YNsivi Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
44. številka
Joliet, minois, 11. oktobra 1907
Letnilí XVI
GUVERNERJEVA
POSLANICA.
Po petmesečnem prestanku spet zaseda državno postavodajstvo v Springfieldu.
KANALSKO VPRAoANJE PRVO.
Guverner priporoča sprejetje nove postave o prvih volitvah.
John Mitchell bolan.
Indianapolis, Ind., 7. okt. — Bolezen Johna Mitchella, predsednika zveze “Mine Workers Union of America”, se je baje tako shujšala, da njegovi prijatelji dvomijo nad njegovim okrevanjem. Izza dveh dni ni nikomur več dovoljeno, govoriti ž njim.
Springfield, 111., 8. okt. — Državni postavodajalci, ki niso zasedali izza dne 16. maja, so se danes opoludne spet sešli. Guverner Deneen jim je poslal Sledečo poslanico:
"Malo pred sklepom zadnjega zasedanja sem Vam poslal poslanico, v kateri sem opozarjal na potrebo novih postav glede vodovodov, in obe zbornici postavodaje sta nato sklenili v skupni resoluciji, pečati se s to zadevo v preloženi seji. Izza preložitve pa se je marsikaj dogodilo, vsled česar je potrebno, spraviti to zadevo takoj na dnevni red. Predsednik Združenih držav je pravkar dokončal potovanje po reki Mississippi v razdalji boo milj od Keokuka, la., do Mem-phisa, Tenn. in v zadnjem mestu na konvenciji glede globocega vodovoda govoril z guvernerji mnogih držav ob reki Mississippi in kacimi 3000 delegati o potrebi takojšnje uravnave Mis-sissippija in njegovih dotokov.
“Mississippijeva dolina je takore-koč srce deželno. Vrednost popolnoma razvite vodne sile je tako visoka, kakor stroški vodovoda skozi državo. Zadnja tem ložje dobi zvezne pomoči, čim preje natanko navede količino potrebnega dela.
Illinois — naprej!
“Od države Illinois je zaradi njene neposredne dotike z jezeri pričakovati vodstva v tej zadevi. Illinois je središče železnic v tej deželi. Isto prednost lahko nudi ta država velikemu vodovodu. Čas delati je napočil in jaz pričakujem, da tega časa ne zamudite.
“Sicer je postavodajstvo sklicano v razgovor o vodovodnem načrtu; vendar imate pravico, pečati se tudi z drugimi stvarmi. Opozoriti Vas želim na nedavni odlok državnega višjega sodišča, ki proglaša v zadnjem zaseda-danju sprejeto postavo o prvih volitvah za protipostavno. Opozarjam Vas na to, da je ljudstvo zahtevalo s 590,-97S proti 78,446 glasovom prenaredbo te postave. Obe stranki sta se zadovoljili z izidom glasovanja. V neki prejšnji poslanici sem kazal na to, da moramo imeti obvezujoče prve volitve. Doslej imamo samo v šestih okrajih tako postavo. V ostalih okrajih lahko odbori poljubno določajo čas za prve volitve in konvencije ter predpisujejo način istih. V teh okrajih ni zločinstvo, ob prvih volitvah glasove kupovati ali prodajati. Istotako ni možno glasovalca kazniti, če odda več nego en glas. Tudi lahko volivni sodniki in klerki oddajo ponarejena poročila, ne da bi se klicali na odgovornost.
Nova postava o prvih volitvah.
“Nova postava o prvih volitvah bi morala odpraviti vse te nedostatke. Prve volitve se morajo vse vršiti istega dne, a volivne sodnike in klerke morajo imenovati okrajni sodniki. Glasovalci in ne politiki morajo nadzorovati prve volitve. Nekateri naši sodržavljani zahtevajo neposredno nominacijo z večino glasov in odpravo konvencij; drugi, da se imajo delega-tje za gotove kandidate poprej obvezati; ampak napravljajoč novo postavo o prvih volitvah, morate predvsem paziti, da se nič na pot ne postavi pravici ljudstva, izražati svoje mnenje.”
Nadalje je guverner priporočal spre jetje še nekaterih drugih naredeb. Po prečitanju guvernerjeve poslanice je zbornica po glasovanju sklenila, v popolnih sejah razpravljati načrt o globokem vodovodu, dokler se to vprašanje ne reši, in medtem vse druge posle položiti na stran.
Premogarji hočejo več plače.
Chicago, 111., 10. okt. — Zveza 'United Mine Workers” je včeraj razglasila svoj namen, obrniti se do premogovniških operatorjev s povabilom, da se izda skupen poziv za meddržavno konferenco v svrho sporazumljenja o novi plačilni lestvici.
Plačilna pogodba poteče aprila meseca, in premogarji bodo zahtevali višjo lestvico. Po poročilih operatorji niso preveč voljni priti na tako konferenco, in če svojo udeležbo odklonijo, bodo premogarji o svojem času za-štrajkali.
Strašna eksplozija.
Butler, Pa., 8. okt. — Število mrtvih vsled eksplozije v tovarni “Standard Steel Car Works” je sedaj narastlo na trinajst.
Eksplozija se je pripetila zadnjo soboto vsled dejstva, da se je kovinsko pokrivalo v kupoli št. 1 odgrnilo, vsled česar so bili štirje delavci takoj usmrčeni, dvajset je bilo smrtno ranjenih in devet druzih nevarno. Skoro vsi ponesrečenci so bili inozemci. Poslopje z velikim kolesom je razdejano in škodo cenijo na $100,000. Na mestu mrtvi so bili Nick Dorna, Nicholas Blotar, John Vereck in neki neznanec. Zgoreli so vsi štirje skoro popolnoma. Ranjenci so bili tudi strašno videti. Razbeljena ruda jim je sežgala roke, prste ali ušesa, dočim so mnogim izgorele oči. Zdravniki so izjavili, da jih bo izmed 30 ranjencev umrlo najmanj dvajset, in res jih je že devet. V uso-depolni kupoli je bilo 5,000 funtov razbeljene rude. Eksplozija se je pripetila tako hitro, da ni mogel noben delavec uteči. Ruda se je razlila po delavcih, da so bili nekateri kar skuhani. Dvajsetim možem blizu kupole je silna eksplozija kar raznesla obleko. Nagi so tekli do bližnjega urada, kjer so se stisnili pred mrazom. Prijatelji in sorodniki so hiteli na lice mesta. Sledili so presunljivi prizori. Mike Blotar je bil tako strašno sežgan, da ga njegov lastni brat ni mogel spoznati.
Grozno.
Chicago, 111., 6. okt. — S hitrostjo 65 milj na uro je drdral sinoči blisko ▼ič Lake Shore-železnice skozi južno od Chicage ležeče industrijsko meste ce Gary, Ind. in priletel pri tem skozi množico, obstoječo iz chicaških trgovcev, od katerih so mnogi prišli pod kolesa vlaku. Trije so bili takoj usmrčeni in dva druga sta bolj ali manj ranjena. Usmrčenci so bili tako zdelani, da so se morali njihovi udje pobi rati poleg železniške proge. Nesreča se je pripetila ob 6:23 uri. Nad 150 oseb je čakalo v Gary na chicaški pred mestni vlak, ki je imel 40 minut zamu de. Ko se je ta pripeljal na kolodvor, je nastala velika gneča, in nekaj potnikov je hitelo na drugo stran kolo dvora. Skozi to skupino si je bliskovič urezah krvavo pot. Po prvih vesteh je bilo usmrčenih kacih 20 oseb.
KANALSKI NAČRT POJDE V KONGRES.
Konvencija v Memphisu, Tenn., sklenila priporočati nujno delovanje.
BESEDE SPREJETIH SKLEPOV.
Prihodnja konvencija bo v Chicagi 1908 in tretja v New Orleansu 1909.
Splošen štrajk na Kubi.
Havana, 8. okt. — Kubanske delavske organizacije so danes sprejele sklepčen predlog, ki poziva vse unije na otoku k splošnemu štrajku, ako železnice res nastavijo štrajkolomce, ki so dospeli iz New Yorka. Neko pisanje Samuela Gompersa jim zagotavlja podporo ameriške delavske federacije.
Čuden vzrok.
Duluth, Minn., 8. okt. — John Mo-ser iz Chisholma je vložil tožbo proti šerifu Bates in združbi “United States Steel Corporation” (trustu za jeklo) za izplačanje po $5000, ker se mu je med štrajkom rudnih prekladalcev na vožnji skozi mesto odstrelil klobuk raz glavo in je bilo takisto njegovo živ ljenje v nevarnosti. Moser navaja v tožbi, da je Bates med štrajkom zaradi vzdržanja miru nastavil kot pomožne šerife ljudi, ki niso niti državljani niti odgovorne osebe.
Nemško-ameriška narodna zveza.
Chicago, 111., 6. okt. — Peto narodno zborovanje Nemško-ameriške narodne zveze (Deutsch-Amerikanischer National-Bund) se je tu otvorilo in do 250 delegatov iz vseh delov dežele je navzočih. Zborovanje se vrši v Ter-race Gardenu.
“Že davno sem čutil, da mora narod podjeti zboljšavo veletoka Mississippi, ampak moje opazovanje na tem potovanju- je tako vplivalo name, da sem sedaj za to zboljšavo še bolj goreč, nego sem bil.” Tako je rekel predsednik v svojem govoru na konvenciji za veliki vodovod od Chicage do New Orleansa, ki se je vršila koncem zadnjega tedna v Memphisu, Tenn.
Vprašanje o velikem kanalu je postalo sedaj važno za celo deželo. To je priznal sam Roosevelt, ko je dospel zadnji petek v najkrasneje okinčani Memphis, kjer so ga sprejeli guvernerji iz šestnajstih držav, zvezni senatorji, člani poslanske zbornice, do-broznani inženirji in trgovci ter ne-broji pražnje oblečenih ljudi. Predsednikov zagovor načrta je bil odo-bravan z viharnim navdušenjem. Roosevelt je priporočal gradnjo kanala, ki naj bi bil tako globok, da bodo po njem lahko plule največje oklopnice. Tudi vsi drugi odlični zagovorniki ve-licega načrta so želi najburnejšo zahvalo. Vse se je vršilo v najlepšem redu in v splošno zadovoljnost. Sedaj bo prvi korak do kongresa, da dovoli kacih $30,000,000 za začetek velikanskega podjetja. Ali bo dovolil? Bomo videli.
Konvencija odgodena.
Memphis, Tenn., 7. okt. — Po sprejetju resolucij v odobritev načrta za brodarstveni kanal in s pozivom na kongres za zadostno denarno dovolitev v zagotovitev 14 čevljev globocega kanala od velikih jezer do Mehikan-skega zaliva po črti, ki so jo že izbrali armadni inženirji, se je konvencija za veliki vodovod odgodila v soboto po-poludne.
Prihodnja konvencija bode v Chicagi in tretja leta 1909. v New Orleansu.
Sprejete resolucije.
Poročilo odbora za resolucije (sklepe), ki je bilo sprejeto enoglasno, je deloma sledeče:
“Sklenjeno, Da je smisel te konvencije, da je poglobljenje vodotokov od jezer do zaliva javna potreba ter da je narodna in nujna dolžnost, sklepčno in takoj podjeti poglobljanje rečenih vodnih zvez do globočine 14 čevljev od jezer do Mehikanskega zaliva po črti, ki so jo že izbrali armadni inženirji, z vso možno hitrostjo.
"Da spoštljivo prosimo, da se rečeno delo gradi po nadaljevalnem pogodbenem sistemu.
"Da bodi William K. Kavanagh, predsednik združbe za globoki vodovod od jezer do zaliva (The Lakes to the Gulf Deep Waterways Association) pooblaščen, imenovati odbor sestavljen iz 50 članov, ki naj izroči te resolucije prihodnjemu kongresu Zdru Ženih držav ter uporabi vsa častna in primerna sredstva kot zastopnik te združbe in v zvezi ž njo, da napoti kongres k dobrohotnemu tozadevnemu delu v prihodnjem zasedanju.”
Resolucije so tudi obsegale zahvalo
sotrudnikom pri velikem delu za zboljšavo vodotokov”, in posebno predsedniku Rooseveltu in guvernerjem, ki so po svoje pomagali k uspehu konvencije.
Taft na Kitajskem.
Shanghai, S. okt. — Ameriški vojni tajnik Taft in njegovo spremstvo, ki potujejo okoli sveta, so danes dospeli semkaj in bili od kitajskega tako kakor inozemskega prebivalstva tako prisrčno sprejeti, kakor tukaj še nikdar noben inozemski državnik.
Popoludne so odlični Kitajci priredili g. Taftu sijajno vrtno veselico. Kitajski trgovci in zastopniki podkraljevi so v svojih pozdravnih govorih z zadovoljstvom kazali na dobro razmerje med Kitajem in Združ. državami, katero so zadnje pokazale med drugim s podporo med lakoto na Kitajskem in z odpustom odškodninskega dolga, preostalega izza boksarskega upora. Tajnik Taft je odgovoril na angleške pozdrave v toplih besedah ter izrazil svojo zahvalo za prijazni sprejem in obenem upanje, da ostane razmerje med obema deželama še nadalje dobro.
Današnji sprejem je bil za Kitaj vto-liko pomenljiv, da so bile navzoče tudi gospe višjih krogov in so celo predsedovale za mizami, kar se na Kitajskem še ni zgodilo.
Zarotniki z lesom.
CESAR FRANC
JOŽEF BOLAN.
Vsled vnetice sapnika ne sme z nikomer govoriti. Bolezen nevarna.
AVSTRO-OGRSKA NAGODBA.
Po večletnem pogajanju vendarle sklenjena. “Štrajk” železničarjev.
Minneapolis, Minn., 8. okt. — Vsled preiskave takozvane knjige “Little Black Book” po zveznih porotnikih so vložene tožbe proti 19 dobroznanim trgovcem z lesovino in uradnikom združbe “Northwestern Lumbermens Association" radi zarote v svrho sle-parjenja s pomočjo pošte. "Mala črna knjiga", ki je bila razposlana vsem trgovcem z lesom in stavbenim podjetnikom na severozapadu, je obsegala nasvet, z brezkoristnimi pisarijami in vprašanji za kataloge in vzorce ter navideznimi naročbami tako stiskati tvrd ke, ki razpošiljajo les in gradivo, da se jim bo konečno pristudilo nadaljnje poslovanje v njihovem področju.
Vsaka tožba navaja dvanajst postavnih prestopkov, a za vsak prestopek je v slučaju obsodbe določena kazen ne nad $10,000 ali zapor do 2 let, ali oboje.
117 let star.
El Paso, Texas, 9. okt. — Tu je umil danes v starosti 117 let Jose Git-tlerez. Kadil je do svoje smrti cigarete in pil do svojega 100. rojstnega dne žganje. Potem je zadnje opustil, ker mu ni več ugajalo.
