivajo list zastonj, za vse druge znaša naročnina K 12'— na leto. — Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov in vesti je dovoljen le z navedbo vira. Štev. 3 V Trstu, dne 14. marca 1914. Letnik II. Članom Trgovskega izobraževalnega društva v Trstu. V torek> dne 17. marca 1914 I. se vrši v društvenih prostorih v ulici S. Francesco 2 ob 8 in pol zvečer občni zbor. Pridite vsi, pokažite, da se zanimate za razvoj prepotrebnega društva. Gani pokojiiiiisk^gct zavoda, nameščenci in službodajniki! Dne 29. marca 1914 se vrše volitve odposlancev za glavni zbor deželnega zavoda v Trstu, čigar okrožje obsega D a 1 m a c i j o, Kranjsko in Primorsko. Glasovnice za te volitve se že razpošiljajo. Nameščenci in službodajniki! Hranite glasovnice in vzbujajte zanimanje za te volitve, za katere Vam podpisani volilni odbor v sporazumu s stanovskimi organizacijami pravočasno predloži narodno kandidatno listo. Narodni volilni odbor v Trstu. Volitve za pokojninski zavod. Tržaškemu deželnemu uradu občega pokojninskega zavoda, čigar okrožjn obsega Dalmacijo, Kranjsko in Primorsko, načeluje odbor 11 članov, med katerimi ni niti enega, ki bi bil slovenske ali srbohrvatske narodnosti. To dejstvu je spričo ogromne večine, ki jo tvori jugoslovansko prebivalstvo v imenovanih deželah, za nas avstrijske Jugoslovane skrajno žalostno in priznati moramo tudi, da zadene krivda na tem dejstvu v prvi vrsti nas same, ker se prvih volitev delegatov za glavni zbor, ki so se vršile pred petimi leti, nismo udeležilt z zadostno vnemo. Letos, po preteku petletne volil e periode, se te volitve ponovijo. Potrebno je zato, da se sedaj izvede, kar se je pred petimi leti opustilo. Kykor je razvidno iz posebnega poziva, ki ga objavljamo v današnjem listu, se je že tudi osnoval v Trstu\ poseben narodni volilni odbor, ki pravočasno predloži upravičenim voliicem, nameščencem in službodajnikom narodno kandidatno listo. Opozarjamo zato tudi mi na važnost pred-stoječih volitev, ki so edina prilika, katero nudiustrojobčegapokoj-ninskega z a v o d a n a m ešče n c e m in službodajnikomza s o o d 1 o č e-vanje pri upravi te« a zavoda. Voliti bo treba 36 odposlancev za glavni zbor, in sicer v kategoriji veleindustjije in obrti (B) 8 odposlancev, v kategoriji trgovine in prometa (C) 20 odposlancev, v kategoriji prostih poklicev, kmetijstva in gozdarstva (D VA. G . ... I.: ’ - j odpade polovica na skupino službodajnikov, polovica na skupino nameščencev. Glasovnice se razpošiljajo na naslov službodajnikov, kateri naj izročijo bele glasovnice posameznim svojim nameščencev, dočim so namenjene zelene glasovnice službodajnikom samim. Važnost glavnege zbora, katerega bodo tvorili izvoljeni odposlanci, leži zlasti v tem, da bo njegova naloga izbrati novi odbor deželnega urada in določiti prisednike za razsodišče. Nadejamo se zato, da se v vrstah slovenskih in srbohrvatskih službodajnikov in in nameščencev pojavi potrebno zanimanje za te volitve in da se akcija tržaškega narodnega volilnega odbora završi s povoljnim uspehom. Trgovcem z jestvinami. V pondeljek, dne 16. t. m. se vrši ob 9. zvečer v prostorih Trgovskega izobraževalnega društva važno posvetovanje o naših zadevah. — Prosimo, da se zanesljivo udeležite. Sklicatelji. Motfj načrti in predlogi za po-vzdigo gospodarstva na slovenskem Krasu. v ^ Človeka potujočega od severa proti I ritii se nehote loti nekaka otožnost, ko ^a vlak pripelje iz zelenili in rod«>svi£iyli poljari^V čisto drugačen pust in dofgoftt-sen svet, naš Kras. Nekdaj tako rodoviten pokrit z mogočnimi gozdovi, poln življenja, leži sedaj pred nami razgaljen, v vsej svoji nagoti, dolga in široka akmeuita puščava. In človeku se zdi, da ne bo mogel nikoli več oporaviti, da je maloštevilno ljudstvo, ki prebiva na njem, obsojeno v vedno revščino in bedo. Toda eno ugodnost pa ima vendarle naš Kras, ugodnost, ki mu dovoljuje upati v srečnejo bodočnost, in to je njegova zemljepisna lega. * - ’»*<.» -i rrrprth". nrnmnf-fili naprav na taki zemlji, cest m zelezme, m zaradi samega Krasa bi jih vsled tega tudi nihče,ne gradil. Toda če so v Avstriji hoteli ime-ti železniško zvezo med Dunajem in Trstom, je morala peljati proga tudi čez naš Kras, če so hoteli imeti zvezo med severozapadnimi avstrijskimi deželami in Trstom, je morala peljati proga tudi čez naš Kras. In tako imamo danes na Krasu že poln lepih in širokih cest, in nekaj jako varnih železniških prog. Toda s tem še ni končano delo za gospodarsko povzdigo našega Krasa. Rodoljubni možje in vrlo kraško ljudstvo samo si na vso moč prizadeva, dai si izboljša svoj gospodarski položaj in da se dvigne iz sedanje revščine. Ko je bila dograjena nova karavanska železnica, se je takoj pokazala potreba po novi zvezi Štanjel—Divača, ki bi prinesla tamošnjiinkrajem vse novo življenje. Odprla bi se žnjo kraškim in še posebno vipavskim izdelkom nova pot na jug in proti Kranjski, ter obratno južnim in kranjskim izdelkom v omenjene kraje. Vlada se pa na te potrebe ni hotela ozirati, marveč si je omislila rajši načrt za progo Opčine—Herpelje, ki bi pa ne mogla imeti toliko važnosti kot prva. Zato je kraški poslanec dr. Gustav Gregorin stavil v go-riškem deželnem zbor.u nujni predlog, s katerim se pozivlje vlado, naj opusti svoj načrt ter naj se oprime prvega. Če bo imel nujni predlog kak uspeh, tega se ne more vedeti, vendar bi imeli mnogo upanja, da I I Ime Hedžet & Koritnik, Gorica bodi vsakemu rodoljubu znano. Došlo lepo modno in sukneno blago za ženske in moške obleke od navadnega do najfinejšega. Izbera velika blago zanesljivo dobro cene najnižje in stalne. Vzorci na razpolago. I se to zgodi, če se prizadeto prebivalstvo z vso energijo potegne za to progo. Drugi predlog, ki ga je v goriškem deželnem zboru stavil omenjeni poslanec, se tiče gradnje električne železnice Opčine—Sežana. Dežela naj omogoči gradnjo te zveze z nakupom primernega števila osnovnih delnic. Tudi ta predlog je vreden vsega uvaževatija. Sežana — kra-ška metropola — je središče in tržišče tržaškega Krasa. O tem pričajo pred vsem veliki semnji, ki se vrše vsak mesec v tej vasi. Z vseh krajev se tega dne stekajo ljudje v Sežano: z gornjega Krasa, iz Vipave, da celo iz Istre, prav z obrežnih pokrajin. Prav tako kakor je karavanska železnica povzročila živahno občevanje gorenjega Krasa s Trstom, ravno tako bi ta električna zveza omogočila živahne stike prebivalstva iz gornje vipavske doline in s Sežanskega Krasa s