“Lusitania”.
Na krovu "Lusitanije”, 9. okt., via Cape Race, N. F.—Danes opoludne se je nahajala "Lusitania” v severni širi» ni 44.40 stopnje in v 54. stopnji zapadene dolžine; od včeraj opoludne je lad* ja prevozila 617 morskih milj, ali 24.76 vozla v premeru. Danes je bila šest ur megla s hladnim jugozapadnim vetrom.
New York, 9. okt. — Tu pričakujejo, da bo “Lusitania” dovršila svojo prekomorsko vožnjo v 4 dneh in 17 urah, in tako bi dosegla rekord čez vse
ladje.
New York, ji. okt. — “Lusitania” dospela. Rabila čez morje 4 dni 19 ur 17 minut. Dosegla rekord.
Mrs. Cassie Chadwick umrla.
Columbus, O., 9. okt. — Stanje v 10 letno kaznilnico obsojene sleparice gospe Cassie Chadwick je skoro brezupno. Vsak čas utegne podleči svoji živčni bolezni. Prestopila je k rimskokatoliški veri in se je že spovedala.
Columbus, O., n. okt. — Mrs. Cassie Chadwick je nocoj umrla.
Novi načrti Marconijevi.
North Sidney, N. S., 9. okt. — Prepričan o tem, da so njegove priprave
za varen brezžičen brzojaven promet med Evropo in Ameriko zadovoljive, pojde William Marconi vkratkem V Clifden na Irsko, evropsko končno postajo, kjer bo poskušal odpravljati brezžične brzojavke iz Evrope do Pacifiške brežine. V to svrho se ima otvoriti postaja v Vancouveru, B. C, To se smatra za predhodnico brezžične brzojarme zveze celega sveta.
Harry Thaw.
Zeppelinova zrakoplovnica.
Friedrichshafen, Nemčija, 8. okt. — Nemški prestolonaslednik Friderik Viljem se je danes kot zastopnik cesarjev z virtemberškim kraljem in avstrijskim nadvojvodo Salvatorjem u-deležil vzleta Zeppelinove zrakoplov-nice čez Bodensko jezero. Vodljivi balon je ostal 2)4 ure v zraku in manevri so se izvršili zelo natanko. Grof Zeppelin zanika govorico, da namerava svojo zrakoplovnico prodati državni vladi.
Boksarski izgredi.
Shanghai, 3. okt. — V južnem delu pokrajine Klangsi so se uprli boksarji in poroča se iz raznih krajev o zlih izgredih upornikov. V mestu Tawouli so bili umorjeni neki italijan ski duhovnik in mnogi domačini kri stjani, a misijonsko poslopje otcev la zaristov je bilo požgano. V mestu Kam Coufu so fanatični (prenapeti) Kitajci razdejali katoliške in prote-stantovske hiše. Misijonarji so utekli.
Načelo razsodišča sprejeto.
Haag, Holandsko, 5. okt. — Današnja seja odbora za razsodišča je bila brezdvomno najvažnejša med zasedanjem konference, kajti s 30 proti 6 gla som je bilo sprejeto načelo obvezujočega razsodišča. Proti predlogu so glasovali delegatje Nemčije, Avstro-Ogrskega, Grškega, Turčije, Kitaja in Rumunije. Štiri države, Japonija, Luxemburg, Črnagora in Švica niso glasovale. Delegatje Argentine, Gua-temale, Nikarague in Venezuele so bili odsotni.
Kolera na Japonskem.
Tokio, 8. okt. — Kolera, ki je zadnjič tukaj izbruhnila, se razširja v obče vznemirjanje. Zadnje dni se je zglasilo 19 novih slučajev. Tokio smatrajo posebno ugodnim ognjiščem za kugo vsled preobilega prebivalstva in tesnih domovanj, zlasti med nižjimi sloji.
Friderik I. Badenski umrl.
Konstanz, Baden, 28. sept. — Veliki vojvoda Friderik Badenski je umrl davi. Rojen je bil leta 1826. Po smrti svojega očeta (1. 1852.) je prevzel vlado. Bil je pravičen vladar. K zjedi-njenju Nemčije je prav mnogo pripomogel.
New York, 7. okt. — Med distrikt-nim pravdnikom Jerome, glavnim zagovornikom Harry K. Thawovim, Martinom Littleton in sodnikom Daw-lingom od višjega sodišča se je doseglo sporazumljenje, da se ima začeti Thawova druga pravda dne 2. decembra.
Iz Sibirije.
Tobolsk, 7. okt. — Krdelo kaznjencev, ki so došli semkaj iz Tjumena, vzhodna Sibirija, je včeraj napadlo svoje straže in jih šest ranilo. Straže so- nato streljale na jetnike in jih usmrtile
22.	Enajst jetnikov je uteklo z orožjem, iztrganim stražam.
Proti judom.
Odesa, 7. okt. — “Zveza pravih Rusov” je danes nadaljevala svoje proti-judovske izgrede. Začeli so se s tem, da so bili na judovskem mirodvoru moteni pogrebni obredi. Nazadnje je frčalo kamenje na jude, ki so nato zbežali. Pozneje so člani “Črne stoterice” plenili po mestu judovske prodajalne, ker je neki jud ustrelil necega Rusa. Kozaki so napravili red.
Nova uniforma.
Dunaj, 6. okt. — Cesar Franc Jožef je odobril uvedbo ščukovosive uniforme za vse pešpolke. Doslej so jo nosili samo lovci in pijonirji na po-skušnjo.
MacLean bo odkupljen.
Tanger, Maroko, 6. okt. — Kaid Sir Harry MacLean, ki ga ima razbojnik Raisuli že dlje časa ujetega, bo bržkone kmalu osvobojen. Združeno časopisje je prejelo danes iz najzanesljivejšega vira vest, da je britanska vlada sklenila, sprejeti Raisulijeve pogoje za izpustitev MacLeana. Pogoji so: Plačanje $150,000 odkupnine in britanska zaščita za Raisulija in njegovo družino.
Pogubna eksplozija.
Tokio, Japonija, 5. okt. —- V tovarni za strelivo v Osaki se je pripetila davi eksplozija, ko so deklice odbirale za vrnjene patrone. Tovarna se je užga la, in takisto nekateri s strelivom napolnjeni čolni ob bližnjem stanišču. 63 deklic je bilo takoj usmrčenih in okoli 100 ranjenih.
Kradejo po cerkvah.
Pariz, 9. okt. — Bogati sodar Antoine Thomas od tvrdke Thomas & Co. se je včeraj izročil policiji v Clermont Ferrendu in je pri tem priznal, da je član neke družbe, ki je po objavi novega cerkvenega zakona in prevzetju cerkvene lastnine odstrani države oropala cerkve svetinj in dragocenosti vrednih nad $500,000. Povzročitelji teh cerkvenih ropov so pariški starinarji, od katerih so nekateri milijonarji. Preiskava se nadaljuje.
Dunaj, 8. okt. —^Uradno se zanikajo govorice, da se je zdravje Franca Jožefa shujšalo vsled zadnjega prehlaje-nja in da je bil specialist profesor dr,
Neusser poklican v Schoenbrunn. Cesar pač ne gre iz sobe in je odpovedal splošne avdijence. Tudi ostane začasno v Schoenbrunnu. Ampak državnike pa sprejema še nadalje. Tako prideta jutri skupaj pred vladarja avstrijski ministrski predsednik baron Beck in ogrski prvi minister dr. Wekerle.
Med bližnjim obiskom španske kraljevske dvojice pride cesar za nekaj časa v tukajšnji cesarski dvor, ako mu zdravniki dovolijo. Nameravane slavnosti pa se bodo vršile v Schoenbrunnu.
Zadnja vest.
Dunaj, 9. okt. — Cesar Franc Jožef
je v gradu Schoenbrunn še vedno v sobi vsled vnetice sapnika, in danes razglašajo, da njegovo stanje ni zadovoljivo. Cesar danes ni mogel sprejeti ministrov, ki so semkaj prišli iz Budimpešte po sklepu nagodbenih pogajanj. Zdravniki so vladarju prepovedali, govoriti s komerkoli.
Trije odlični zdravniki so se danes posvetovali o stanju cesarjevem. Izražajo se jako previdno in izjavljajo samo, da treba bolnika najoprezneje zdraviti. Včeraj je znašala cesarjeva toplina 101 stopnjo; danes znaša 102)4 stopnje.
Nagodba med Avstrijo in Ogrskim.
Dunaj, 6. okt. — Po večletnem pogajanju je bila sinoči sprejeta nagodba med Avstrijo in Ogrskim, ko je bilo že vse upanje na sporazumljenje opuščeno. Po nagodbi bo carinska (čolna) in kupčijska zveza med Avstrijo in Ogrskim obstojala nadalje do leta 1917.
Dunaj, 8. okt. — Pravkar sklenjeno nagodbo vobče ugodno presojajo. Samo krščansko-socialno časopisje vidi v tem poraz Avstrije. Prikrivanje posameznih določeb je sporazumljeno po merodajnih činiteljih obeh državnih polovic. Vkljub temu so se nekatere točke doznale. Ogrski delež k skupnim izdatkom je zvišan na 36 odstotkov. Bančno vprašanje se posebej u-ravna. Posebni pridržki zagotavljajo jednoto denarne veljave. Čolna tarifa je samoupravna za Avstrijo in Ogrsko.
Budimpeški listi izražajo svoje zadovoljstvo nad nagodbo. Trgovinski minister Kossuth je izjavil v javnem govoru, da je nagodba ugodna obema deželama. Poudarjal je, da ni opuščeno stališče stranke neodvisnosti^ ki predstavlja želje večine ogrskega naroda.
Avstrijski državni zbor in ogrski državni zbor bosta obenem sprejela besedilo nagodbe.
“Štrajk” železničarjev.
Dunaj, 9. okt. — “Štrajk” vslužben-cev pri avstrijskih železnicah v dosego višjih plač, ki se je začel dne 1. oktobra, se razširja in neprijetnosti za občinstva se množe vsak dan. Vsi osebni vlaki imajo zamudo in tovorni promet je po nekaterih črtah popolnoma ustavljen. Delavci v mašinarnicah so se pridružili “štrajkarjem”. Na severnem Češkem je promet s premogom ustavljen. Delavci po kolodvorskih skladiščih pri ogrskih železnicah so se že pridružili gibanju. Položaj postaja resnejši od dne do dne.
Za pravi štrajk se tu ne gre, nego za izvrševanje “pasivnega odpora”. Ta odpor obstoja v tem, da se vse odredbe najvestneje in najnatančneje izvršujejo. Posledica je, da je ves promet | oviran, ker se vlaki nikakor ne morejo j ca8°> odpravljati o pravem času vsled pre- :
mnogih predpisov. Za vslužbence ima ;	Nizke cene mesa.
stvar to prednost, da v resnici ne štraj j Razprodaja bo v soboto dne 12. okt.
1907.
• -9C ,.8c
Čitaj to pismo iz Texasa.
"Z veseljem naznanjam, da je Se» verovo Zdravilno kožno milo resnično dragocen pripravek za čiščenje kože in lepšanje lica. Moj prišč je izginil, ko sem porabila en kos Severove-ga Zdravilnega kožnega mila in moje obličje je cvetoče in ima naravno barvo. Takega mila sem iskala svoje žive dni in ne bom brez njega. Priporočam to milo vsem gospem in materam za kopanje otrok. Mrs. Anna Pavlin, Halletsville, 1 exas.” Cena milu 25c; kosič na poskušnjo po prejemu znamke za 2c pošlje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Eno čašico zjutraj.
“Želim Vam sporočiti veselo novico, da sem spet popolnoma zdrav, ko sem dolgo trpel vsled želodčne bolezni. Sedaj vem, da ima Trinerjevo ameriško zdravilno greko vino veliko zdravilno moč. Užival sem ga samo eno čašico zjutraj in sem bil skoro takoj olajšan; v enem mesecu je moja bolezen izginila. Zrak je težak tukaj in kdor ima slab želodec, naj bi rabil to zdravilo, da zadobi več moči. William Tomič, Graveland Park Seminary, St. Paul, Minn.” Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za slabotne, blede in bolehne ljudi, kakor tudi za nervozne in čemerne osebe, ker jim podeli zdravo slast, popolno prebavo in novo voljo. Priporočati je tudi tistim, ki morajo cesto bljuvati, posebno zjutraj; dobro je za vsak želodec, mlad in star, zdrav in seveda bolan. Čistoto tega zdravila jamči U. S. Serial No. 346. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chilli.
kajo, nego mirno dalje delajo, ampak ravno vsled vestnega ravnanja po predpisih je promet skoraj ustavljen. Kaznovati vslužbencev ni možno, ker delajo samo to, kar jim predpisuje “reglement” ali pravilnik.
Zahvala.
Povodom smrti našega ljubljenega sina Matije se tem potom iskreno zahvaljujemo društvu sv. Roka št. 15. K. S. K. Jednote za veliko udeležbo pri zadnjem spremstvu, kakor tudi slavni K. S. K. Jednoti za izplačano posmrtnino v znesku $1,000.00 (reci: en tisoč dolarjev). Srčna hvala vsem!
Allegheny, Pa., 5. okt. 1907.
Matija in Helena Piršič.
Sveža svinjska plečeta, funt po
Najboljša govedina, funt po.....
Najboljša goveja rebra, funt po..ioc Govedina za kuhanje, funt po ....40
Svinjina, funt po............. I2j4c
Svinjske klobase, sveže, funt po...8c Hamburški Steak, svež, funt po....8c
Sirloin Steak, funt po..........I2)4c
Round Steak, funt po..............i2c
Flank Steak, funt po...............8c
Šunke, najboljše, funt po.........I2C
Slanina, najboljša, funt po ......14C
Šunke, navadne, funt po............gc
Govedina, brez kosti, funt po.....yc
Pridite zgodaj.
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Joliet, IJl. g. okt. — Naši delcgatje so se srečno vrnili s konvencije v Memphisu, Tenn., kjer je bila prvikrat vsemu svetu- vidno razvita zastava z geslom: Vse za veliki brodarstveni kanal med velikimi jezeri in Mehikan-skim zalivom! In jolietski delegatje so resnično prav zadovoljni z vtisom, ki so ga dobili na velevažnem potovanju in zborovanju. Naš alderman, g. Anton Nemanich, je prinesel celo torbo zanimivih pripovedek, za katerih resničnost lahko jamči. Od prvih besed predsednika Roosevelta v St. Louisu do zadnje zdravice na sobotni slavnostni večerji v Memphisu so bili govori in obče mišljenje skoraj enoglasni za podjetje globocega vodovoda. Prav nič nesoglasja ali malosrčnosti ni bilo opaziti. Nekateri govorniki so pač odkritosrčno priznali, da bo imel korr-gres težko nalogo, prodreti s primernimi naredbami proti oviram, ki jih bodo stavile mogočne železniške družbe, katere bodo uporabljale vsako sredstvo, samo da obdrže vse vozno blago v svojih rokah. Ampak misliti ni, da bo to nasprotovanje nepremagljivo. V resnici je povoljno mišljenje tako naraslo in potrebe so tako nujne, da se črnogledci umikajo in da dobiva podjetje novih in mogočnih podpornikov vsak dan.
• Ta konvencija je takorekoč položila «dgblni karoep. Gradnja je šel.g komaj
začeta. Prihodnji kongres bode gotovo kaj ugodnega ukrenil, in naslednji pa tudi kaj, pod pritiskom vsakoletnih konvencij, ki se bodo vršile v pro-Speh vodovodnega načrta. Prihodnja, t. j. druga konvencija bode v Chicagi leta 1908. in tretja v New Orleansu, La., leta 1909-,
To je nekaj. In s tem smo začasno lahko zadovoljni vsi, ki nam je na srcu napredek našega mesta, za katero bi pomenjal nameravani kanal—ogromen kapital.
—	Za veselico s plesom, ki jo priredi v soboto 12. t. m. v Golobičevi dvorani Slovensko pevsko in telovadno društvo Sokol, je med našo mladino obojega spola veliko zanimanje. Pa tudi starejših rojakov in rojakinj menda ne bo manjkalo, ker je večer lepo izbran in veselo urico preživi vsakdo rad v Golobičevi dvorani, kjer se človek počuti tako “po domače”. Zatorej v soboto na svidenje!
—	Pod oskrbo dr. Ivca se zdravijo v bolnišnici sv. Jožefa: Mr. Kozjak iz La Salle, 111., bolan na želodcu in pljučih že tri mesece, je boljši; Mrs. Zalar iz Rockdala, srečno operirana, šla včeraj domov; Mrs. Aroli, srečno operirana na maternici; Mr. Petrovčič, vsled zastrupljenja na levi nogi trikrat operiran, bo kmalu okreval; Mrs. Prodanovič, po večletni bolezni srečno operirana na maternici. — Posebno znamenito operacijo je izvršil naš doktor včeraj v omenjeni bolnišnici, in sicer na neki angleški gospici. Odstranil ji je namreč nič manj nego deset žolčnih kamencev in tako rešil življenje, ki je viselo že na niti. Take operacije ni bilo baje že petnajst let pod streho rečene bolnišnice. O tem slučaju poročajo tudi angleški dnevniki jolietski.
—Vlomili so neznanci v grocerijo dobroznane grocerijske tvrdke Ogulin & Sitar Bros. v noči od zadnjega petka na soboto. Odnesli so samo staro pušo, a dve novi so pustili pri miru, kakor tudi vse druge stvari.—Isto noč so menda posetili neznanci Frank Roglov salun, kajti drugo jutro so bila vrata najdena odprta. — Zadnjič smo poročali o vlomu v Chulikovo proda-jalnico. In sedaj je splošno mnenje tako, da je vse te vlome zakrivila organizirana jata istih ptičkov. Upajmo, da se kmalu ujamejo na limanice, seveda, če jih je slavna policija nastavila, česar pa ne vemo.
—	Rudolf Matthews, “an Austrian” (?), star 55 let in živeč pod h. št. 307 na Granite cesti, je zadnji petek popo-ludne strmoglavil skoz okno svojega domovanja 35 čevljev globoko in si hudo razbil glavo. Ponesrečenca je prepeljala mestna ambulanca v bolnišnico sv. Jožefa.
—	Neki rojak z North Broadway je prišel te dni na policijsko postajo s svojim nadepolnim sinkom in je prosil, naj zadnjega takoj zapro. Zakaj? Ker je hotel uteči na “divji” zapad z nekim krdelom kravarjev ali cow-boyev. Policija je očeta in sina poslala domov, a kje je sedaj zadnji, nam ni znano.
—	Pokojna Ana Zagorec ne zapušča v starem kraju nobene sestre, pač pa dve tukaj, ki sta Mrs. Frances Turk in Mrs. Mary Terlep. Tako nas je pravkar poučil oče blage pokojnice.
vsem kršiteljem in posčbno še črnim kršiteljicam reda in miru.
—	Iz South Chicage,, 111. se nam poroča, da so tamkaj v nedeljo večer zaključili bazar v korist slovenski cerkvi sv. Jurija in sicer s kontestom, pri katerem je zmagal g. Frank Medosh, ki je prejel $693.50, dočim je njegov tekmec nabral samo $603.81. Vsekako sta se oba gg. kontestanta odlikovala, kakor je razvidno iz navedenih svot, in oba zaslužila čast.
—	Več skrivnih igralnic v sredini mesta je policija zasledila in “zašta-pala”. Igralo se je za velike svote.
—	"The Joliet Iron Products Co.” je začela hitro napredovati z gradnjo svoje tovarne na East Washington-cesti.
—	Večerna šola v poslopju “Roosevelt school” ob North Chicago cesti je spet otvorjena od ponedeljka. Za priseljence, ki se hočejo učiti angleščine, je določena posebna soba, kjer se bo poučevalo ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih zvečer, seveda brezplačno.
—	“Sewer” ali odtočni vodovod na North Chicago-cesti prav pridno napravljajo že dlje časa, ampak dovršena stvar še dolgo ne bo.
—	Od ponedeljka dohajajo vlaki Santa Fe-železnice od severa v mesto po novi progi, povzdignjeni do Cass-ceste. Severno vozeči vlaki pa bodo še rabili stare tire skoži jeklarniško dvorišče, dokler se ne dovrši “track elevation". A kdaj se to zgodi? Vedi-gabog.
—	Skoro dve tretjini septembrskih dni smo imeli letos oblačni. Dež je igral veliko vlogo. Seveda je vsled tega trpela poljščina po naši okolici.
■— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Cvetkovič Rok, Jurče-vič Aleks, Petrič John, Vujovič Gjuro in Zupančič Franc.
—	Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Mount Olive, 111., 7. okt.—Cenjeni urednik A. S.! Naznanjam rojakom in sobratom, da je nam nemila smrt pobrala enega izvrstnega mladeniča, namreč: Rudolf Topolovšeka. On je šel na 2. okt. zdrav in Vesel na delo v majno No. 5. in je delal do 1. ure popoldan. V trenutku ko misli postaviti eden prop in dela luknjo v tla zanj, se mu nad glavo odtrga velik kamen (soap stone) in pade mu ravno na glavo, ki mu jo je čisto zmečkalo, Bil je pri priči mrtev. Njegov tovariš se je prestrašil in šel klicat pomoč. Potegnili so ga mrtvega izpod kamena in prenesli domov prestrašeni materi. On je bil zavoljo lepega obnašanja in omike nam vsem priljubljen. Bil je II. tajnik in nadzornik pri našem društvu. Ker njegovega očeta ni bilo doma (je bil v We-noni, 111.) in ker telegrafisti štrajkajo, da je on prepozno telegram dobil in ga je. že eden z vlakom šel iskat, smo počakali nanj in našega sobrata pokopali šele v soboto na 5. t. m. Mrtvaški sprevod je bil lep, ker se je naše društvo vdeležilo z regaljami. Po sv. maši zadušnici smo. se pomikali društveniki peš in odzadaj obilo kočij proti grobu. Skoro vsakemu so prišle solze v oči, ker si je lahko pomislil: “tako mlad fant, in že je moral zapustiti ta svet.” Navzoči rojaki, ki še niso pri našem društvu, so precej obljubili, da pristopijo, in že včeraj smo jih sprejeli. Pričakovati je še, da jih še več pristopi bratov Hrvatov, ker Slovencev tako ni več, da bi ne bili pri društvu. Naj si vsak rojak misli, da tudi njega lahko nesreča zadene, morda da ga le pohabi in bi bilo še hujše zanj, ko bi ne bil pri nobenem društvu. Toraj ne odlagajte in pridružite se k naši slavni Jednoti. Pokojnemu naj bo tuja zemljica lahka!
Naznanjam rojakom, da tu so bili premogarji precej nesrečni zavoljo dela. Eden šaht so že na 3. avgusta šta-pali, ker so ga začeli timprati in še sedaj ni gotov. Bilo je kakih 200 premogarjev brez dela. Sedaj na 28. sept. je pa še “engine room” in “boi-ler room” pogorel na No. 15. in so 3 stroji za nič in se ne more prej delati, da dobijo nove” engine” in da napravijo novo poslopje. Zopet je bilo kakih 300 mož brez dela. Nekaj so jih vzeli k drugim šahtom, pa vendar za vse ni prostora.
Toraj rojaki, še kaka 2 meseca ne bo tu lahko dobiti dela; potem bo že morebiti boljše. Slovencev nas je kakih 25 tu v Mt. Olive; seveda v sosednih mestih jih je še dosti tu okoli.
H koncu pozdravljam vse rojake in sobrate po širni Ameriki.
— Spet lov na salunarje! Devetindvajset jih je bilo zadnji petek pozvanih, da se zagovarjajo zaradi prestopkov proti nedeljski postavi, in seveda bodo morali plačati vsak svojo globo. Pravijo, da si je Mr. Heise, državni pravdnik, omislil posebno občutno “gorjačo”, ki bo neusmiljeno pela, dokler ne bodo poraženi vsi nasprotniki policijskih predpisov o krčmarstvu. In redarji bodo baje tudi strogo nadzirali, da se saluni med tednom točno ob enajstih zvečer zapirajo. Sploh se začne “prava” križarska vojska proti
Math. Gaishek, tajnik.
Newburg, O., 6. okt. — Slavno u-redništvo A. S., prosim priobčite sledečih par vrstic v nam priljubljenem listu A. S. Zopet hočem in želim sporočiti rojakom po širni Ameriki o nesreči, katera se je zgodila našemu rojaku Matevžu Moleku dne 2. t. m. Delal je tukaj v Steamburg-tovarni. Pri porivanju kar mu je spodrsnilo in siromak je padel ravno pod kare, katere so ga kakih 20 korakov vlekle naprej. Ko so ljudje prihiteli ponesre-
si mislijo nekateri ljudje v začetku bolezni. “Saj bode samo izginilo”. Ako se prilika enkrat opusti je nevarnost kmalu na krmilu. Ne čakajte da greste v posteljo, ampak poslužite se hitro
Slabo dihanje, grenkost v ustih, glavobol, črno okvirje pod očeh, bolečine v hrbtu, otekline noge in druge bolezni kličejo za pomoč v takih slučajih. Gori omenjeno zdravilo Vam bo pomagalo. Cena $1.25 in 75C.
“Trpel sem na bolečinah v hrbtu in na obistih. Moja sapa je bila prav o duma, vendar sem po rabljenju dveh steklenic Severovega zdravila oper bolezni na obistih in jetrih prav popolnoma ozdravel”.
T. Ciemski, Walton, N. D.
je nekaj navadnega v tej deželi, Ta bolezen zadržuje eeli slstéhi v delovanju in delà hèred. Nobeno zdravilo ne popravi takih napak tako uspešno kakor
in pridobiva dnevno novih prijateljev
Severov
življenjski
balzam
Severov
želodčni
grenčec
ki je velecenito zdravilo proti zaba-sanosti, neprebavnosti, pogostem glavobolu, izgubljen ju okusa, navadni sla bosti, in drugih podobnih boleznih žena in deklet.	Cena 75c.
ki je najboljše zdravilo zoper vse nerede v želodcu. Odstrani bolečine v prebavnih organih, da isti delujejo redno. Odpravi tudi dispepsijo.
Cena $1.00 in 50C.
Zdravniški svet zastonj
Dobiva se v vseh lekarnah
čencu na pomoč, videli so, da je bil že brez ene roke in brez obeh nog. Ko so ga ven izvlekli, je bil že mrtev. Molek je bil star 23 let. in tudi pri mladeniškem podpornem društvu sv. Antona.
Zatorej rojaki, zopet imate za vzgled, kako hitra je smrt. Ona ne zbira, kar pobira. Zotoraj rojaki, kateri niste še danes pri nobenem društvu, pristopite jutri kakor hitro je mogoče morda pojutranjem ne bode že več časa. Zadeti vas zna nesreča, bolezen ali smrt, o kateri se vsak dan slišijo žalostne novice. Podporna društva in K. S. K. J. so v pomoč v bolezni ali v smrti. Zatorej rojaki, naročajte se na list A. S. in berite ga, videli bodete, da 'se ne boste kesali za edini dolar, katerega stane celo leto.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno pa katoliške društvenike, in tebi pa, vrli list A. S., želim obilo naročnikov in predplačnikov.	John Lokar.
Brockway, Minn., 5. okt. — Že delj časa sem pričakoval kakega poročila v našem zelo cenjenem listu Amer. Sl. od tukajšnje okolice in o položaju tukajšnjih Slovencev; toda kakor se vidi, čakal sem zaman. “Stari farmer”, “Mlinarjov Janez” in “Žagarjev Boštjan”, vsi so vtihnili. Da pa ne bomo čisto pozabljeni, namenil sem se jaz, “Faran” nekoliko pisati. Ko bi se meni pero tako dobro sukalo v rokah, kakor lopata ali motika, bi se pač ne menil za druge, ampak pisal bi redno kake novice iz naše “rajske doline”; zraven mi pa tudi slovenščina prerada pa kranjščino uide.
Kar se tiče poljskih pridelkov, so sedaj večinoma pospravljeni. Turšiča in tuintam krompir je še na njivi. Izmed belega žita so pšenica, rž in ječmen dobro obrodili, oves pa je zelo slab. Pomladansko mrzlo vreme in pa rija sta ga skoro čisto uničila. Turšiča in krompir sta tudi dosti dobro obrodila, in tudi sena ne bode manjkalo. Tako smo zopet prevideni z živežem za eno leto in še tudi za prodaj bo nekaj, za kar bodi hvala dobrotljivemu Bogu. Žito in živina ima dobro ceno. Pšenica se proda že sedaj po tolarji bušel, nekaj kar je zelo redko ob času mlatve.
Danes 5. oktobra se je podala gospodična Angela Mencinger v Waukegan, 111., kjer nastopi prihodnji teden kakor učiteljica pri slovenski farni šoli. Gospodična Mencinger je izvr šila učiteljsko deželsko šolo v Normal School, St. Cloud, Minn., ter je zmoži na treh jezikov, namreč: slovenskega angleškega in nemškega. Želimo ji obilo uspeha!
Kar se tiče cerkvenega položaja, smo kakor ponavadi zadovoljni. Imamo svojega stalnega župnika, ki deluje že več let med nami in je naredil že obilo dobrega za naš dušni kakor tudi telesni blagor. Naj mu plati Bog sto tero in ga nam ohrani še mnogo let!