Trstom. Proga bi se prav gotovo rentirala. In prav hvalevredno je od Sežančanov, da se tako krepko potegujejo za uresničenje te zveze. Občinski svet je določil ogromno svoto 200.000 K za nakup osnovnih delnic. Da bi bilo še kaj dosti občin na Slovenskem, ki tako dobro umevajo vred-'nost občil kakor sežanska! Najvažnejši načrt, ki pa se ima uresničiti že v bližnji bodočnosti, je oni, ki se tiče npeljave električne sile iz Soške doline po Krasu do Trsta, Zavelj in dalje po Istri. Stvar bo utegnila postati za kraško gospodarsko življenje naravnost velikanskega pomena. Ako bo znalo prebivalstvo zadostno ceniti novo napravo, ne bo slednja samo pripomogla k racionalnejšemu kmetovanju, tako potrebnemu na našem nerodovitnem Krasu, ampak bo celo omogočila ustvaritev novih industrijalnih podjetij večjega obsega, na kar se dosedaj še misliti ni moglo. Železniške zveze so izborne, vežejo Kras s Trstom, z Istro, s severom, zapadom, sploh bodo dani s tem • ^ • »-.sh-aa. v Jjviij. Napeljava električne sile po severni Italiji in po Beneški, Lombardiji in Pijemontu je takorekoč prerodila tamošnje gospodarstvo. Ravnotako bo pri nas na Krasu povzročila novo ero v gospodartvu. Na Goriškem se je namreč osnovala družba, ki je dobila koncesijo za izkoriščanje vod-, ne sile Soče v svrho pridobivanja električne energije. Centrala se bo nahajala v Kobaridu. Odtod bo napeljan električni tok v Zavije, kjer bodo zgradili glavno postajo za izpremembo in razdelitev toka. Iz Zavelj bo potem električni toknapeljan po Trstu, Istri in Krasu. Kakor že omenjeno je načrt gotov in so tudi že končane vse predpriprave. Delo, ki bo trajalo se-veveč časa (razdalja od Kobarida do 2a-velj znaša nič manj nego 90 km) se ne bo izvršilo vse naenkrat, ampak v presledkih. Uporabila se bo predvsem žica, ki je že napeljana iz Tržiča v Trst. Prvo delo bo obstajalo v tem, da se podaljša obstoječo žico Tržič-Trst do Zavelj, odtod v Bazovico in v Milje. Ta črta se že gradi. Istotako se tudi že gradi drugi del črte Tržič-Miren-Sv. Peter. Kadar bodeta te dve črti dokončani, se žica podaljša še od Sv. Petra v Kobarid. Tako bo torej dosežena cela zveza med Kobaridom in Zav-ljami, razen tega mislijo zgraditi še drugo črto, neodvisno od one med Tržičem in Trstom, ki že sedaj obstoja; in sicer direktno iz Kobarida doli čez Kraško planjavo do Bazovice in Zavelj. S tem bodo postali naši kraji popolnoma neodvisni od centrale v Tržiču, ki preskrbuje z električno silo vso avstrijsko Furlanijo z Gorico vred in v kratkem še Trst. Slednjo se bo smatralo le kot rezervo. Centrala v Kobaridu bo ena največjih, morda celo največja električna naprava v Avstriji in bo dosti pripomogla k razvoju industrije na Primorskem, posebno še v Trstu. Kakor vidimo, se torej se torej tudi našemu Krasu bližajo boljši časi. Ako pride do realizacije omenjenih železniških prog, lahko trdimo, da bo tako dobro preskrbljen s prometnimi zvezami, da bi ga ma-r sikatera druga dežela zavidala zanje. Napeljav električne sile p bo omogočila gradnjo drugih manjših lokalnih prog. In marsikateri novi načrt se bo dal izvesti, na katerega dosedaj nihče še misliti ni upal; in to še posebno, če Kras dobi tudi svoj vodovod. Za sedaj pa našim Kraševcem ne preostaja drugega, nego da gredo vztrajno naprej za svojimi cilji, in da z vso energijo delajo za uresničenje omenjenih načrtov in predlogov. O našem listu Da smo z ustanovitvijo Trgovskega lista, tedaj stanovskega glasila, zadeli pravo, nam dokazuje ne samo veliko število naročnikov, ampak tudi številna pri-znalna pisma. Priobčimo jih samo nekaj. Trgovec Fr. G. nam piše : Danes sem Vam nakazal K 6.— za naročnino. Pripomnim, da ideja ustanovitve tega stanovskega glasila je bila prav na mestu. Vsi stanovi se organizirajo, imajo tudi svoja glasila, a trgovski stan, kateri bi moral v tem oziru stopati naprej, bil je v ozadju. Upam in želim, da bode to naše prepotrebno stanovsko glasilo »Trgovski list« uspevalo ter dobilo zdravo in trdno podlago. Gosp. R. S. nam piše; Obveščam Vas, da sem nakazal Vam poštno položnico K 12— kot naročnino za 1. 1914 Ujedtio želim najboljši uspeh Trgo-sketnu listu in bodite prepričani, da Vas bodem tudi jaz z vsemi močmi podpiral. Pogumno naprej! Trgov. M. A. pravi: Trgovski list je res izboren in škoda pa tudi sramota bila bi za slovenski trgovski stan, če bi zaradi nezanimanja ringih trrrr\*rr*pv + nrnntiHpl Q1r»\rr»r»cU'i trgovci nimamo nikjer obrambe, nihče nas ne pozna, k večjemu le tedaj, kadar hočejo od nas denar za narodne namene. Le takrat se nas spomnijo sicer se nas pa po listih razupiva kot izkoriščevalce itd. Svojim stanovskim tovarišem priporočam, oprimite se prepotrebnega stanovskega glasila »Trgovski list«. Trgovski list mora postati naše ognjišče. Tovariši! podpirajmo svoj list! Mislimo, da govorijo ti naši prijatelji v svojih dopisih dovolj jasno in tedaj pač ni potrebno, še posebej opozarjati na dolžnost vsakega slovenskega trgovca. Trgovski list je v rokah trgovcev, ki poznajo potrebe in zahteve svojih tovarišev trgovcev. Vsekakor pa prosimo, da nas podpirate z nasveti in prispevki za list pa tudi s priporočanjem lista med svojimi stanovskimi tovariši. Vsi za enega in eden za vse, pa bomo postali organizacija, katero se bo moralo uvaževati. Tedaj na delo prijatelji! Svoje bralce prosimo, naj nekoliko potrpijo priobčili bomo tudi v eni prihodnjih številk za trgovca gotovo najvažnejše določbe o uvedbi vpogleda v gospodarske in poslovne knjige pri dohodnin-skem davku. Kupčija s kavo. Oblika in barva kavinega zrna je odvisna od starosti kave od načina pripravljanja in od previdnosti pri spravljanju. Ako kava delj časa leži, postane bolj bleda. — Ali kava naravne barve ne gre povsod, ampak v nekaterih krajih hočejo imeti lepo zeleno drugje, rumeno, v tretjem kraju zopet drugačno barvo. Zategadelj bi bili prodajalci kave v zadregi glede barve, ako bi si ne znali pomagati. Da se lahko zadosti vsaki zahtevi, so nastale barvar-nice, kjer kavo barvajo in pripravljajo primerno za promet. Da postane kava rujavozelena, se barva z lipovim ogljem ali pa indigo. Dobili so se tudi trgovci, kateri so pobarvali kavo tudi s svincem. Med kavo so natresli svinčene kroglje, potem vse skupaj valili tako dolgo, da so bila zrna dovolj pobarvana. Potem so se svinčene kroglje odstranile z rešetanjem. Ker so pa svinčene kroglje samo za strele, so oblasti to metodo zatrle. Da postane kava rumena, se barva z okro. Na primer