Pretečeno poletje je bilo tudi več porok in “ofceti”, kar priča, da naš slovenski rod, akoravno precej poan gležen, še ne bo tako hitro zaspal. Ena teh porok in ofceti se je vršila šele pred kratkim in ker mi je še precej v spominu, hočem jo nekoliko popi sati.
Bilo je 24. septembra. Pričelo se je ravno daniti in še je vladala vesoljna tihota, ko se zbudi Legatov petelin, ki je sedel na visokem drogu zraven lepe bele kure; pogleda nekoliko postrani, zameži enkrat ali dvakrat ter stegne dolgi vrat in z močnim glasom zapoje: “Prnesite—kej—v mli—i—in”. To zbu di tudi njegovo tovarišico, katera mu takoj pritrdi s “tok—tok—kokot”. Nato se spusti veliki kurji vodja k tlom in se splazi z nekako nejevoljo skoz majhno luknjo v durih, stopi na prosto ter se pomižikovaje ozira okrog kakor kak gospodar, ki opazujoč ju-trno vreme sam pri sebi prevdarja, kaj bi se bilo lotiti čez dan. Vse je kazalo, da bode dan lep. Vspne se toraj zopet na prste in zakliče še glasnejše: “Prnesite—kej—v mli—i—in.” Ker pa le še ni bilo nobenega, da bi potresel žita pred njega, začne jezno praskati po prahu, da se je kar kadilo in godrnja ,sam pri sebi: “Koker—kaka— kura’ koker—kaka—kura.” Ta vrišč pa je zbudil Legatovcx družino in takoj so začeli vstajati, dasiravno je bilo še rano in kralj svitlobe se še ni vzdignil iz svoje zlate postelje. Bil je to ofcetni dan in treba je bilo brezštevila vsakovrstnih priprav. Hlapci in dekle so hiteli kar navskriž, da pripravijo kar potreba. Kmalu so pričele iti skupa vsakovrstne kočije, v katere so bili vpreženi lepo okinčani konji. Začeli so se zbirati povabljeni,da spremijo ženina in nevesto v sprevodu do cer kve. Ženin in nevesta (da ne pozabim omeniti) sta bila Andrej Legat, sin Martina in Barbare Legat; nevesta, Nežka po imenu, pa ima starše v starem kraju in je šele pred pol letom prišla v Ameriko. Pisatelj ne ve njenega polnega imena in drugih okoliščin, da bi mogel kaj več reči kakor to, da je, kakor se na nji \idi, dobro vzgojena. Cerkev je bila natlačena od sorodnikov, prijateljev in znancev, kateri so se po dokončani sv. maši in poroki podali na ženinov dom, kjer se je vršila svatba. To ti je bila ofcct, kakoršne že dolgo ne pomnijo Brock-waycani. Vsi navzoči so bili najboljše volje in kmalu se je razlegalo lepo slovensko petje od hriba v dol. Toda to še ni bilo vse. Kmalo po kosilu je zaigrala “Simničeva orkestra” eno najlepših okroglih in takoj se je začela mladina vrteti, da jih je bilo veselje gledati.
Tako je kmalo prešel dan in še nekaj noči. Vsakdo je bil zadovoljen in vesel, in Legatov petelin je že dav-
W. F. S
CEDAR RAPIDS IOWA
no sanjal sladke sanje, predno so se gostje razšli vsak na svoj dom.
Srčno voščeč novoporočencema obilo sreče in blagoslova, pozdravljam vse rojake vsepovsod.
Faran.
Pittsburg, Pa., 30. sept. —- Ker se ni nobeden izmed naših gospodov dopisnikov oglasil o nesreči, katera je zadela našega rojaka Jožefa Žuniča dne
5.	sept., zatorej sem se jaz namenil ravno danes si vzeti malo časa in naznaniti žalostno vest.
Na delo je šel imenovani rojak zdrav in vesel, a vrnil se ni nazaj. Nesrečnež je bil vposlen v tukajšnji rudotopilnici, takozvani “Lucy Furnace”. Ker tistega dne ni bilo zadosti dela, je delodajalec odposlal nekoliko delavcev, med njimi J. Žuniča. Ko se je hotel na povratku proti domu umakniti enemu vlaku, ga je kar naenkrat zagrabil na drugem tiru drug vlak, kateri se je pomikal semtertja, in zmotal nesrečneža in mu odtrgal obe nogi ravno pod koleni. Nesrečnega rojaka so odpeljali v West Penn-bolnišnico. Žalost nad nesrečo mu še veča dejstvo, da ni bil zavarovan pri K. S. K. Jednoti in nikjer drugje tudi ne. Nesrečnež je v Ameriki pet let. V stari domovini ima soprogo, a še sreča, da je brez otrok. Tukaj v Ameriki ima več sorodnikov, kateri ga seveda toažijo v velikih težavah in bolečinah in skrbijo s pomočjo rojakov, da bi se nesrečnež nekoliko oprl na drvene noge in zapustil njemu ostudno Ameriko in šel v svoj rojstni kraj, katerega je zapustil s svojimi zdravimi nogami.
To bodi vzgled onim trdovratnikom, kateri niso še v nobenem društvu in ne pri K. S. K. Jednoti ter tudi ne v nobeni drugi Jednoti. To bodi vzgled onim članom Jednote, katerih je veliko in ki pravijo, kadar pride kakšna majhna naklada od Jednote: ‘“Go to hell’, društvo! Grem raje v amerikan-sko ‘society’.”
Poslušaj, prijatelj moj, da ti razložim, kako so nam Angleži prijazni kot v drugih ozirih tako s svojimi društvi. Zgoraj omenjeni ponesrečenec je pristopil v angleško društvo in je plačeval redno agentu svoje prispevke po $1.40 na mesec. “Če si bolan,” mu pravi, “dobiš na teden $10,00 podpore.” Ljudje pravijo: na pohvaljene jagode ni vredno velike košare nositi. Istotako se je zgodilo z zgoraj omenjenim rojakom. Ko je bil zbolel, dalo mu je sicer amerikansko društvo za 2 tedna bolniške podpore, a ko so izvedeli, da je neozdravljiv, so ga zbrisali, češ, še toliko nisi niti izdal za društvo. In krivonosi “Janko” mu je obrnil v največji bedi hrbet, ne da bi mu rekel “Good by”.
Zatorej, rojaki moji, pristopajte v slovenska društva in K. S. K. Jednoto, ker ste in boste prepričani od čla-
nov, ki so že v društvu, kako so postreženi od svojih bratov društveni-kov. Ni dolgo tega,, da je bil neki član našega društva v bolnišnici, in istotam je bil tudi neki rojak, kateri ni bil v nobenem društvu. Neko nedeljo nas pride več članov skupaj obiskat našega društvenega brata. Čeravno je od bolezni težko izdihoval, vendar mu je bilo srce polno veselja, ko nas je zagledal število članov,kakor da je v društveni seji. Ko sem se ozrl na drugo posteljo, zagledam tam mladeniča, kateri toči bridke solzice. Sto-pivši k njemu, ga vprašam: “Zakaj se ti jokaš?” — “Oh, kako se ne bi jokal,” mi odgovori, “koliko ima tisti obiskovalcev, jaz pa nobenega”...
Dragi rojaki in prijatelji, premislite si in zbudite se iz trdega spanja, pri-
stopite v naša društva in zahajajte v varstvo naše skrbne matere, slavne K. S. K. Jednote, ker ne veste ne kraja ne časa, kdaj in kje vas nesreča dohiti. Čim prej, tem boljše! Nikar ne mislite: “Ne mislim biti dolgo več v Ameriki.” Že nekateri so tako mislili, pa so vendar ostali v pokoju ameri-kanske zemlje, katera je bolj skupa kakor naša, katero smo zapustili.
K sklepu še enkrat prosim onfe rojake, kateri še niso z nami v društvu, naj ne zanemarjajo pristopiti z ozirom na svojo lastno korist.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. in tebi, hvalevredni list Am. Slovenec, želim dobrega uspeha, ker vem, da si dober vojak in zmagovalec za sv. vero. Geo. Veselič.
Nova prodajalna oblek
na 920 North Chicago St. JOLIET
----------------------------------
je vsakemu, ki je tam kupoval v dobrem sponimu, ker vsak je prepričan, da je to prodajalna v kateri se dobi trpežno bi?» go.
Vse naše blago je guaran-tirano.
in sicer zato, ker je isto nam guarantira-no, ko go kupimo.
Poskusi enkrat in prepričani smo, dase prideš.
Zakaj ne kupuješ pri rojaku, kjer dobiš boljše blago, kot drugje. Ustrežemo Ti namreč a blagom, ki je moderno, novo in po nizki ceni.
Ne pozabi torej ime!
Frank Simonick.	Joseph Strutzel.
^imonich & ^trutzel
920 North Chicago Street

—	Iz škofijske kronike. Podeljene so župnije: Mirna peč č. g. Antonu Zore, kaplanu na Krki. Imenovan je č. g. Al. Wester, kaplan v Slavini za župnega upravitelja ondi. — Premeščeni so čč. gg.: Valentin Kajdiž iz Borovnice na Dobrovo, Alojzij Perz iz Starega vloga v Koprivnik, Frančišek Zajc iz Tržiča v Stari log, Janez Prijatelj iz Jesenic v Tržič, Ignacij Zaplotnik iz Logatca za kapiteljskega vikarja v Novo lliesto, Janez Lovšin iz Št. J anža v Boh. Bistrico, Leopold Črne iz Planine v Št. Janž. — Nemški vitežki red je premestil č. g. P. Rajmunda Kubinek iz Črnomlja v Semič in č. g. P. Gregorja Cerar iz Ljubljane v Podzefnelj. — Nameščeni so za kaplane čč. gg. novomašniki Jos. Bizjak v Planini, Jos. Bambič v Žireh, Frančišek Kogej na Jesenicah, Josip Koželj v Knežaku in Leopold Turšič v Logatcu. — Resigniral je na podeljeno mu župnijo Preddvor č. g. Val. Aljančič, župnik na Dobravi pri Kropi.
—■ Katehetski shod v Ljubljani. V Ljubljani se je ustanovilo društvo slovenskih katehetov, ki je imelo zadnjič prvi občni zbor in obenem dvodnevno 'praktično zborovanje, pri katerem so se vrstili nastopi, predavanja in diskusije. Udeležencev obeh dni je bilo o-krog *60; med njimi so bili zastopniki vseh slovenskih škofij, kajti veliko boljšega se niti na velikih shodih, kakor je bil dunajski, ni pokazalo in doseglo. Odbor katehetskega društva se je že konstituiral. Za predsednika je izbran velezaslužni katehet, kanonik Kržič, Tajniške posle so poverili katehetu A Čadežu,
—	Nova šolska knjiga. Slovensko-grško slovnico, ki jo je spisal gosp. profesor dr. Josip Tominšek, je na-učno ministrstvo v rokopisu odobrilo. Merodajni strokovnjaki so se baje o njej še pred odobrenjem rokopisa zelo pohvalno izrazili. Knezoškofijska privatna gimnazija v Št. Vidu prične kot prva že letos s slov.-grškim poukom. Knjigo je prevzela v natisk “Katoliška tiskarna”. Izdajo knjige je pa omogočil prevz. gosp. knezoškof ljubljanski dr. Jeglič z lastnimi stroški ter si tako pridobil novih zaslug za povzdi-go slovenskega srednjega šolstva.
—	Slovensko visokošolsko dijaštvo v 1. 1906—07. Vsega visokošolskega dijaštva (slovenskega) je bilo 672, med temi 352 juristov, 49 medicincev, 165 modroslovcev, 63 tehnikov, 10 veteri-narccv (živinozdravniška visoka šola), 17 agronomov (poljedelska visoka šola), 3 eksportni akademiki, 4 trgovski akademiki, 5 montancev (rudarska visoka šola), 1 farmacevt, S konservato-ristov, I akademični slikar in 1 na pe-dagogiju. Na Dunaju je bilo 377, v Gradcu 205, v Pragi 79, ,v drugih mestih 11 visokošolcev.
—	Vseslovenski trgovski shod namerava 20. oktobra prirediti v Ljubljani trgovsko društvo “Merkur”.
—	Ljubljanski obč. svet je sklenil zvišati letni prispevek “Družbi sv. Cirila in Metoda”.
—	Zdravniške vesti. Za primarija v deželni bolnici v Ljubljani je zadnjič deželni odbor imenoval g. dr. Jenkota.
•—V Kostanjevico pride za okr. zdravnika g. dr. Češarek.
—	Imenovan je za carinskega in-I spektorja v okrožju ljubljanske finan-! čne direkcije gospod Mat. Grahek.
I — Legar v Postojni. Dne 10. sept. je umrla 24 let stara žena Ivana Kovač, vulgo Menjač, na "legarju.
—	Demisije v Postojni se nadaljujejo. —. Okrajni glavar v Postojni g. Lapajne je prosil pri vladi za svoje Umirovljenje. Občinsko svetovalstvo v Postojni je baje v svoji zadnji seji sklenilo slediti koraku svojega župa-
! na. O odstopu župana g. Pikla se še ‘ Poreča: Župan g. Piki je torej res odstopil. Mož je gotovo dobro premislil svoj korak. Nam je žal zanj. Bil je ■ najboljši mož, mož krščanskega življenja in gotovo tudi krščanskega prepričanja. Toda, kakor se nam zatrjuje, ni imel pri svojem, vsled epidemije tež ; kem poslu nobene zaslombe, zato je odstopil.
—	Žrtvi tifusa v Ljubljani. V vojaški bolnici je umrl na tifusu sanitetni vojak Anton Trošt, ki je v svoji službi nalezel tifus. — Umrl je na lesarju tesarski pomočnik Jakob Omejc, 5tar 23 let.
—■ Za hčerjo v smrt. Dne 18. avgu-sla t. 1. se je ubila pri nabiranju planink na kamniških planinah hči premožnega posestnika Krta. Dne I7.sep-tembra — mesec dni po tem dogodku so našli na kamniških planinah nevestnega njenega 76 let starega oče-ta- Zadet od kapi je kmalu nato umrl.
S —• Smrten padec. Blizu Moravč je ‘rtsel 59 letni posestnik Završnik ore-
Pri tem pa je padel z drevesa in
tc ubij.
Svojega otroka ubil. V prepiru z milo je vrgel posestnik Janez Jež na 1 obračevi, okraj Idrija, proti svoji že-
ni grablje, ki so pa tako nesrečno zadele za ženo stoječega njegovega 2 in pol letnega sinčka, da je otrok vsled poškodbe na desnem sencu, drugi dan umrl
•—S sekiro je ubil hlapec Grega Troha v Javorju pri Škofji Loki hlapca Jakoba Tavčarja. Nekaj sta se sprla.