menado je precej draga vrsta kave. Zategadelj se naredi menado na umeten način. Drobnozrnati santos se pobarva z okro potem, ko so bila zrna nekoliko časa v vodni sopari in so se napela. Da postanejo zrna enakomerno velika, se denejo v vodno soparo. Zrna se apreti-rajo. Vsi taki in enaki pripomočki se ne strinjajo takrat z poštenostjo, kadar se pripravljena in popravljena kava prodaja za boljše vrste in se ogoljufa majhnega trgovca, ki kave ne pozna dobro. Znaki kakovosti in vrste kave so duh in okus, enakomernost in barva zrna. Po teh znakih pa pozna kavo le tisti, ki ima vedno opraviti s kavo in presoja vsaki dan razne vrste. Tega pa manjši trgovec ne more storiti, nima tudi prilike, in zategadelj se ga tudi lahko prevari. Navedli smo le malo teh umetnosti, ako-ravno jih je še mnogo. Ali za nas nimajo pomena, ker oblasti nimajo smisla zanje in se množina pripomočkov vedno bolj krči. Na celem Balkanu se na primer sme prodajati le naturna kava. Oblasti jako pazijo na to in se barvana (ali po naše o-prana) kava ne sme uvažati. Tudi pri nas bi morali trgovci prepričevati konzumen-ta, da je naturna kava v kakovosti boljša in se kupcu nudi res kaj pristnega. Omeniti še moramo, kako se pri žgani barvi dela lesk in kako se poveča teža. Da postane žgana kava lepša, pa tudi težja, se vrže med žganjem na njo ali sladkor, ali šelak. Kava se glazira. Rabi se pa tudi mast. vaselina ali celo voda. Svoje čase, ko je bila kava veliko dražja, so delali celo sirovo kavo v tovarnah iz ilovice. Žgano kavo so pa delali iz testa, otrobov, fižola, krompirja i. t. d. Tako narejena zrna so žgali potem glazirali in žgana kava je bila gotova. Danes je ta industrija precej zanemarjena. Boljše čase imajo ponarejalci žgane mlete kave. Žgana mleta kava je še tisto pribežališče, kjer se lahko naredi vsak greh, tukaj imajo še priliko potlačiti notri, vse kar je žgano ru-javo. Med mleto žgano kavo so našli žgana goveja pljuča, mleto opeko, žgan kruh i. t. d. To so bolj nenavadni pripomočki. Ali cikorija, rž, ječmen želod, fižol i. t. d. mleti in žgani, se mešajo navadno med žgano mleto kavo. Taka ponarejenja se lahko dokažejo le z mikroskopičnim preis-kavanjem, je pozna le kemik. Naši trgovci si prihranijo taka preiskovanja. Oni rajši kupijo sirovo kavo, jo sami žgejo in meljejo, da res lahko kaj dobrega ponudijo svojim odjemalcem. e) Dobava kave Iz proizvajališč. Arabska moka se izvaža iz Aden. Cena se beleži v rupijah za frazello (je 28 angleških funtov). Pridela se približno 140.000 cent. Afrikanska moka se izvaža iz Har-rarja. Pridela se je približno 14.000 cwt. Cena se beleži v Marija-Terezija tolarjih za frazella Berbera (32 angl. funtov). Iz Vzhodnje Afrike dobivamo »1 i b e-r i a« kavo. Izmed vshodnoazijskih vrst kave omenimo na prvem mestu menado. Ta vrsta kave raste na otoku Celebes in se izvaža iz pristanišča Macassar. Na Sumatri se pridela na leto okoli 140.000 pikulov kave. Glavno tržišče za kavo je Padang. Od tukaj se izvaža in prodaja ves pridelek, ki gre večinoma v Združene severo-ameriške države. Otok Java pridela mnogo kave, ali večji del pridelka se mora oddati državni o-blasti, in sicer dobi oblast 100.000 pikulov. Ta proda kavo na javnih dražbah (štiri dražbe po 25.000 pikulov). Glavna tržišča so Samarang, Soerabaya in Batavia. Kar ostne pridelka v zasebnih rokah, gre v Amsterdam in Rotterdam. Na vseh teh tržiščih se beleži cena za pikul (je 61—76 kg) v holandskih goldinarjih. Vreča kave tehta po 1 pikul. Sedaj pridemo k Zahodni Indiji in Srednji Ameriki. Srednjeameriška kava se imenuje proizvod iz Meksike, Gvatemala, Honduras, Kostarika, Nikaragua, Ecuador, Peru, Kolumbia in Venezuela. Srednjeameriška kava gre večinoma v Hamburg, London in Havre. V proizvajališčih se beleži cena v vrednosti dotične dežele za 100 funtov (španskih je 46 kg). Ponuja se pa tudi cf London, Havre ali Hamburg in po uzancah teh tržišč. Iz Zahodnje Indije pridejo vrste Portoriko, Domingo in Kuba. Ponujajo se vedno cf evropsko tržišče in po angleških uzancah. Kakor že omenjeno, dobavlja Brazilija največ kave. Glavni tržišči sta Santos in Rio de Janeiro. Na prvem kakor drugem tržišču notira kava ali za 10 kg ali za ar-roba (14.7 kg) v milreisih. Brazilski od-kladatelji ponujajo v Evropo ali po angleški uzanci (za cwt v šilingih in peric) ali po havreških uzancah in sicer cf ali cif. Vreče imajo čisto 60 kg. Množina 250 vreč se zove srečka (Los). Kakovost blaga se določi s tipami. V Rio de Janeiro n. pr. razločujejo nastopne kakovosti: Primerja boa, primeria regular, primeria or-dinaria, segunda boa, segundu .ordiiiaria. To so splošni tehnični izrazi za kakovost. Vendar pa ima vsak odkladatelj svoje tipe in izraze. Odkladatelji ali eksporterji v Braziliji imajo svoje zastopnike na evropskih tržiščih. Ti zastopniki prevzemajo naročila za svoje komitente na podlagi cen in pogojev odkladatelja in na podlagi uzanc tržišča. Voznina se določi v šilingih za 40 kubičnih črevljev (angl.) ter še pet odstotkov primaže. Mnogokrat se pa voznina tudi določi za tono (20 cwt) s 5% primaže ali pa za 1000 kg v frankih. Na prostornin-sko tono se računa 1050 kg ali 21 cwt, če je kava v vrečah po 60 kg, 900 kg ali 18 cwt, se računa tedaj na prostorninsko tono, če je kava v sodih. Na podlagi navedenih pogojev sklenjene kupčije se imenujejo fiksne naročbe (fixe »Ordres«). O položaju tržišč Santos in Rio de Janeiro poročajo tamošnji eksporterji in taka poročila čitamo v velikih dnevnikih. Vsaki trgovec, ki ima v večji meri opraviti s kavo, dela le za svojo korist, ako taka poročila pazno prebira. Na podlagi tani razglašenih številk in podatkov se lahko sklepa s precejšnjo gotovostjo na stališče cen. Iz trgovske prakse. Kaj je štraca. Ker smo dobili tako vprašanje, podamo v nastopnem kratek poduk o ti knjigi. Prihodnjič pa bomo nekoliko govorili o knjigah in načinu, kako in katere se morajo voditi, da bo trgovec lahko stopil z njimi pred davčno komisijo in tudi lahko dokazal svoje trditve. Kakor bo gotovo znano vsem našim bralcem, so novi davčni predpisi prinesli tudi obveznost predložiti knjige davčni komisiji. S tem so naprtili trgovcem in obrtnikom nove sitnosti, kot da bi že do sedaj ne sitnarili več kot preveč. Naše naročnike prosimo, naj opozarjajo tudi tovariše na to velevažno zadevo, naj pridobivajo nam novih članov in naročnikov. V živahni trgovini ni mogoče vsakega slučaja sproti vknjižiti s potrebno natančnostjo in previdnostjo v dnevnik ali v blagajnico, ampak se slučaj v naglici zapiše, večkrat le s svinčnikom, v posebno knjigo, iz katere se potem prenese, kadar je več časa, v dnevnik ali blagajnico. — Taka knjiga, ki je navadno okoli 18 cm široka in do 50 cm dolga ju rastrirana kakor dnevnik, ter služi le za provizorične vknjižbe, ki se potem prenesejo in definitivno vknjižijo, se imenuje navadno štraca ali brouillon (Strazze, Brouillon). Na Nemškem se imenuje tudi K I a d d e ali pa Memorial. Važno vlogo in drugačen pomen pa ima štraca v trgovinah na drobno. Zasebni odjemalci (Detailkunden) ne plačajo vselej sproti, ampak jemljejo blago na »knjižico« (auf Biichel) ter plačajo na teden ali na mesec. Teh odjemalcev na upanje ne kaže vknjiževati v dnevnik iti glavno knjigo, ker odjemalci navadno v kratkem plačajo in so zneski premalenkostni. Dnevnik in glavna knjiga bi postala preobsežna. Zategadelj vknjižuje trgovec te slučaje v posebno knjigo, ki se imenuje »štraca odjemalcev« (Kundenstrazza), ter se v to vknjižuje kakor v dnevnik. Ako odjemalec plača, se dotične vknjižbe prečrtajo. Ker pa se tudi med zasebnimi odjemalci nahajajo taki, ki ne plačajo v pravem času, se dotične neplačane postavke koncem meseca preneso v drugo štraco, v kateri ima vsak tak počasnež svojo stran. To štraco, ki je črtana kakor dnevnik, imenujemo »glavno štraco« (Hauptstrazza). Ako tak dolžnik plača, se tudi v glavni štraci plačano prečrta in pripiše »plačano dne «. Ako dolžnik--ne plača vsega^ ampak le en del, se pripiše: na račun dne...... Kakor iz navedenega razvidimo, se štraca rabi različno v trgovski praksi in da se rabi izraz štraca za razne, popolnoma ločene knjige. V nekaterih trgovinah pa ne vodijo štra-ce, ampak za vsakega odjemalca imajo dve odjemalni (konzumcijski) knjižici (Konsumationsbuchel). Eno ima odjemalec, drugo pa trgovec. Pri vsakem odjemu se vpiše v obe knjižici enako. flli ste že poslali naročnino za „Trgovski list"? Marodno-gospodarski in tržni pregled. Obljubljena dežela. Gotovo bode našim bralcem še v spominu, koliko so naši vladni možakarji trobili v svet, kako potrebna je za nas Albanija, kako imenitno tržišče bo za avstrijsko industrijo in trgovino. Prava obljubljena dežela! Ali vedno bolj jasno postaja tudi v najbolj temnih bučah, da ne bo za nas kruha tam doli. Ze sedaj je Italija pred nami v celi Albaniji. V južni Albaniji je že prej gospodovala samo Italija a sedaj ^a nam konkurira že v severni. Celo v Skadru, tedaj najbolj severni točki, pridobiva italijanska trgovina dan za dnevom več tal na račun naše. Avstrijski trgovski krogi se jako pritožujejo čez italijansko konkurenco. Italijanske paroplovne družbe so izkoristile takoj položaj, so osnovale nove paroplovne črte in so danes albanska prista- nišča kaj ugodno zvezana z Bari oziroma Brindisi. Naš Lloyd, pa tudi Ungaro-Kro-ata, pa se ni oziral na nove razmere in zato pa tudi vozni redi ne ene ne druge družbe ne odgovarjajo potrebam. Najbrže bodo imeli konečno prav tisti ki so in še trde, da ima nas Berchtold kaj nesrečno roko, je sicer sejal on, a želi pa bodo drugi. Skoda je le, da konečno bo trpel le davkoplačevalec, ne pa sejalec sam. Rente in naložni papirji. Komaj so se polegli viharji na Balkanu, komaj je začel pojemati nemir na dener-nem trgu, je nastopilo vse naše gospodarstvo pot v mirnejšo in morda lepšo bodočnost, pa so začeli rogovoliti in vznemirjati drugod. Sedaj pa vznemirja nemški rajli svoje državljane pa tudi nas. — Nemški listi so polni ruskega strahu. Ruski velikan, kateri po njihovem mnenju sicer ima le glinene noge, spravlja v nevarnost Nemčijo pa tudi našo državo. Ruska se baje grozno oborožuje a slediti ji ne more ne naša država ne Nemčija, ker nima s čim. Nemci pravijo, da treba udariti takoj, sicer bode prepozno. Ko bi bili Nemci le tako odkritosrčni in priznali, da je sedanje rusko obroževanje le odgovor na nemško izzivanje. Kdo pa je začel z velikanskimi oboroževanji ? Ali ni bila to Nemčija, katera je pred letom dni v ta namen iztisnila iz svojih državljanov celo milijardo, kdo je prvi znatno povišal oboroženo moč v miru, kdo je prvi zahteval enkratni obrambni donos ? Ali ni bila to tista Nemčija, katera je potegnila za seboj našo državo, da so naši državni voditelji zahtevali milijardo z vojaške potrebe. Kdo tedaj ogroža evropski mir ? Ali ni bil Nemčija tista, ki je hujskala ves germanski narod na boj proti slovanstvu ? Nam bi bilo pač vseeno, kdo je začel in kdo nadaljuje, bilo bi nam vseeno, če kr vavi Nemčija ali Rusija, ko bi naša država ne capljala za svojo prijateljico Nemčijo. Tako so pa tudi nam naprtili 1365 milijonov izdatkov za kanone in bajonete. Ruski strah, kateri pretresa bojevite germanske kosti, je zlezel tudi borznim krogom v možgane. Rente, za katere se je začelo občinstvo zanimati, so zopet oslabele. Rentni kurzi so opešali in so začeli padati. Majeva renta, katera je 27.pr. m. imela kurz 83.50 je 9. t. m. notirala že 82.90, 4%, ogrska renta 27../2. 83.25, 9./3. 82.50. Enako se godi industrijskim papirjem. Niti bančni papirji se niso mogli držati in izogniti se padanju, akoravno so vse banke preteklo poslovno leto ugodno končale, in obrestujejo kurzno vrednost svojih delnic z več kot 5%. Novo državno posojilo. Vlada zahteva od parlamenta dovoljenje za najetje posojila v znesku 499 milijonov. Treba skrbeti za pokritje dolarskih zakladnih listov. Polovica , jih zapade 1. julija t. 1., druga polovica pa 1. januarja 1915. Za to bo treba 125 milijonov. Od ostalih 374 milijonov je 279 milijonov že izdanih za časa balkanske vojske, a 95 milijonov pa bi ostalo v državnih blagajnah. Pa ne veseli se davkoplačevalčeva duša, da bodo ti milijoni služili gospodarskim potrebam. Za železnie bodo potrosili 30 milijonov, za izredni vojni kredit 13 milijonov, za mornarico pa 31 milijonov. Sladkorni trg. V ti industrijski panogi vlada precejšnja kriza. Kurzi sirovega sladkorja so za 100%> nižji, kot pa so bili v letu 1911. in tudi cena rafinade je tako nizka, kakor že precej let ni bila. Evropa je imela zaporedoma dve precej dobri letini, a sedaj pa je vrgla še Kuba mnogo kolonijalnega sladkorja na trg. Terminska kupčija že notira v Hamburgu oktober-december termin z 9.60 markami za 50 kg, kar bi bilo K 21.75 v Ustju. Vkljub nižjim cenam pa konzum nikakor ni poskočil, pač pa se je še skrčil. Konzum sladkorja najboljše dokazuje, da še tičimo v kaj neugodnih gospodarskih razmerah. Petrolej. Vkljub velikanskim