—	Dijak se ubil na počitnicah. Dne 9. sept. ob 8. uri zjutraj je šel pri svoji teti Neži Stanovnik v Mojstrani na počitnicah bivajoči isletni dijak Stanko Kuhel iz Ljubljane na strmi hrib Račišče pri Mojstrani. Dijaku je spodrsnilo in padel je preko skale 50 metrov globoko. Teta, ki je od svoje hiše videla nesrečo, je hitro poslala dva delavca na pomoč. Delavca sta nezavestnega dijaka prenesla v svoje stanovanje, kjer je v par minutah u-mrl. Na glavi je ponesrečeni dijak imel veliko notranjih poškodb.
—	Umrl je v Škofji Loki c. kr. avs-kultant g. Peter Levičnik, star 3i let.
—	Umrla je 17. sept. č. sestra Colum-ba Kovač, prednica v Leonišču v Ljubljani. — Umrl je v deželni bolnici posestnik Ivan Kuhar, star 44 let. — Umrl je v Ložu orožnik g. Anton Avbelj. — Umrl je v Ložah pri Vipavi 13 sept. Radeckega veteran Frančišek Pangerc v 85. letu. — Umrla je v Sežani c. kr. poštarica v pokoju gdčna. Evfemija Mahorčič. — Umrl je v Ljubljani restavrater g. Ludovik Fantini.
—	Istotam je umrl brivski mojster g. Franc Zupan. — Na cesti na Kodeljevo je umrl paznik prisilne delavnice g. Mat. Pečnik.
—	Nesreče pri gradnji nove železnice Trebnje-Št. Janž. V ponedeljek, 9. sept. se je pri gradnji železniškega mostu čez vodo Mirno pri Mirni ponesrečil zidar Andrej Kramar iz Sedla pri Kobaridu (Goriško). Vzdigoval je sam težak kamen. Pri tem je izgubil ravnotežje in padel vznak, kamen pa nanj in mu zdrobil levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga še tisti dan v bolnišnico v Novem mestu. — Druga nesreča se je pripetila Antonu Strnadu iz Ostrožnika pri Mokronogu. Kopal je še z enim tovarišem pesek na Šma-lovem posestvu v Bezgovcu pri Mirni. Ker je preveč izpodkopal, vdrla se je zgornja plast nanj in mu zlomila dvakrat hrbtenico in nekaj reber. Železniško podjetništvo je poslalo precej voz ponj, pa ko so ga pripeljali na Mirno pred železniško bolnišnico, ki je sedaj nastanjena v stari šoli, je revež nepreviden izdihnil. Ljudje govore, da železniški uslužbenci niso hoteli poslati po duhovnika, pa to po zatrjevanju očividcev ni res. Gosp. Geringer je poslal takoj svojega nečaka v župnišče. Gosp. Neubauer je 'šel precej tja, pa tačas je ponesrečeni že izdihnil
—	Čobal je bil obsojen na tridnevni zapor, ker je na nekem shodu imenoval vojake “krompirjevce”.
■—• Zdravišče in kopališče v Kamniku je kupil g. dr. Hermann od svoje soproge za 90.000 kron.
—	Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil Ivan Rebolj, hlapec v uršulinskem samostanu v Škofji Loki.
—	Bivši “Katoliški dom” v Ljubljani je kupil dne 16. sept. na dražbi stavbenik gosp. Filip Supančič za 105,700 kron.
—	Za štiridesetletno službovanje je dobil umirovljeni učitelj gospod Franc Kalan v Šmihelu-Stopičah častno svetinjo.
—	Čebelarski shod v Metliki. 1. sept. se je vršil dobro uspeli čebelarski shod v Metliki. Udeležnike sta pozdravila gospod župan in gospod predsednik kmečke podružnice. Nato je gosp. Likozar, nadučitelj iz Ljubljane, podal glavna navodila o umni čebeloreji ter je odgovarjal na mnoga mu stavljena vprašanja. Zanimanje od strani čebelarjev je bilo zelo veliko ter so bili gosp. govorniku za dana navodila in pojasnila prav hvaležni. Tudi v Beli krajini so se začeli čebelarji bolj zanimati za zanemarjeno čebelorejo.
■— Z možnarjem je hotel jazbeca loviti 18 letni mladenič Marko Šteiblar iz Cerkvišč,-župnije Podzemelj. Mož-nar se je razletel, fantu roko odtrgal in jazbec je ušel.
—	Novo gasilno društvo se je ustanovilo v Valti vasi.
—	Toplice na Dolenjskem, 16. sept.
—	Sezona se nagiblje h koncu in število gostov se krči od dne do dne, Daši je bilo doslej okoli 150 tujcev več kot lani, je vendar splošno število premajhno glede izredno zdravilne vode in prijetne lege tega našega glavnega zdravišča v deželi. Vseh bolnikov, ki so uporabljali kopeli, je bilo nekaj čez tisoč. Natančno število bomo priobčili šele ob sklepu sezone. Po tiskanem zdraviškem redu, ki visi na steni “knežje kopeli”, traja sezona do 15. oktobra. Ako pa ni topličarjev, se zatvori koncem septembra.
—	Ponarejen denar. Neki posestnik od sv. Križa pri Kostanjevici je plačal 17. sept. moštovino na krškem mostu s ponarejenim dvajsetkron-skim bankovcem. Mostninar je stvar naznanil žandarmeriji. Pri posestniku
je žandarmerija našla še en tak dese-tak. Posestnik je ponarejeni denar dobil baje pri prodaji prešičev. Vr-šia se bo stroga preiskava.
—	Na pomoč pogorelcem v Zg. Senici! Iz Reteč pri Škofji Loki se piše: Dne 8. sept., t. j. na praznik rojstva i Marije Dev., okrog 2. ure zjutraj je ! nastal iz neznanega vzroka ogenj v ; vasi Zgornja Senica, v župniji Rete- j če, ter sceloma pokončal petim gospo- 1 darjem hišna in gospodarska poslopja. ! Škoda prizadetih gospodarjev je v! tem občutljivejša ker so—kakor sploh ' znano—v slabem gmotnem položaju j in za prav nizke svote zavarovani. Huda se jim godi zlasti radi krme, ki jim je gorela in nimajo sedaj kaj pred živino položiti. •
—	V križanskem konventu v Ljubljani se je mudil veliki mojster nem. vit. reda nadvojvoda Evgen. Dospel je : iz Beljaka, kjer je imel svoje bivališče I o priliki vojaških vaj. V konventu si je določil tudi oddelek za svoje prihodnje bivanje, kadar pride v Ljubljano.
—	S samoslovenskimi krajevnimi napisi ni nič!? Občinski odbor v Trebelnem je sklenil pred dvemi leti na-1 praviti samoslovenske krajevne napise. C. kr. okrajno glavarstvo je pa j ta sklep razveljavilo. Občinski odbor je napravil pritožbo. Deželna vlada je istotako odločila. Občinski odbor se |-je pritožil še naprej. Dne 1. septem-, bra t. 1. je došel odlok, da tudi c. kr.: ministrstvo za notranje zadeve zavra- : ča pritožbo in razveljavlja sklep ob- . činskega odbora. Krajevne table mo- ! rajo torej biti dvojezične. Na Kocev-! skem so samonemški napisi, na Trebelnem, kamor niti tujci ne prihajajo, v čisto slovenskem kraju, ne smejo biti samoslovenski napisi. Kje je enakopravnost? Treba bode sedaj še dobiti človeka, ki bode v nemščino prestavil imena naših vasi Ornuška vas, Roje, Bogneča vas, Derečji vrh, Cikava itd. Kako bodo neki izgledala ta imena — dvojezično?
Prijet prisiljenec. V Slavoniji sč prijeli prisiljenca Andreja Rahneta, rodom iz Vinjega pri Dolskem, ki je v času košnje pobegnil iz travnika pod Rožnikom. V Slavoniji se je Rahne izdajal za Putra in je imel pri sebi delavsko knjižico Apol. Medičeve iz Št. Vida.
—	Vojaški zrakoplov, ki se je vzdignil v zrak na maneverskem okrožju na Koroškem in ki so ga na Kranjskem videb pluti visoko v zraku v Tržiču, v Ljubnem in na več krajih na Notranjskem, je 7. sept. priplul v Pazin. V njem sta bila dva častnika bosanskega polka. Balon je svojo 190 kilometrov dolgo pot preplul v 7 in pol urah.
—	Voda še vedno nagaja v jami v Idriji. Že 9 mesecev delujejo trije stroji, da dvigajo vodo iz 300 metrov globočine na površje. Sedaj nekako kaže, da jo bodo z betonom zajezili. Smo pač na Notranjskem, kjer je velika podzemeljskih jam in votlin, kamor se nabere voda in potem sili skozi vsako špranjo. Nekaj tisočakov dobička bode radi tega imela manj država in marsikateri delavec je dobil nahod, ko je moral vedno na mokrem delati.
*JU'	ä* •.	's\
TELEPHOMi : 1.27*5 REC7ÜR. *
FRANK SAKSER OD.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
—	Iz Celja. Pri volitvah v pridob-ninsko komisijo v celjskem polit, o-kraju so zmagali Slovenci.
—	V Slovenskih goricah zori letos kaplja kakor je že dolgo ni bilo.'Preveč sicer ne bo vina, a to, kar ga bo, bo izborno.
—	Letošnje ljutomersko vino bo izborne kakovosti. Tudi po množini bo letina dobra.
—	Poslanec dr. Ploj se je mudil osebno v Halozah, ogledal si je škodo sam in tudi izposloval posebne krajevne odbore, ki bodo presojali o potrebi oškodovanih vinogradnikov. Storil je tudi vse potrebne korake za odpis davka in za podpore.
—• Pri občinskih volitvah v trgu Šmarij i pri Jelšah so bili soglasno izvoljeni kandidatje, ki so bili skupno postavljeni od narodnih strank.
—Grad Sevnica' so, kakor se govori, kupili jezuitje.
—	Iz Mozirja. Koncert, katerega je priredila 22. sept. novoustanovljena rečiško-mozirska podružnica “Družbe sv. Cirila in Metoda” pri gosp. Vasletu (hotel ‘'Ilirija”), je krasno uspel.
—	Iz Št. lija. Tukaj se je zastrupil z mišnico pred nekaj dnevi ekonom Brus. Vzrok je neznan.
—	V Rogatcu upeljejo električno razsvetljavo. Naprava bo stala okrog 50,000 kron.
—	Framsko graščino s posestvom vred je kupil od grofa Schoenborna, graščaka v Slivnici, g. Muršič, župnik v Framu.
—	Iz Šoštanja. Bivši solicitator Zock je pobegnil, pravijo, da v Ameri-riko. Zakrivil je več poneverjenj.
—	Iz Pristove. Brata Mihael in Fr. Novak sta ukradla baje nekje na Ogrskem okrog 1000 kron. To je po klepetavosti žene Franca Novaka zvedelo orožništvo in hotelo zapreti oba. Fr. Novak se je iz strahu pred zaporom s
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje ir* prodaje avstrijslce denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne % hranilnice. Obresti tečejo
od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.^
I3 rod a ja parobrodne lističe
1
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER C O
109 GREENWICH STREET,
I
NEW YORK, N. Y.
4
pištolo ustrelil, Mihaela pa je odgnal orožnik v Sevnico.
— Poročil se je g. Ivan Arzenšek, trgovec, gostilničar in posestnik v Stranicah z gospico Ljudomilo Žager, hčerko umrlega nadučitelja v Petov-čah.
—	Istra-Pazin. Dasiravno je bila tekočega leta v Istri tuintam toča, vendar bo letošnja trgatev splošno dobra bodisi z ozirom na količino bodisi z ozirom na kakovost. Vinogradniki pravijo, da ni bilo take letine za vino že 40 let. Lanskega' vina ni skoro nič več na razpolago.
—	Umrl je v Škocijanu pri Divači 12. sept. prečastiti gospod župnik Iv. Kovač, kamor je prišel kot upokojeni župnik iz Kubeda šele pred 4 'meseci.
—	Umrl je v Barkovljah ugledni slovenski zdravnik dr. Simon Pertot. Bil je blag mož, značajen, požrtvovalen rodoljub.
—	Stroj je zagrabil v papirnici v Podgori pri Gorici delavca Franca To-plikarja ter mu zmečkal desno ramo ter vrat. Izdihnil je na mestu.
—	V Trstu je sklenilo občinsko zastopstvo priti podraženju kruha s tem vokom, da bo zgradilo lastno občinsko pekarno in bo določilo uradno vsem pekom ceno.
—	Tovarna za avtomobile 'v Trstu. V bližini pokopališča sv. Ane stoji prva tržaška tvornica za avtomobile. Pretekli mesec je bil dovršen prvi av-mobil, sedaj pa je v delu avtomobil, ki ga jeseni razstavijo na pariški izložbi. Računa se, da bode tovarna izdelala na leto največ 500 voz.
—	V Zagrebu je prilikom dijaškega shoda bilo 5 beneških Slovencev, ki so prišli jako navdušeni domov.
—Ministrski predsednik baron Beck in trgovinski minister dr. Foržt sta se podala dne 14. sept. v Trst, da prisostvujeta poskušnji vožnji novega Lloy dovega parnika “Baron Beck” ter prisostvujeta, ko so spustili v morje novi dve ladji s slovanskim imenom “Praha” in “Palacky”.
— Cesarske vaje na Koroškem. Mnogo se pečajo časopisi z uspehi letošnjih velikih vaj. Poveljnik 3. armadnega zbora, ki se v njem rekrutirajo vsi slovenski polki, Potiorek, je
postal popularna oseba in pokazal, da ima velike zmožnosti. Manever je bil sila zanimiv, ker so imeli armadni poveljniki popolnoma proste roke; za moštvo pa je bil utrudljiv in naporen. Vendar se je ponesrečilo, oziroma je zbolelo le kakih šest mož, kar je razmeroma malo, če se vpošteva, da je bilo na bojišču čez 60,000 vojaštva. Celovec je bil v soboto 7. sept. in nedeljo 8. sept. podoben vojaškemu taborišču; iz Celovca se je odpeljalo 30 vojaških vlakov, s postaje Št. Vid ob Glini pa 15. — Splošne so bile pritožbe o odiranju vojakov. Na Nemškem so pri manevrih za vojake naročili 30,-000 litrov brezalkoholnih pijač. Tam se vojaštvu pač ni treba pritoževati čez draginjo pijač. — Cesar je za reveže v Celovcu in okolici podaril 14,-300 kron.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-coruijsko vino, dobro žganje in tržim aajboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 2252.
—	Umrl je nagloma novogradiški veleposestnik gosp. Dragotin Schnei-der, navdušen hrvaški 1 rodoljub. Pred meseci je njegova sestra umrla v Ljubljani.