naporom ne morejo spraviti rafinerij vkartel. Posebne težave delajo ogrske rafinerije. Vsaka rafinerija bi rada imela velikanski delež kontingenta in se trudi sedaj doseči kar največ mogoče veliki konzum, da potem ložje zahteva večji delež kontingenta. Velike rafinerije se tudi trudijo pokupiti manjša podjetja. Tržno poročilo z dne 13. marca 1914. Na budimpeštanski borzi še vedno vladajo jako visoki kurzi in ni pričakovati v bližnjem času kakih izprememb. Prej so opravičevali visoke cene s pomanjkanjem blaga a sedaj pa so še pridjali pritožbe čez stanje setve. Setve so baje slabo prezimile, bo treba marsikaj podorati i. t. d. Jutri izda ogrsko poljedelsko ministerstvo svoje prvo poročilo. Blaga je res malo na trgu in zategadelj se pač lahko drže visoke cene. Bolj podjetni so začeli že stegovati roke po ru-munskem blagu, a v Rumuniji se drže lastniki blaga jako trdno, ne dajo blaga iz rok, ker tam se govori, da v naši monarhiji že vlada lakota in tedaj bodo lahko dobili imenitne cene za svoje pridelke. Pa tudi svetovna tržišča so precej jaka, ker se pritožujejo tudi drugod o slabih letinah. Sedaj so stopili na plan s pritožbami tudi Avstralci. Baje njihova letina ni tako velika, kot se je s početka mislilo. Prej so jo cenili na 112 miljonov, sedaj pa samo na 88 milj. bušelnov. Pšenica. Ponudbe so jako neznatne in kupci morajo plačati polne cene, ker prodajalci ne popustijo niti vinarja. Tuja pšenica leze na vseh krajih čez mejo, toda to le za obmejne kraje, ker za sredino monarhije še vedno ne odgovarjajo cene. Kupci kupujejo le najnujnejšo potrebo. V V Budimpešti se je plačalo za 77 kg težko pšenico K 12.70 do 12.80, za 78 kg K 12.60 do 12.85, 87.5 kg K 12.92 do 12.96, za 79 kg K 12.94 do 12.98. V Avstriji se je pridelalo lansko leto pšenice 16.22 miljonov met. stotov, tedaj za 2.72 miljonov met. stotov, manj kot v letu 1912. R ž. Ta vrsta zrnja se ponuja v večji meri kot pa pšenica, zato pa tudi prodajalci ne dosegajo polnih cen. Za Rž se je plačalo v Budimpešti, prompt, K 9.20 do 9.25. Oves. Kakor smo že zadnjič omenili, vlada za to vrsto zrnja jako malo zanimanja. Zategadelj so pa kurzi ovsa ostali sko-rej neizpremenjeni. Za promptno blago se je plačalo v Budimpešti K 7.56 do K 8.20, kakoršna je pač kakovost. Ogrskemu blagu dela veliko konkurenco češki oves, kateri je primeroma lepši in vkljub temu cenejši od ogrskega. K o r u z e je še vedno jako malo na trgu. Za promptno blago vlada malo zanimanja ker se drže visoke cene. Za staro koruzo se plača v Budimpešti K 7.42 do 8.15. Moka. Konzum je začel uvidevati, da za sedaj ne bo nič z nižjimi cenami. Druga roka je prazna in tako so kupci primorani poslužiti se prve roke, kateri seveda morajo plačati polne cene. Mlinom pa tudi primanjkuje bele moke in to se čuti tudi v dobavi. Na trgu so že ponudbe za jesen. Za dobavo september-december se zahteva K 36.50 do 37.— kron, franko Trst a dobi se le malo kupcev, ker se tudi pekom dozdeva nekaj špekulacije v tej kupčiji. Otrobi. Za debele otrobe se zahteva približno 10 vinarjev več kot prejšnji teden. Sicer pa je kupčija precej majhna. Kava. Cene so zlezle nekoliko dol, ker v Braziliji vlada precejšna gospodarska kriza. Iz Santosa so sicer brzojavili, da bodo tekom tega tedna izvozi od tam izostali, ali do sedaj se to prerokovanje ni izpolnilo. Sladkor. Kakor poročamo na drugem mestu, so cene sirovega 'sladkorja prišle jako nizko. Isto velja za refinado. Olede položaja na tem trgu bi opozorili na dogodke na pšeničnem trgu. Tam se je tudi dolgo časa držalo cene zelo nizko, bilo je mnogo blaga na trgu, a po tem pa je ta ogromna množina nemudoma izginila in cene so znatno poskučile. Kaj takega se lahko tudi pripeti na tem trgu. Zategadelj se pa dobe kupci, kateri se preskrbujejo za delj časa po današnjih cenah. R i ž. Cene so neizpremenjene. Polenovka. Cene so za nekaj kron višje od prej, so na isti višini, na kateri so bile začetkom kampanje. Jajca. (Dunaj 6. marca. Za zadnjo številko smo dobili brzojavko prepozno). — Konzum znatno poskočil vsled nizkih cen. Za zaboj se doseže K 90 do 82. — Na vozu v slami 29—30, v sodu 31l/2 do 32 za K 2. (Dunaj 10. marca.) Za zaboje se ponuja K 83.— do 87.— kron, na vozu v slami 33, v sodu 34j/2 za K 2. Provinca se nikakor ne more sprijazniti s tako nizkimi cenami, zategadelj je pa tudi kupčija z blagom v zabojih težavna. Cene so prišle na času primerno višino, in odprto blago se zategadelj tudi lahko proda. V Berolinu so izgubile cene za 5 do 10 pfg, a v Londonu za približno 9 s. J u t a. Združeni avstro-ogrski industri-jalci so 6. t. m. znižali cene preji in tkanini za 2V2 vinarja na kilo. Cement. Kakor smo svojčas poročali, se je tovarnam cementa posrečilo sklopiti kartel, k kateremu so pristopile skoraj vse tovarne. Pristopile so tudi dalmatinske tovarne, izvzeniši tovarne »Dalmatia«, katera je svoje podjetje sedaj dogotovila in bo začela s produkcijo poleti. Vršila so se pogajanja tudi s to tovarno, ali sedaj so se prekinila, ker se nikakor niso mogli zediniti z Dalmatia, bo to najbrže ubilo kartel, oziroma bodo izstopile druge dalmatinske tovarne. Železo. Na tem trgu se je začelo nekoliko živahnejše življenje. Trgovci upajo EFEKTNA BORZA. Trst, dm 13, marca 1914 Vsa potrebna pojasnila o borznih kupčijah daje rade volje podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trst j. Vrsta Tržaška borza Dunajska borza j 6 mana 13. marca 6 imrca 3. marca t denarno DJagovno d nam i lag.vno denarno blago »Boj denarnojolagovno, 1 Renta. Avstrijska 4% kronska renta 82-80 83 20 82 80 1 8370 82 90 83iq 82-90 I 1 8310 * 4-2°AM{iapirnata renta ...... 80-65 -87 05 85-75 86-15 86-50 88-70 86-65 86-85 4-2%.srebrna renta 86 80 87-20' 86— 86-40 86-75 86 90 87— 87-20 „ zla^ta rq .ta 105-15 105-55 103 90 104-30 105— 105 20 10410 104-30 r invest. renta 72-65 7305 72 40 72-80 72-75 72 95 72-90 73-10 Ogrska zlata reota 99 30 89— 99-40 99-10 99-30 99-05 99-25 „ kronska renta 82-30 82-70 82-50 82-90 82 40l 82-60 82-45 82 65 Delnic«. Jadranska banka 421.— 424 421— 424— 426- - 428— 426— 428 — Ljubljanska kreditna banka ........ _ • _ • —■— 406— 407— 406— 407 •— Avstrijski kreditni zavod 637— 640— 637 - 640-— 638-75 639-75 GS7-75 638-75 Landerbanka « 520-— 523— 519 — 522— 520 90 521-90 519 50 520 50 Tržaški tramvaj 255-— 257— 255 - 257- — ■— —— —•.