—	Iz vlaka je skočil 22. avg. med postajama Leskovac in Zdenčina Andrej Pavel, ki se je peljal z malim sinčkom in tremi prijatelji v Reko, odkoder je nameraval odpotovati v Ameriko. Ko so pa vlak ustavili, je že Pavel izginil v bližnjem gozdu. 23. avg. so ga ujeli in oddali zagrebški policiji, kjer je rekel, da je zato skočil iz vlaka, ker ga je hotel nekdo umoriti. To se jim je zdelo čudno, zato so ga poslali s policijskim agentom v Reko, Pavel pa je zopet pri postaji Delnica skočil iz vlaka ter izginil.
Gost: “To je strašno! Prinesli ste mi župo in v njej pava — muha!” Natakar: “Mrtva muha naj vam bo dokaz, da je župa izvrstna. Zato župo je muha dala — svoje življenje!"
$$$$$$$$$:
j *p*p*p*p*p*p*ptp*p
*P*P'P'P'P'P»P‘P I
DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo:
100 kron za S20.45
AMERIK ANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
toi2 N. Broadway..JOLIET, ILL.
E.Wundsrlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St Joliet, IL.
Velika zaloga spomenikov
$$$$$$$$$	
	
$$$$$$$$$ 1	
prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC. JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 redništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo Baročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
13
J4
15
16
17
18
19
avg.
Nedelja Edvard, kralj. Ponedeljek Kalist, papež.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Posvečenje cerk. Gal. opat. Hedvika, kralj. Luka, evangelist. Peter Alk., spoz.
KATOLIŠKI OTROCI SPADAJO V KATOLIŠKE ŠOLE.
Ker se je zadnjič začelo novo šolsko leto, je spet umestno opomniti na dolžnosti staršev do njihovih otrok in šole.
Šola, katera je, kakor ima biti, služi
časni in večni sreči otrok. —- Časni sreči otrok služi s tem, da jim pomaga priučiti se naravnih ročnosti in znanosti; večni sreči otrok služi s tem, da jih uči tiste vede, ki pripravlja bodoči vhod v nebeško domovino. Jasno je, da more biti kos tej dvojni nalogi samo vera.
Kar se najprej tiče časne sreče, imajo starši dolžnost, ne samo skrbeti za vsakdanji kruh svojih otrok, dokler so ti še popolnoma pod njihovim varstvom, temveč še mnogo bolj delovati na to, da so v zrelejših letih vstanu, sami si pritruditi svoj zemski žitek. Potrebno ni in za večino staršev je tudi nemožno, pripraviti otrokom veliko dedino na prihvatnem časnem blagu. To niti ni od nepogojne koristi, ker je dostikrat celo nesreča za otroke. Kakor izkušnja zadostno kaže, zapadejo z bogato dedino obdarjeni otroci kaj lahko usodni lenobi in polagoma neznosni revščini; dočim so drugi, ki so odrastli v oskromnih razmerah, a se navadili rednega dela in pametne štedljivosti, dospeli do časti in blagostanja, ali vsaj do lepourejene-ga, zadovoljivega življenja.
Kar otrokom resnično koristi, to je v zvezi s pravo krščansko odgojo temeljita šolska izobrazba. Te. naj vsi starši, če je mogoče, dodeljujo svojim otrokom. Da?i ni k srečnemu uspehu na svetu vedno in povsod neobhodno potrebna, vendar pomenja v sedanjih razmerah skoro neprecenljivo pridobitev, ki donaša mnogo prednosti; ne-glede na nečast, ki dandanes tlači ne-vedneža, ostanejo .tistemu, ki se je malo ali prav nič priučil, mnoge častne in mastne službe že vnaprej zaprte. Razuntega se nevednež v svojem dejanju in nehanju lahko vjame na limanice skrivnih sleparjev in zvitih dobičkarjev, Kolikerniki so morali to izkusiti v svojo največjo žalost! Primerne vednosti in urnosti, kakor so čitanje, pisanje in računanje, se izkazujejo posebno za dečke kot brezpogojno potrebne. — Ker so pa starši dolžfii, zagotoviti zernsko srečo svojim otrokom, zato so tudi obvezani, dati otrokom posvetno izobrazbo, primerno obstoječim razmeram.
Šolska izobrazba je torej v dosego zemske sreče po navadi in v gotovem smislu potrebna. Mnogo višji nego časni, je pa večni blagor. Pogoj v dosego tega je vera. Kratko, a zelo značilno razodeva katekizem ta pojem vere v stavku: “Vero imeti se pravi, Bogu služiti.” Kajti samo tisti služi Bogu, ki ga ljubi, in samo tisti ga ljubi, ki ga pozna. Posest vere zahteva torej spoznanje in pripoznanje Boga ter veselo izpolnovanjc njegove volje po sklepu lastne proste volje. Česar človek ne pozna, tega ne ljubi, ne vrši, posebno če zahteva ta vršitev žrtev, ki se njegovi pokvarjeni naravi
zde težke. Zatorej moramo vero, njene resnice in zahteve spoznati, in sicer se to zgodi naj lože v oni dobi življe- j nja, ki je za resnično in dobro najspre j jemljivejša, v nežni mladosti. Tedaj se-| pa mora tudi vršitev vere in ljubezen zanjo skrbno gojiti, da'se volja v dobrem okrepi, čut vzpodbuja in vkore-nini. • V otročji dobi mora izobraževanje volje in srca pripravljati tla za vzbujajoči se razum, ter z leti spremljati in pospeševati napredujoče spoznanje; kajti razum zelo služi srcu, volji in življenju.
Vera, brez katere ni prave duševne izobrazbe in ne celega človeka, mora obsegati tudi celega človeka, biti kot luč v glavi, kot moč v volji, kot toplota v srcu, pravilo mišljenja in hotenja, dejanja in nehanja, vsega prostega notranjega in zunanjega življenja. Zatorej ne more biti nikdar prezgodaj, pripravljati duha k mišljenju s pomočjo vere na božjo dobroto, še manj pa prezgodaj, vzbujati duha k življenju. Ta odgoja na verski podlagi se začenja v krščanski hiši in tu vedno goji, v šoli pa razširja in poglablja. Kakor starši večinoma ne morejo temeljito in popolnoma skrbeti za posvetni pouk, tako in še manj morejo uspešno dovršiti versko odgojo. Tu jim pa prihaja na pomoč verska, torej katoliška šola. In ker so starši po božji volji obvezani, odgajati svoje otroke v nauku in strahu Gospodovem, tako da lahko vztrajajo v njem vkljub vsem hudim napadom nevernikov in krivovercev, ki posebno v sedanjem času tako nevarno in. preteče dvigajo svoje glave — zato je njihova nepobitna in sveta dolžnost, zaupati svoje otroke župnijski šoli. Gre se torej za dolžnost, ki jo spozna že po veri razsvetljena pamet in ki izhaja iz jasno izrečene volje.
Samo v verskih šolah, torej v naših župnijskih šolah, je možno malčike uvesti v razumevanje razodetih naukov, da lahko odgovarjajo tistim, ki jih vprašajo, in da se vsled nevednosti ne zapeljejo k tajitvi vere in k od-padništvu od iste, kakor tako mnogi drugi; samo v teh šolah se navdajajo z globokim spoštovanjem do svoje vere, z ljubeznijo in veseljem k vršitvi iste. Obenem se v njih odgajajo po vsestranski izobrazbi za dobre državljane in srečne ljudi. — Samo take šole nam ponovno priporoča sv. Oče, a proti pohajanju vseh drugih nas resno svari.
Zatorej tudi vidimo na Angleškem, da se katoličani ne strašijo pred bojem proti vladi v korist verskih šol, in zato smo po navodilu sv. Očeta molili septembra meseca za katoliške šole na Angleškem.
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
IX.	člen: “Kristus je bil navaden človek; bil je modrijan in ne — Bog.”
Dandanes veruje v Kristusa in njegove nauke okrog 500 miljonov ljudij na svetu. •— Najbolj omikane države na svetu so dandanes krščanske države, to so države z vero v Kristusa in njegove nauke. — Vzemi v roke katerikoli časopis, tiskan v omikanih državah, vsak časopis nosi letnico Kri-susovo. Leto 1907—kaj pomeni to? To pomeni, da je minulo 1907 let, odkar je bil rojen Kristus. Številko 1907 najdeš na prvi strani vseli časopisov in knjig, tudi če so brezverske in še tako strupene; in s to številko radi ali neradi pripoznajo, da je Kristus — središče svetovne zgodovine. Kdo je bil Kristus? Poglej, najlepše in najdrago-gocenejše hiše na svetu so zidane v čast — Kristusu! Nedolžna mladina kakor resni možje, priprosti kakor učeni ljudje poklekujejo pred Kristusom in se trkajo na prsi; k Njemu stegajo svoje roke in Ga molijo. Ves krščanski svet torej pravi: Kristus je Bog. Kaj pa ti praviš? Ti pa trdiš, da Kristus ni Bog. Dobro! Dokaži ti krščanskemu svetu, da se moti, ker veruje v Kristusa — Boga; dokaži, da Kristus ni Bog! Ko boš dokazal, pa boš videl na mali, da človeštvo ne bo več sklepalo rok h Kristusu, nič več ga ne bo molilo, nič več mu z žrtvami postavljalo dragih cerkva. Dokaži torej, da Kristus ni Bog! Na dan z dokazi! Ti molčiš? Ti, ki si rekel, da Kristus ni Bog, ti molčiš, ko zahtevam od tebe dokazov? Na vsak način jaz zahtevam od tebe dokazov. Če mi ne dokažeš. vprašam te, kakšen možak pa si ti? Nekaj govoriš, dokazati pa ne znaš. Milijoni ljudij čakajo na tvoje dokaze, vsi bi radi slišali, kako jim boš dokazal, da se motijo, ker verujejo v Kristusa — Boga, pa. ti molčiš? No, saj vem zakaj! Govoriš, pa sam ne veš kaj; tajiš, pa sam ne veš zakaj. Zato pa, če si kak mož, prekliči svoje besede, s katerimi si trdil, da Kristus ni Bog; prekliči to in drugič pazi, kaj govoriš! — Da si poživimo svojo vero v Kristusa-Boga, preudarimo sledeče!
r.) Kristus je največji in najslavnejši učitelj človeštva. Njegovi nauki so tako popolni in plemeniti, da si bolj popolnih naukov za človeštvo niti misliti ne moremo. Ljubi Boga in ljubi svojega bližnjega! Ljubi svojo ženo, ljubi svoje otroke, ljubi reveže, ljubi bolnike, ljubi grešnike, ljubi svoje sovražnike; ljubi naravo, ljubi živali, ljubi celo stvarstvo — sovraži pa samo greh in hudobijo! — To so nauki, lepi in vzvišeni, da jih mora občudovati in za dobre pripoznati vsak človek na svetli, tudi brezverec. Vse, kar je Kristus učil, je dobro in koristno za človeštvo; v njegovih naukih ni niti pičice slabega. Če bi se cel svet ravnal po naukih Kristusovih, bi zemlja res postala nekak paradiž. Zato občudujejo Kristusa vsi učenjaki sveta, vsi se
klanjajo njegovim naukom, čeprav ta- f jijo njegovo božanstvo. Kristus je v; resnici največji in najslavnejši učitelj človeštva in s svojimi plamenitimi nauki je tako prekvasil človeško družbo, da ga moramo imenovati največjega dobrotnika človeštva.
2.) Kristus je najsvetejša oseba, najčistejši značaj v zgodovini človeštva. Kristus ni imel na sebi nobenega greha; tudi osebnih slabostij, ki jih ima vsak človek, ni nihče opazil na Kristu-
su.	Dolga tri leta je prebil nted ljudstvom, rekel bi — dan za dnem. Ljudstvo ga je spremljalo na vseh njegovih potih, a nič slabega niso zapazili na njem, niti sence greha. Farizeji so ga opazovali; bistro oko Kristusovih sovražnikov bi kaj hitro zapazilo vse napake na Kristusu — a zaman; nič niso mogli najti na njem. Zatožili bi ga radi Pilatu, a niso imeli vzroka. In ko so ga tožili, so po krivem pričali, da Kristus punta zoper Rimljane. Pilat se je prepričal, da divje ljudstvo ne sodi nad krvjo tega pravičnega.” Juda prav, zato je rekel: “Jaz sem nedolžen Iškarjot je izdal Kristusa. Juda je bil tri leta apostol Kristusov; poznal je Kristusa in njegov značaj popolnoma. Ko ga je vest zapekla, da je prodal Kristusa, kako bi rad samega sebe tolažil, češ: prodal sem ga, a saj ni bil brez napak! To in to sem opazil na njem! A Juda je moral reči: “Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri.” In obesil se je v obupu. Ni mogel prenašati groze, ki ga je obšla, kadar se je spomnil, da je izdal — nedolžno kri. Kristus je bil torej najsvetejša oseba, brez vsakega greha, brez vsake napake in brez vsake slabosti. Kot najčistejši značaj je povsod kazal najčistejše namene. Slepar Dowie je začel novo vero, zato—da je obogatel in da ga je ljudstvo častilo. Kristus je bil rojen reven in reven je ostal celo življenje. Za svoje prijatelje si je izbral 12 revnih ribičev. Bogastvo in čast je preziral. — Judje so pričakovali Mesija kot posvetnega kralja, ki bo rešil narod izpod rimskega jarma. Jezusa hočejo postaviti za kralja, a Jezus — zbeži. “Moje kraljestvo ni od tega sveta,” je dejal. Pred apostole poklekne ter jim umiva noge. Nad sovražniki se ne maščuje, ampak moli zanje: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Tak je Kristus. Kakor so sveti njegovi nauki, tako je sveta njegova oseba. Njegov značaj — je najčistejši značaj. In sedaj poglejmo, kaj pravi Kristus sam o sebi? Kristus se je pred svojimi učenci, pred vsem ljudstvom in pred najvišjim sodiščem imenoval Boga. Kristus je rekel: “Tako je Bog svet ljubil, da je svojega edino-rojenega Sina dal zanj. Kdor veruje vanj, ne bo pogubljen; kdor pa ne veruje, je že pogubljen, ker ne veruje v ime edinega Sinu božjega.”