— —• | Južna železnica 103 — 106— ■— —•— 103 90 104-90 104-30 105 30 Lloyd 623 — 626 - 621'— 625— 625— 627— 625-— 630— —•_ _ •— —• — • - 841— 842-- 842— 845— Ustredna banka •— •— »_ _ —* • — —■— ■ —■"I Živnostenska banka 280’— 282— 276— 278 — 279-50 280 50 277 - 278 50 Paroplovna družba „ Dalmatia" 199— 201— 199— 203 - —— —- - Posojila. Goriško mestno i/ leta 1879 6% 107— 108- — 107-— 108'— • _ —•— _•— ■— . 1886 4«/o 85— 86-- 85 -- 86- - —• — — . •— —•— Tržaško mestno iz leta 187!) 6% 103— 104— 103 — 104- 105— 106 — 105— 106— „ ,, 189«) 4°/o 85— 85-75 85-— 85-75 85- 86- 85— 86— Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1888 4% 90— 91— 90 — 91— 90 - 91— 90— 91—1 Goriško-Gradiščansko deželno posojilo iz leta 1903 40/0 89'- 90 — 89— 90— 89— 90— 89-— 90— Kranjsko deželno posojilo iz leta 18:8 4% . —•— •— 89— —-— 89— » „ 1911 4V20/0 - — 95— 96— 95— 96— Zastavna pisma. Zastavnine goriško-gradiščanskega dežel- nega hipotečnega zavoda 4% Iste 4V2% 85— 86— 85— 86- - — — —•— 85— 86--1 90-50 91-51 100-5C 101 BC 90 5 91-50 • . l Bodenkredit 4% 84-75 85-7E — •— 84-75 85-7-5 84-50 85-50 Istrskega deželnega hipotečnega zavoda 5% 99 5C 1C0-5C 99-5C 100-50 99-40 100-4C 99 3 C 100-30 Bančne obveznice Živnostenke banke 4V«°/0 95— 96- 95 — 96— 95— 96— 95— 96-—| „ „ Ustredne banke 4% . . —— —— _— —— 87-50 88-5C 87-5C 88*50 Srčike. Bodenkredit emisija iz leta 1880 281— 291— 282— 292— 281-5C 291-5C 282— 292— Bodenkredit emisija iz leta 1889 242-5( 252-5( ) 243 - 253— 242- 252— 241-5C 251-50 Ljubljanske •— •_ •— 60— 65 - 60-- 65— Turške železniške 227-- 230- 227- 230- 226-6C 227'6( 227— 230- Avstrijskega kreditnega zavoda 474-- 484- 475- 485- 496— 479- 475-- 485— Valute. Cekini (Dukati), 11 4C 11-4 3 114( ) 114: 11*38 11-45 2, ll-3f 11-42 „ po 20 frankov 11-31" 11-4 L1 19-05 19-K 11 36 1145 19-0' 1911 19 0c 190’ ) 23 54' 23-5f 19-04 19 Oh * —- . —•— „ ruski pa 5 rubljev 23-4( 23-5; * —•- J —— 23-5J 23-5' I —•— Souvereini 23-5E 24-0' 1 23-98; 24-0: 24-05 24-0( i 24-0- [ 2408 Zlate lire turške 21-6E 21-7: 21-65 21-75 —•— —•— Tolarji Malije Terezije 2-31 2-4, >! 2-35 2-4! —— —•— . —■— Bankovci po 100 dolarjev —— - 491— 496— —• — - [253-75 Rublji po sto rubljev 1 — -! 253 — -! 253-7J 253- na boljšo kupčijo v nosilcih in pločevini. Oživil se nekoliko tudi promet s paličnim železom. Zategadelj so se začeli trgovci pokrivati po današnjih nizkih cenah. L e s 11 a kupčija pa je še vedno jako slaba. Sploh je imela ta panoga lansko leto najslabše čase, kakoršne že dolgo let ne. Pravijo in upajo pa, da bode v kratkem boljše, ker so tudi za ta predmet se začeli oglašati kupci. Kurzi na budimpeštanski borzi od 7. do 13. marca 1914: 7. 9. 10. 11. 12. 13 Pšenica z* april 12 37 12-48 12 54 12-55 12.55 12.50 Pšenica za maj 12-30 12 41 12.47 12.50 12.51 12.44 Pšenica za okt. 11.10 11.19 1131 11.36 11 36 11.26 Rž za april 9 30 9.30 9 46 9.50 9-54 9.48 Rž za oktober 8.62 8.64 8 70 8.72 8.72 8.69 Oves za april 7-62 7.63 7.68 7.71 7-69 7.67 Oves za oktober 7.68 7.68 7.70 7.72 7.73 7 71 Koruz* za maj 6-73 6-76 6.78 6.80 6'80 6.77 Koruza za julij 6.87 6.85 6.89 6.93 6.93 6.89 Terminski kurzi šantos-kave na tržaški borzi od 7. do 13. marca 1913: 7. 9. 10. 11. 12. 13. Marec 55'50 5575 —54-75 53'50 5475 MajU 56-— 56-- 55-50 5550 54‘50 54-— Julij 56 50 56-25 56-25 5625 54 75 September 57-75 58— 57-25 57‘25 56-50 36-— Oktober —•— —-— — ■— —•— — •— —•— November —•— —•— —•— —•— ——■— December 5850 5850 57-75 57-75 57-50 56-50 Dolžnost vsakega slovenskega trgovca je, da je naročnik Trgovskega lista! Dohodarinski davek po novem zakonu z dne 23. januarja 1914. (Nadaljevanje) Izjava dohodkov. § 159. Za dohodke velja vsota vseh v denarju ali denarni vrednosti obstoječih prejemkov posameznega davčnega obvezanca, vštevši najemno vrednost stanovanja v lastni hiši ali drugače prostega stanovanja, kakor tudi vrednost za gospodarstvo porabljenih pridelkov lastnega gospodarstva ali izdelkov lastne obrti, ali drugačnih davčnemu obve-zancu morda prihajajočih naturalnih dohodkov, odbivši troške, porabljene v dosego, zavarovanje in vzdrževanje teh prejemkov in pa kake obresti za dolgove, v kolikor te ne spadajo k ravnokar označenim troškom, po meri spodaj stoječih določil (§§ 160. do 171.) Za dohodninskemu davku podvržene dohodke ne veljajo izredni prejemki iz dedščin, iz zavarovanja glavnice za življenje, iz daritev in podobnih brezplačnih naklomb. Dobički iz prodaje imovinskih predmetov se prištejejo k dohodkom le tedaj, kadar se je opravila prodaja v obratu kakega pridobitnega podjetja ali v izvršitev kake špeku-lacijske kupčije. Odbitki. § 160. Pri poizvedbi davku podvrženih dohodkov se odbijejo od prejemkov ti le .troški: 1. Vsi v dosego, zavarovanje in vzdrževanje dohodkov porabljeni troški, posebno pa upravni in obratni izdatki in vzdrževalni troški, vštevši odpise, ki primerno odgovarjajo znižani vrednosti inventarja ali obratnih sredstev, kakor tudi izgubam in zmanjšanim vrednostim na tvarini, kurzu in drugim izgu T>am, ki se že nastale v obratu ali pa se pričakujejo kot že naprej razvidna posledica icupčijskih razmer. Vseeno je, če se taki odpisi napravijo neposredno na dotičnem računu, ali pa se postavi v račun posebna postavka, katera izkazuje in odgovarja zmanšanju vrednosti in izgubam, ako se ie izgube ali izdatki za nakup nadomestil ne vračunajo že kot tekoči obratni izdatki. Za obratne in vdrževalne troške je šteti posebno troške za vzdrževanje in obnavljanje gospodarskih poslopij, delavskih stanovanj in drugih gosoodarskemu obratu služečih ali ga zagotavljajočih stavbnih naprav (jezov, zidov, plotov, potij, mostov, vodnjakov, vodovodov, zatrornic, razmakalnih naprav), dalje za vzdrževanje in dopolnitev živega in mrtvega gospodarskega inventarja. Ako bi se pokazali kaki pomisleki proti primernosti višine odpisov, je to določiti po izvedencih. 2. Zavarovalne premije za vse vrste zavarovanja proti škodi. 3. Zavarovalne premije, ki se plačujejo v zavarovanje davčnega zavezanca za slučaj smrti ali učakanja, v kolikor ne presegajo zneska K 300.— na leto. 4. .uko je zavarovan tudi zakonski drug ali otroci, se sme odbiti za vse zavarovalne premije skupaj znesek K 600. Odbiti pa se smejo premije le s tistim zneskom, ki se pokaže kot čista premija, tedaj po obračunu ali odbitku deleža na dobičku (dividenda). Ne smejo se odbijati premije za cele in polovične tontine (zavarovanja z nabiranjem dobičkov). 5. Prispevki za bolniške blagajne, zoper nezgode, za starost in onemoglost, za vdovske, sirotinske in pokojniske blagajnice in za enake zavode, ako davkoplačevalec plačuje te zneske v štev. 3. določenih mejah, za sebe ali za svoje rodbinske člane, ali za svoje uradnike, nastavljence, delavce in posle. Pri prejemalcih mezdnih prejemkov ali prejemanju službenih prejemkov ne nad 3000 kron, tiste zneske, ki so potrebni za nakup in vzdrževanje lastnega orodja in delavne obleke, ali izdatk', ki so spojeni z delom v posebno nevarnih, trajnih ali močnih obratih, vozni troški do in od delavnega kraja in konečno zneski, ki se redno plačujejo strokovnim društvom ali podpornim blagajnam v zavarovanje podpor v slučaju bolezni, materinstva, brezposelnosti ali druge stiske. 6. Od davčnega obvezanca plačevani neposredni davki brez dohodnine, doklade k njim, deželne, okrajna, občinske in drugačne doklade ali nje nadomestujoči konkurenčni prispevki za javne namene, patronatska bremena, potem neposredne davščine, katere se računajo med upravne troške, konečno vojaška taksa. 6. Obresti od opravilnih in zasebnih dolgov in pa drugačna na posebnih pravnih naslovih sloneča dohodke trajno zmanjšujoča bremena, vendar le tedaj, če se verjetno dokažejo, 7) Zneski, katere davkoplačevalec na podlagi pravne obveznosti plačuje polagoma za izbris na posestvu ali hiši ležečega dolga, ako ne presegajo letno enega odstotka prvotno dolžne glavnice in znaša letnina (letno odplačilo) manj kot 1000 K. V § 160. nav. odbitki so dopuščeni le v toliko, v kolikor se ne drže takih prejemnih virov, ki niso podvrženi dohodnini. § 162. Odbijati se pa ne smejo: 1) Uporaba za zboljšanje ali pomnožitev imovine, tedaj glavnične naložbe, naložbe za razširjenje obrata, odplačilo dolgov (ne krateč določbe izjeme §. 160, št. 7) kakor tudi poprave, katere se ne smatrajo za troške, ki jih samo zahteva dobro gospodarstvo in se krijejo iz obratnih dohodkov. 2) Izgube, ki zadenejo imovinsko glavnico, kakor: Izguba ali pokvarjenje dohodninskega izvira, katere niso v zvezi s porabo tega za dosego dohodka; izgube na terjatvah ako tvore te osnovno glavnico davčnega obvezanca in niso neposredna posledica gospodarskega obrata*; izgube na podedovanih deležih in obrat- nih vlogah, vsakovrstne izgube na premoženjskih delih, kateri se ne porabljajo za pridobitev dohodkov, n. pr. na pohištvu itd. 3) Obresti za lastno v kakem podjetju naloženo glavnico davčnega obvezanca. 4) Troški za zalaganje stanovanja in prehrane davčnega zavezanca in njegovih svojcev in poslov, ki jih ima za osebno strežbo, vštevši denarno vrednost za te namene porabljenih izdelkov in blaga lastnega kmetijskega in obrtnega obrata. Prehrano v lastnem gospodarskem obratu trajno uporabljanih družinskih udov je vračunati med obratne troške (§ 160). 5) Darila, darovi, podpore in podobne brezplačne naklombe, v kolikor se ne morejo v smislu §. 160 št. 1 računati med troške, ki se jih mora izdajati v dosego dohodkov. Oglejmo si v predstoječem navedene določbe natančnejše, kar se tiče izprememb doslej veljavnega zakona. Obrestna mera Avstro - Ogrske banke. 12. t. m. je omenjena banka znižala svojo obrestno mero od 41/a°/o na 4%, ker v bližnjem času ne pričakuje nobenih nemirov, baje tudi nemška bojevitost ni tako velika, da bi si upali mahniti po ruskem velikanu. — Lansko leto je od 1. januarja pa do 15. novembra bila obrestna mera 6°/0 15. novembra so jo potem znižali na 5l/a0/o» 20. januarja t. 1. od 5l/a0/o na 5°/o> 4- februarja od 5% na 4l/a in sedaj pa na štiri. Produkcija premoga v Hustro Ogrski se je leta 1913 povišala za 8 miljonov meter-skih stotov, to je, na 164 miljonov, v primeri 156 miljonov leta 1912. Pomen trgovine v svetovnem prometu. Kdor stanuje v bližini železniške proge ter opazuje, kako vozijo uro za uro gori in doli vlaki z nepreglednimi vrstami voz in marsikdaj se pač vprašuje: Kam gre vse to blago? To vprašanje si mora staviti z večjim upravičenjem oni, ki opazuje ogromen promet v velikih prometnih in trgovskih mestih. Vzemimo n. pr. samo Trst. V luko pr haja ladja za ladjo, vseh narodov, vseh držav. Blago, ki ga pripeljejo te ladje, pa se potem prevaža z železnico na vse kraje. In isto blago, ki gre danes gori kot surovina, se vrne čez par mesecev po isti poti nazaj v predelanem stanju in drugačni obliki. Gori gre ruda, nazaj stroji, gori žito, nazaj moka itd. Tsko se promet množi, po-dvojuje, potrojuje. Velikanski razvoj trgovine in s tem njen naraščajoč promet pa se razvidi s svetovne statistike. Z naraščajočo kulturo dobiva tudi trgovec vedno večji pomen v mehanizmu društvenega ustrojstva. To je tudi naravno. Dokler živi kmet še v svojem primitivnem, na pol barbarskem stanju, pokrije svoje potrebščine tudi sam s svojimi lastnimi pridelki in izdelki. Iz volne lastnih ovac napravi sam sukno, iz katere napravi obleko v hišo pozvani krojač, kože doma pobitih živali da usnjarju, da napravi usnje, a potem pokliče zopet v hišo čevljarja, ki mu naredi čevlje. Trgovec je tukaj popolnoma nepotreben. Toda z naraščajočo kulturo rastejo tudi potrebščine. Kmet se ne zadovoljuje več z obleko, ki je napravljena z domačega sukna, niti s čevlji, napravljeni s kože, ki jo je ustrojil domači usnjar, ne zadovoljuje se več z mlekom ali žganci, temveč hoče kave itd. Z naraščajočo kulturo rastejo tudi mesta in veliki industrijski kraji. Življenjske potrebščine za ta mesta in industrijske kraje mora oskrbeti seveda kmet. Kmet dobavlja meščanu življenjske potiebščine, ta pa onemu industrijske proizvode. Tako si stojita nasproti dežela in mesto v vednem izmenjavanju dobrin. a med obema nastopa trgovec kot posredovalec in čimbolj se veča to izmenjavanje, temvečji pomen zadobiva tudi trgovec. Kako je ta pomen narastel v zadnjem stoletju, nam kažejo sledeče števike: Mednarodni promet je znašal: Leta 1815...............K 7,000.000-000 „ 1845 ................... 15,000.000-000 „ 1868 .................... 53,010.000000 „ 1880 ..................... 75,000.000000 „ 1900 ...............