“Dela, katera jaz delam v imenu svojega očeta, ta pričujejo o meni. Jaz in Oče sva eno”. Judje so tedaj pobirali kamenje, da bi ga kamenjali. Jezus pa jim je odgovoril: “Veliko dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; zavoljo katerih del me kamnate?” Judje pa so mu odgovorili: “Zavoljo dobrega dela te ne kamenjamo, ampak zavoljo bogokletstva, ker se delaš, Bog, ki si človek”. Judje so torej Jezusa dobro razumeli, da se je imenoval Boga, ker so ga hoteli kamenjati. — Jezus vpraša apostole: “Kaj pravite vi, kdo da sem?” In odgovoril je Peter Simon- “Ti si Kristus, Sin živega Boga!” In Jezus ni zavrnil teh besedij kot bogokletstvo, ampak jih je še potrdil: “Blagor tebi Simon, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj oče, ki je v nebesih.” Največjega pomena je izjava Kristusova pred visokim zborom, pred naj višjim judovskim sodiščem. Veliki duhoven Kajfa zakliče: “Rotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji?” Kristus odgovori: "Jaz sem!” In še zraven pristavi: “In videli boste sina človekovega sedeti na desnici božje moči in priti v oblakih neba.” Na to Kajfa pretrga svoje oblačilo in zakliče: “Kaj še potrebujemo prič! Slišali ste bogokletstvo, kaj še vam zdi?” In enoglasno so ga obsodili v smrt, ker se je imenoval Sinu božjega. Jezus se je torej v najimenitnejšem trenutku življenja, ko mu je šlo za življenje in smrt, imenoval pravega Sina božjega, Boga. Tega tudi pred Pilatom ni preklical. Zavoljo tega je umrl na križu. Preudari torej dokaz: Jezus je rekel o sebi, da je Bog. Če ne verjameš besedam Kristusovim potem moraš reči, da je Kristus lagal ali se je pa sam motil. Če je Kristus lagal, potem je bil slepar; če se je pa Kristus sam o sebi motil in se imel za Boga — potem je bil pa neumen. Ker je pa Kristus tako lepo učil in tako lepo .živel, zato ga ni človeka pod solncem, ki bi se drznil reči, da je bil Kristus slepar ali neumnež. Dobro! Ker pa Kristus ni ne slepar in ne blaznež — zato je in mora biti to, kar je sam rekel, namreč: Bog. To je en dokaz, da je Kristus Bog, Drugi dokaz. da je Kristus ijog, so njegovi mnogoteri čudeži. Slepim dati vid in gluhim posluh in mutastim govorico more dati brez zdravil, s samo besedo edinole: Bog. 5000 ljudij s par hlebi kruha nasititi more le Bog. Mrtve k življenju obuditi in celo iz groba poklicati more samo Bog. In Kristus je vse to storil. Zato je s svojimi čudeži dokazal, da je Bog. Najbolj sijajen čudež Kristusov je vstajenje. Umrl je — a tretji dan vstal od mrt vih. Če bi Kristus ne vstal od mrtvih bi Kristusovih naukov nihče ne razšir jal. Kdo se bo navduševal za mrtvega človeka, ki je umrl na križu! Ker je Kristus od mrtvih vstal, zato so šli apostoli po svetu in učili in umrli za
Kristusa. Vstajenje Kristusovo in mu-čeniška smrt apostolov za od smrti vstalega Kristusa je neovrgljiv dokaz, da je Kristus — Bog. Zato veruj v Kristusa in moli ga kot svojega Boga.
Iv sklepu opazko za socialiste! Nekateri socialisti pravijo, da je bil Kristus prvi socialist. Ker ne vem, kaj socialisti mislijo.s to besedo, zato jim odgovarjam samo tole: Vi pravite, _da je Kristus prvi socialist. Dobro! Socialisti, potem pa s ponosom obešajte slike Kristusove po svojih stenah; krstiti dajte svoje otroke; poročajte se v cerkvi; radi molite, radi hodite k spovedi, radi prejemajte sveto Rešuje Telo, radi podpirajte cerkve Kristusove; ker krst in zakon in molitev in spoved in obhajilo — vse to je postavil in zapovedal Kristus sam. Socialisti, zakaj ne poslušate glasu Kristusa, prvega socialista? Tako torej, vi socialisti ne marate poslušati Kristusa? Dobro, potem ga pa le nam prepustite, ki nismo socialisti, ampak kristjani, to je: učenci Kristusovi!
Anton Sojar.
DOBER SVET ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J.
Večkrat pravijo nagajivci nam, ki smo člani K. S. K. Jednote: “Vi morate iti k spovedi, ker vas jednota sili. Vi ne greste k spovedi zaradi vere ampak zaradi jednote!” Kaj ne da si to tudi ti že kedaj slišal iz ust naga-jivcev in nasprotnikov? Kaj jim boš odgovoril? Če ti vest pravi, da si svojo velikonočno dolžnost vedno opravljal, boš na ono zlobno očitanje kaj lahko odgovoril. Povej jim to-le:
1.	) Jaz sem k spovedi hodil, še pred-110 sem postal član K. S. K. Jednote. Zato sedaj ne hodim k spovedi zaradi jednote.
2.	) Spovedi ni postavila in ne zapovedala K. S. K. J., ampak Kristus in katoliška cerkev, če grem k spovedi, ubogam najprej Kristusa in katoliško cerkev in obenem seveda tudi K. S. K. Jednoto, ki pravi, da je Kristusova zapoved potrebna tudi za člane naše katoliške jednote.
3.	) Mene ni noben človek silil, da moram postati član K. S. K. Jednote. Postal sem njen član, ker sem sam hotel; jednoto zopet lahko pustim, kadar sam hočem. Pravila izpolnujem zato, ker jih sam hočem spolnovati. Če bi ne hotel pravil spolnovati, saj lahko jednoto pustim vsak dan in — nihče ne bo jokal za menoj. K spovedi grem, ker sam hočem: to se mi vidi potrebno in dobro!
4.	) K. S. K. Jednota je mati. Bogata je, da se vsakemu dopada njen zlati kruh (70,000 dolarjev.) In mati, ki reže tak kruh, ima — mislim — tudi pravico reči: Tole in to-le stori, pa ti dam kruha. V starem kraju nikdar nisem materi zameril, če so me naganjali v cerkev, ali če so me včasih kregali. Zakaj? Zato ker so mi radi kruha dali, kadar sem bil lačen, in kadar so me kregali, so me ošteli zato, ker so mi dobro hoteli? Tudi K. S. K. Jednota, ki je bogata mati, ima nekaj pravice reči. Jaz se ji ne maram zameriti. Jaz jo zmerom rad ubogam, kar mi reče, ker vem, da mi zmerom dobro hoče. Če me opozori na mojo velikonočno dožnost, me opozori kot katoliška mati svojega vernega sina. In s tem mi dobro hoče. Se vsak je iz spovednice prišel živ in tudi—zdrav. Kakor skušnja uči, gre človek od spovedi tudi veliko bolj lahak kakor k spovedi. Ni čuda! V cerkev z butaro, iz cerkve brez butare!
5.	) Da bom pa vsem najbolj naravnost pokazal, da ne grem k spovedi zaradi jednote, ampak zaradi vere, le poglejte me! Mene ne boste videli pri spovedi in sv. obhajilu samo o Veliki noči, kakor zahteva katoliška cerkev in K. S. K. Jednota, ampak mene vidite lahko pri spovedi in svetem obhajilu tudi v adventu, ko mi niti katoliška cerkev niti katoliška jednota tega ne veleva. Zato pa je bosa vaša beseda, da grem k spovedi zaradi jednote; jaz grem k spovedi sam od sebe, prostovoljno še večkrat, kakor se od mene zahteva. Zakaj? Zato ker spoznam to za potrebno, koristno in dobro.
Člani K. S. K. Jednote! Ali se vam ne zdi zadnji odgovor še najbolj primeren na ono zlobno očitanje? Nekatera društva imajo že staro lepo navado, da tudi ob adventu prejmejo korporativno svete zakramente. Ali bi ne bilo to priporočila in posnemanja vredno za vsa društva, katerim je kaj takega mogoče? 'Zato je moj dober svet ta-le: K spovedi pojmo — ako je mogoče — tudi radi takrat, ko nam ne veleva ne vera ne jednota.
Član K. S. K. J. št. 7458.
I ZEMANOVO “G-RENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
Nemčija pošilja 29,000,000 peres na leto na Angleško v lepotninarske svr-he.
Japonski cesar ima trideset palač, raztresenih po svojem cesarstvu.
Nad 50,000 cerkvenih zvonov je bilo vlitih v mestu Troy, N. Y., odkar je bila zgrajena prva zvonarnica tamkaj leta 1825.
Hranilnice so ustanovljene v 228. šolah v Škociji. Vlagateljev je 35,712, a vloženega denarja $48,990.
Lloyd de la Plata. Hrvat A. Miha-novič, generalni konzul v Buenos Airesu je odpotoval v London z namenom, da ustanovi delniško družbo, ki bi prevzela vse njegove ladje, ki plovejo po La Plati. Cena vsem bi iznašala 300 milijonov forintov.
B. ZEMAN,
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
(EÜÜdüüIEIlfMilliJ
j POZOR! POZOR!
♦	Bliža se sezotia balov in domačih veselic.
X Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača
♦	vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kroH,
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.	_
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Joliet. ill.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. »i.
—	Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
—	Roiaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca.
PosoinjemoileDar naposestva
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
isa N. Bluff St. JOLIET. ILL.
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbénc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik ......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:..............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IX. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.......... ...John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ..... .....Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik:	Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Sehneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547. Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana t. Chicago, 111., 12295 Jožef Zajc, roj 1888, 12296 Janez Margetič, roj 1888. 12297 Jožef Bogolin, roj 1884, spr. 9. okt. 1907.
Dr. št. 154 članov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 12298 Stanko Briški, roj 1885, spr. 9- okt.
jgo7.	Dr. št. 265 članov.
K društvu sv. Janeza Krst, 14, Butte, Mont., 12299 Peter Sehneller, roj 1883, spr. 9. okt. 1907.	Dr. št. 131 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 12300 Janez Cadeš, roj 1887, 12301 Franc Petrovčič, roj 1885, spr. 9. okt. 1907,	Dr. št. 109 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29. Joliet, 111., 12302 Janez Sluga, roj 1888, 12303 Peter Vernik, roj 1884, 12304 Janez Vičič, roj 1877, 1230;; Anton Mohar, roj 1877, spr. 9. okt. 1907.	Dr. št. 212 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 70, St. Louis, Mo., 12306 Anton Simonič, roj 1889, 12307 Jožef Ancelj, roj 1889, spr. 9. okt. 1907.	Dr. št. 62 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12308 Martin Kristan, roj 1884, 12309 Janez Spudič, roj 1881, 12310 Franc Pogačnik, roj 1880, 12311 Janez Deželak, roj 1880, spr. 9. okt. 1907.	Dr. št. 48 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 60. Wenona, 111., 4806 Anton Horvatin, 7. oktobra 1907.	I. dr. št. 264 članov.
II. dr. št. 55 članov.
Od društva Marije Séd. Žal. 50, Allegheny, Pa., k društvu sv. Jožefa 56, Lead-I ville, Colo., 4952 Janez Skala, 30. sept. 1907.	I. dr. št. 151 članov.
^	'	II. dr. št. 173 članov.
Od društva Marije Vneb. 77? Forest City, Pa., k društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 10297 Albin Bedenik, 9547 Jakob Bedenik, 30. sept. 1907.
I.	dr. št. 99 članov.
II.	dr. št. 78 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 76, La Salle, Iti., 7204 Martin Lovše, 4- okt. 1907.
Dr. št. 26 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od'društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 980 Janez Gostiša. 987 Janez Malešič, 6878 Jožef Turk, susp. 3- okt. 1908.	Dr. št. 130 elanov.
Od društva vit. sv. Martina 75- La Salle, 111., 11872 Janez Pavšek, 30. sept. 1907.
Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7832 Matija Smolnikar, 11265 Anton Škrobonja, 30. sept. 1907.	Dr. št. 78 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 9932 Matija Oberstar, 9659 Jožef Rojc, 30. sept. 1907.	Dr. št. 39 članot.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2. Joliet, IH., 3393 Neža Kocjan, roj 1878, spr. 9. okt. I^0y	Dr. št. 108 članic.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3394 Marija Babič, roj 1883, 3393 Julija Vernik, roj 1879, 3396 Uršula Legan, roj 1878, spr. 9. okt. 1907.
Dr. št. 73 članic.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 3397 Frančiška Perko, roj 1888, r spr. 9. okt. 1907.	_	Dr. št. 11 članic.
SUSPENDOVANE CLANICE.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont,, 699 Angela Malešič, 733 Frančiška Goštiša, 3. okt. 1907.	Dr. št. 51 clame.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 3289 Ljubica Nemec, 23. sept. 1907.
Dr. št. 11 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
J404C04tH0*040«O40+5
Društvene vesti. \
Joliet, UL, 6 okt. — Društvo sv. Antona Pad. št. 87, K. S. K. Jednote bo imelo prihodnjo nedeljo svojo redno sejo ob eni uri popoldne v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. Na tej seji se imamo dogovoriti več važnih stvari v korist društva. Obenem se bo vršil tudi trimesečni račun. Zatorej so vsi udi omenjenega? društva dolžni 5e te seje udeležiti. Da naše društvo lepo napreduje po številu udov in z blagajno, to se bo lahko vsak ud prepričal, ako se udeleži prihodnje seje in računa društvenega premoženja.
Dalje tudi priporočam društvo vsem tistim fantom in možem, kateri še niso pri nobenem podpornem društfu, naj zato skrbijo, dokler je še čas, ker nesreča se lahko zgodi, d* ne vemo nič kedaj; in žalostno je, da se mora potem za take, ki ne pripadajo k nobenemu podpornemu društvu, ©koli kolektati, kadar jila nesreča zadene,kar se je že večkrat zgodilo. Tem potoni priporočam društ. sv. Antona Pad. št. 87, K. S. K. J. vsem tistim, ki želijo postati člani omenjene Jednote. Ker je tudi pristop zdaj za mesec oktober in november jako znižan in znaša pristopnina samo “dva dolarja” na vsacega, tako sč zdaj ponuja vsakemu prilika, k društvu pristopiti in tako postati član K. S. K. Jednote.
Tudi smo dobili nova društvena pravila, katera nam je izdelal A. Slov. Ker je društvo z novimi pravili popolnoma zadovoljno, zatorej se tudi lepo zahvaljuje, in priporočam vsem društvom za izdelek vse društvenih tiskovin tiskarno Amcrikauskega Slovenca.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice K. S. K. Jednote.
Math. Golobič, tajnik.
Rockdale, P. O. Joliet, UL, 9. okt.— Naše društvo sv. Treh Kraljev je imelo svojo navadno sejo zadnjo nedeljo Pri tej priliki so bili sprejeti tri novi Udje v društvo in Jednoto. Tudi za
prihodnjo sejo se jih par pripravlja, da se pridružijo nam v kolo velike in mogočne K. S. K. Jednote.
Kar se tiče društva se po vsej pravici lahko reče, da isto prav lepo napreduje, dasi nima še bogve kako veliko članov vendar se pa o teh reče lahko, da so pravi narodnjaki in trdni v delu za Jednoto in društvo. Pred par meseci nas je zadela nezgoda in dva člana sta ob istem času dobivala podporo, a sedaj pa smo zopet hvala Bogu vsi zdravi in se veselimo napredka društvene blagajne.