„ 105,000.000 000 „ 1910....................176,(i00.000-000 Od leta 1815 do leta 1910 se je torej svetovna trgovina pomnožila od 7 na 176 miljard kron, ali za okroglih 2500 odstotkov! Za danes naj zadoščajo te številke, a predmet je pač tako zanimiv, da se o priliki še povrnemo nanj! Dvignenje protesta v borznih kupčijah. Kakor vemo že iz prejšnjega članka: „Kako se zabrani črtanje sklepa", mora zvesti pogodnik dvigniti protest, če si hoče zavarovati sklepne pravice. Protest se dvigne ali s priporočenim pismom na zamudnega pogodnika ali pa potom borznega tajništva. V zadnjem slučaju se mora protest poslati na tajništvo ali sekretariat tiste borze, katera se je določila v sklepnem listu oziroma, na kateri se je sklenila kupčija. Ako se je kupilo na podlagi užanc budimpeštanske borze, seveda gre protest skoz roke tajništva te borze. Povdarjamo pa, da zadostuje, ako se dvigne protest in se pošlje v priporočenem pismu naravnost na zamudnega pogodnika V katerem času se mora dvigniti v slučaju zamude protest, vemo že iz §§ 66 oziroma 67 borznih določb budimpeštanske borze. Hočemo navesti še, kako se dvigne protest. Protestno pismo mora imeti nas o-pno vsebino : Gosp..................^...................... S sklepnim listom z dne ................... sem kupil na podlagi uzanc...................... borze:..................................... .... (sedaj se navede množina in vrsta blaga, cena, čas dobave in morebitne druge za posamezne slučaje pogojene določbe;. Kršili ste pa pogodbo, ker..............(tu se sedaj navede vzrok oziroma okolnostl, s katerimi se dokaže kršitev pogodbe) in zategadelj dvignem v obrambo svojih sklepnih pravic protest. Ob enem zahtevam na podlagi § 65, toška ... (tu se sedaj navede točka § 65, katero si je zvesti pogodnik izbral). To bi bil obrazec za protestno pismo. V enaki obliki bode protestiral tudi prodajalec. Kako izgleda protest prodajalca, zna veliko naših bralcev najbrže že dobro. Ako želi kateri naših naročnikov kakih pojasnil, naj se obrne na nas, mu bomo po možnosti ustregli. Vprašanja in odgovori. Pod to rubriko odgovarjamo svojim naročnikom brezplačno na vsa trgovine in obrti se tičoča vprašanja. V nujnih slučajih odgovarjamo tudi pismeno, ako se priloži znamka za odgovor. Štev. 50 Prima. Odjemalec, kateri po preteku štirih mesecev ne plača z gotovino ampak s svojim akceptom, pač ni prvovrsten To ni samo naše mnenje ampak vsak tudi najmanjši trgovec Vam bode tako odgovoril. Ako ste se domenili, da mora plačati v štirih mesecih niste primorani po štirih mesecih, vzeti njegovega papirja, ampak zahtevajte gotovino. Oe mu hočete vstreči, vzamite menico, 'a za njo mi vpišite v dobro diskontiran znesek, pa bo najbrže vstreženo obema. Štev. 51. „Boljša bodočnost", Svetujemo Vam, da ostanete v dosedanji službi in se ne dajte zapeljati s takimi oglasi Saj se vidi na prvi pogled, da je tudi samo goljufija. Lepo bi bilo sicer na mesec zaslužiti 2000 kron ali ponujalec take imenitno honorirane službe zahteva, cla morate dati 20.000 kron, saj pravi, da posilec mora imeti na razpolago tak znesek. Bodite uverjeni, da je to le špekulacija na račun tistih, kateri imajo kaj v žepu. Sicer pa so razne sodnjiske obravnave pokazale, da se za takimi oglasi skrivajo navadno le goljufi. Štev. 5*. F S. Celje, Ako že zahtevate od nas kod nenaročnik odgovora na Vaše uprašanje, ne zahtevajte š<*, da plačajmo mi poštnino. Niti za svoje naročnike ne plačamo mi poštnine, ten-manj pa bomo to storili za nenaročnika Odgovor bi Vam dali, ker mi smo trgovci in kot taki smo postrežljivi, se nam ne zdi škoda žrtvovati čas v korist trgovca, kakor se Vam zdi škoda žrtvovati mesečno eno krono za naročnino. Ali v listu ne moremo priobčiti odgovora Po Vašem mnenju tedaj vseh tisoč odjemalcev Trgovskega lista ne zna presoditi, če je list vreden krone na mesec ali ne. Naše najskromnejše in naj-nemerodajneše meoje pa je, da vseh tisoč trgovcev skupaj vendarle ima toliko možganov kot pa Vi sami. Drugikrat bodite bolj previden v izražanju svojega mnenja, katero je pač, kar dokaznjejo razmere, jako nemerodajno. Š t-e v 53. ..Knjigovodja1-. Ako bi bili trgovci nekoliko bolj natančni, bi se prihranilo precej dela, časa in denarja. Tudi za Vas velja to. Ako bi pazno pregledali vsako številko, bi videli v štev. ti. 1. letnika odgovor na vprašanje štev. 10. kjer se govori o anaki stvari. Ponavljamo še enkrat. Trg. zak. ne navaja imenoma nobeneh knjige razven inventurne, ampak zahteva le, da se moiajo voditi knjige, iz katerih ie natančno razviden položaj in poslovanje podjetja. Tedaj je vse eno, koliko knjig rabite in vodite in kako jih vodite, za to s-e zakon ne zanima. Iz knjig mora biti razvidno poslovanje trgovine in pa premoženjski položaj, S t e v. 54. ..P r o m e t“. Promet trgovine ime ■ nujemo vrednost vseh prodaj. Seštejte prodajno knjigo in dnevne izkupičke, pa dobite promet svoje trgovine Štev 55 V. H. O. Poštna hranilnica ne spada v blagajniško knjigo, to pač lahko sami presodite. Kdor plača s poštno položnico, ne plača Vam v gotovini, ampak je nakazal denar denarnemu zavodu, kateri postane ’/a tisti znesek Vaš doložnik a naka-zalec pa upnik. Blagajna nima v tem slučaju ničesar opraviti in je le nepotrebno tratenje časa, dela in |papirja, ako se tako nakazalo vknjižuje tudi v blagajniški knjigi. Sicer bi se pa tudi ne strinjala blagajna z blagajniško knjigo. Ta mora kazati vedno gotovino, katera se nahaja v blagajni. Le nekoliko .misliti! Štev. 56. F. O. Vi hočete brez prejšnega dogovora opbiti za takojšno plačilo 2°/0 škonta, a rokodelec ni zadovoglien s tem Svetujemo Vam le plačajte takoj veKsnesek in ne spuščajte se v pravdo. Ne merite vsega po enem kopitu ko vendar veste, da rokodelec ni trgovec in zanj- tedaj ta trgovski običaj'ne velja. On zahteva le odškednino za svoje delo, katerega | ač ne bo kreditiral na štiri mesece in čež se mu poprej plača, da popust Hokodelec ima pravico do takojšnega plačila, a če vendar ne zahteva povsod takoj, je to le neumestna popustljivost. Štev. 57. Fr. P Blag. Cen gob pač ne bomo mogli priobčevati,! ker to ni pred met borzne kupčije in vsak proda kakor pač more Vendar pa se bomo potrudili vstreči tudi v tem oziru. Naslove Vam bvmo pred začetkom sezone sporočili, če bodete zahtevali Štev. 58. An,ton M. Medvode. Odgovorili smo Vam pismeno. List bode od sedaj naprej izhajal rtdno, ker je število odjemalcev zadostno. Agitirajte za naše stanovsko glasilo, pa bode naročen vsak trgovec. Vekoslav Tarzo SKTV roča slavnemu občinstvu. uluci Foa-se pripo Lastnik »Trgovsko izobraževalno društvo" v Trstu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Andrej Munih v Trstu. - Tiska tiskarna „Edinost“ v Trstu. Priporočljive tvrdke, f Andrej Rojic uljndneje priporoča p. brivec in damski frizer Acijuedotto štev. 20, se naj-n. slavnemu občinstvu. Alflfo PflVih urar ‘a z^&r v Tr'tu na trgu * UVII Barriera štev. 3.—Ima veliko zalogo ur zlatnine in srebrnine. —Priporoča se za nakup rajnih v urarsko ii zlatninsko stroko spa d