Dne 14. sept. je priredilo društvo svojo veselico in ta se je prav dobro obnesla. Posebno dobro sta se odrezala sobrata, ki sta imela kontest, kar je pomoglo, da je društvo postalo še. bolj trdno v gmotnem oziru. V imenu društva se jima zahvaljujemo za trudapolno delo in požrtvovalnost.
Ker je društvo sedaj na trdnem gmotnem stališču, zato si misli preskrbeti svojo zastavo. Pisalo sc jc že g. J. N. Gosarju .v We.st Hoboken, N. J., da pošlje uzorce in cene.
Omeniti je tudi treba, da ima naše društvo jako nizko ceno za pristop, samo $1.00. Gotovo bodo vsi oni,-ki še niso pri društvu, uporabili to pri liko in pristopili sedaj, dokler je še cena nizka.
Tu pri nas v Rockdalu je res še nekaj rojakov, ki še niso pri društvu, vendar je pa upati, da tudi isti kmalu pristopijo, samo delati je treba in pov-darjati o koristih društva in Jednote. Vsak pa, ki še ni član društva, je menj spoštovan od ljudi, ker vsak ve, da kdor le hoče sebi dobro je pri društvu. Upati je, da ne bo kmalu nobenega v mestu, ki ni pri društvu in Jednoti.
Slovencem širom Amerike kličemo, pristopite v društva K. S. K. Jednote.
Odbor.
Chicago, UL, 8. okt. — Slavno uredništvo A. S.! Dolžnost me veže, da naznanim vašim čitalcem, da tukaj v Chicagi Slovenci tudi ne spimo in posebno ne slovenska društva.
Dne 29. septembra je obhajalo društvo sv. Alojzija št. 47 K. K. S. J. svojo desetletnico. Pri tej priliki si je tudi društvo kupilo novo zastavo. Po-
zvali smo tudi druga slovenska in hr-vatska društva k' udeležbi, in tem po tom se v imenu našega društva za hvaljujem vsem tistim, katera so se našemu pozivu odzvala in nam izkazala čast: vsem tem slavnim društvom kličem čast in slava! Posebno tistemu društvu, ki se je v tako velikem številu udeležilo, čeravno je bilo rečeno, da ni nobenega dopisa sprejelo; no, dopis je bil poslan na prvega tajnika.
Naše slavndsti so se udeležila sle deča društva: Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.; društvo sv. Jurija'št. 960 C 'O. F.; društvo Zvon št. 70 J. S. K. J., in hrvatsko društvo R. K Plemeniti Turopoljac. Vsem tem slavnim društvom čast in slava!
Nadalje .se tudi zahvaljujem našemu župniku, č. g. A. Sojarju za njegov lepi nagovor, katerega je imel v cerkvi sv. Štefana, razlagajoč pomen društvene ioletnice, da se je marsikateremu srce omehčalo. Nadalje se zahvaljujem društvenim govornikom: najprej g. A. Kremescu, ki je govoril za društvo sv. Alojzija in je tudi častivreden za tako lep govor; drugi je govoril g. Anton Gregorič, dobrospo-štovani Slovenec, za društvo sv. Jurija C. O. F., tretji govornik Jfe bil g. John Steržina za društvo Zvon, ki je še mlado a zelo napredno, in za hrvatsko društvo Plemeniti Turopoljac je govoril g. Josip Dobrinac: vsem skupaj želim — Bog jih živi!
Nadalje se še posebno iz srca zahvaljujem gospej J. Sodec, materi naše nove zastave in botri, gospej O. Okoren, za trud in prelep dar za novo zastavo; ti. plemeniti gospodinji sta soprogi dveh vrlih društvenih udov.
Tudi chicaška dekleta so ta dan izkazale ljubezen do društva, ker' so se v tako lepem številu udeležile naše slavnosti: bilo jih je 43 — zatorej jim kličem čast in slava! Bog jih živi, pa tudi njihove starše! Bog jim povrni tudi za dar, ki so ga naklonile za novo zastavo!
K sklepu mojega dopisa se še enkrat zahvaljujem vsem tistim, kateri so obiskali našo veselico, da je tako lepo uspela v korist društveno. Pozabiti pa še ne smem naših društvenih udov, ki so tako skrbno delali za uspeh veselice. Le tako naprej — v slogi je moč!
Vsem imenovanim društvom bodemo tudi mi vsaki čas pripravljeni priskočiti na pomoč. Skupno delujmo, pa bodemo močni in spoštovani!
John Vukšinič, predsednik.
00>0*OK>*->*0* 0*0*0+0* ♦©♦OP
§ Z a kratek čas.f
S.......	■ —
¡0«(H04<H40t0404040404
Pismo iz Chicage. — Čudne reči so se pred kratkim godile po svetu: v penzijon je šel Janez Stonič in z njim vred sta šla v penzijon tudi žalostni Konda in prefrigani Klobučar; tudi Glas Svobode je šel v penzijon. Tako so odločno zahtevali delegatje na konvenciji Narodne Jednote. In če so šli vsi ti v penzijon, pa pojdi še ti Pavliha, dejal sem sam pri sebi. Samo ta razloček naj bo: oni junaki so šli v penzijon, ker so drugi hoteli, ti Pavliha pa pojdi v penzijon, ker sam hočeš. — Za slovo bi pa še par besedij rad izpregovoril; en nauk bi rad dal, in ta je: Kranjci v Ameriki, imejte usmiljenje s socialisti! Če bi danes naš Prešeren živel na svetu, jaz vem, da bi tole pesem zložil:
Slep je, kdor se s socializmom ukvarja!
Socialistom sreča vedno laže.
Kranjec socialistom osle kaže,
Socialist živi in umre brez d’narja.
Vidite, socialist ali berač —- je vseeno. I11 socializem ni drugega kot beračija. Zato rojak moj, če srečaš rojaka, ki pravi, da je socialist, bodi tako usmiljenega srca in daj mu vsaj en nikel. Socialist je človek, ki nima nobenega nedeljskega gvanta, socialist ne more k maši zavoljo slabega gvanta in zato ker nima niklja za sedež. Socialist je človek, ki je zadolžen po vseh salonih. Kadar je “peda”,se denar še v varžetu ne pogreje, ker mora z njim plačati svoj puf — in potem ga mora spet žehtati na puf do prihodnje “pe-de”. Socialist je navadno ledig fant; to pa ne iz sovraštva do punc, ampak zato ker ne more plačati lajsenca in poroke — o ajtirištengi pa še govora ni. Kakšen socialist bi se prav rad ženil, a se revež ne more. To je kranjski socializem v Ameriki. Zato torej, če srečaš socialista, prosim te lepo, daj mu nikel, ker s tem boš storil dobro delo za siromaka. Gospod Verbiščar, vi pa nikar ne bodite tako neprevidni in nikar ne hodite za Amerikanskega Slovenca in Novo Domovino agitirat med socialiste (v Claridge i. t. d.). Pomislite vendar, da berači in siromaki ne bero časopisov, ker jih ne morejo plačati. Socialisti agentov ne morejo trpeti, radi bi pa dočakali Antikrista. Saj veste — zakaj. Zato naj se pa tudi rojaki usmilijo siromaka Kakerja, urednika Glasa Svobode. O11 je nekoliko bolj ‘hajton’ siromak, in zato bi rad kar dva nikla skupaj od enega rojaka. Če bi Kaker ne bil revež, gotovo bi tako milo ne prosil v Svobodi za daj-me. In ker je Kaker žentleman — vodja beračev, zato obljublja, da bo vsakemu, kdor njemu vsaj en dajm pošlje, na dom poslal lepe pildke in Štorje. Zato prosim tudi jaz v imenu u-rednika Glas Svobode: rojaki z dajmi na dan, če hočete, da socializem ne bo lačen in strgan poginil za kakim plotom. Rojaki in posebno sodrugi — na delo tedaj. V dajmih je moč in rešitev—socializma. Vam socialistom dam za slovo še en dober svet. Kakor vi vsi
veste, so katoliški duhovniki vsi sami kapitalisti in vsi v prijateljski zvezi s kapitalizmom. In kakor vas skušnja uči, .katoliških duhovnov ni mogoče zatreti in uničiti. Kaj pa, če bi oženjeni socialisti dali svoje sinove študirati za duhovne? Vsaka večja sociali stovska familija bi imela po enega si na — duhovna.' In tako bi duhovni iz socialistovskih družin sčasoma prevzeli vse fare — kapitalistične postojanke. Nov rod duhovnikov bi zavladal: duhovniki za delavce, duhovniki iz delavskih družin, duhovniki od socialistov. Sedanji duhovniki — kapitalisti, ki so doma iž grajščin in kapitalističnih mežnarij in ki so rojeni od kranjskih veleposestnikov in milijonarjev, vsi bi se morali umakniti z vsemi svojimi fraki in cilindri in nastopili bi na mesto njih duhovniki od delavcev za delavce. Po dnevu bi hodili pomagat svojim očetom v šape, pa saj bi ne bilo treba delati nikomur.. Cela družina — oče in mati in bratje in sestre vsi bi živeli od kapitala, in če bi veliko socialistovskih družin imelo svoje sinove za duhovne, pa bi tako kar čez noč ves kapitalizem prišel v delavske roke. Nov nasvet vam torej daje Pavliha: ne preganjajte duhovnov, ker u-ničiti jih ne morete: ampak rečem vam: v lemenat pošljite svoje sinove in gora kapitalizma se bo zavalila na delavsko stran, da se vam bodo hrbet in roke šibile pod težo zlata. V leme-natti je torej — vaša bodočnost, o socialisti. Zato vidite, socialisti, da ledig stan vas ne bo rešil. Šparajte za lajsens in za poroko in za nov gvant in za ajnrištengo — in ko bo poroka, upajte, da bo tudi enkrat nova maša. Res je, da študiranje košta; a če greste v šole in porečete, da ste socialisti, bo vsak takoj vedel, da ne morete plačevati in sin se vam bo izštu-diral zastonj, posebno če bo sin tako srečen, da bo poverbal po svojem očetu talente in izohrazbo. Saj to tudi že vsakdo ve, da čim bolj je človek talentiran in izobražen, tem manj ima. Pa še en svet vam da Pavliha danes. Nikar se tako salamensko ne sovražite med seboj in ne jemljite drug drugemu kruh izpred ust. Tožba na tožbo! En socialist toži drugega, da mu je dvesto dolarjev dolžan. Pa ne eden ne drug nima nobenega centa. Tisti ki je posodil je ravno tak siromak, kakor ta, ki je tožen. Siromak toži siromaka! Prav tako kakor pri tistih podganah. Enkrat je bilo namreč zaprtih devet podgan skupaj. Ker je futra zmanjkalo, je nastala med njimi strašna lakota. Kaj so storile uboge, lačne podgane? Začele so ena drugo žreti in žrle so se tako dolgo, da je nazadnje od vseh devetih podgan ostal samo en rep. Tako se tudi socialisti žro med seboj kot sodrugi in bratje in kot sodrugi in bratje se dajo eden drugega zapirati. Socialisti — nikar tako! Sicer bo od vseh kranjskih socialistov nazadnje res ostal tudi samo rep kakšne socialistovske afne. Ali bi ne bilo to žalostno? Zato socialisti: sloga, sloga, sloga in požrtvovalna bratska ljubezen! Še enkrat naj ponovim svoje tri nauke, ki jih dajem, predno grem v penzijon:
1.	) Rojaki, usmilite se in dajajte so-c.alistom nikle in dajme!
2.	) Sodrugi — socialisti: Vaše sinove v lemenat, ker tu je vaša rešitev!
3.	) Sodrugi — socialisti: ljubite se med seboj, še enkrat rečem: ljubite se!
S prijateljskim pozdravom do vseh socialistov in rojakov v tej kontri Vam udani
Pavliha s Centre v pokoju.
Javna zahvala.
Gospod Janko Gosar, cerkveni slikar 719 High St., West Hoboken, N. J., naredil je društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46. K. S. K. J. prelepo zastavo, katero kinča na eni strani podoba sv. Frančiška Sal., na drugi strani grb slavne K. S. K. Jednote.
Štejem si v prijetno dolžnost, izreči g. J. Gosarju tem potom v imenu društva najsrčnejšo zahvalo ter ga častiti duhovščini, kakor 'tudi vsem slovenskim društvom toplo priporočati. Njegovo delo kaže izvanredno nadarjenost, je okusno in ceno.
Svoji k svojim!
New York, 1. vinotoka 1907.
Jos. Rems, predsednik.
C. Adamič, tajnik.
Naznanje Slovencem.
Cenjeni N. Y. Med. Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in se Vam srčno zahvaljujem za Vaša zdravila, ker sedaj sem popolnoma zdrav na očeh tako, da ne potrebujem nobenih zdravil več.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujem ostajajoč Vam udani prijatelj
John Polanc,
Box 151, Rock Springs, Wyo.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30 ............... 50	kron,
za $	20.50 .............. 100	kron,
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	102.00 ............. 500	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
GOMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIPE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in;
Hrvatsko.
* LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maunce Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, UL A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, no South i7th St., St. Louis, Mo.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnlcah.
VS-A-ICDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Strea JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.	’
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroka spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
r*
Vsih društvenih potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 High St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) regali j, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
55
M
«
<
K
M
0,
O
41
M
Q
O
n
8
53
H
A
M
«
CL
t—,
<
O
O
K
<
55
M
55
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
Otvoritev novega
SALOONA
z dvemi najmodernejšimi kegljišči
BO V SOBOTO 12. OKTOBRA 1907.
Na Washington St. blizu lOth Aye.
GARY, INDIANA.
RUDOLF MARAŽ, lastnik.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St. N. W. Phone I2IJ
Priporoča rojakom vojedobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S.” se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
A		
c|	Beg iz ječe. Resnična slika iz ruske revolucije. (Konec.)	i
M, eden jetnikov, je imel tega dne težke trenotke. Zjutraj je prišel v njegovo tesno celico neki general, član vojnega sodišča, .in mu je slovesno izročil obtožnico po paragrafu 279, ki mu je grozil smrtno kazen.
Pogled na rejenega generala, polnega zadovoljnosti, njegova bliščeča trni forma, vljudne besede pri okrutni in nepravični obtožbi,so nesrečnega mla-
Vsem jetnikom se je bralo na obrazu strašno vznemirjenje; mislili so vse mogoče, zakaj jih vlečejo tako pozno iz ječ in kam jih nameravajo prepeljati?
Če bi jih hoteli samo prepeljati v drugo ječo, bi to ravno tako lahko storili po dnevu, kakor po noči. Torej morajo imeti drugačen namen, naj-brže jih peljejo na morišče.
To moreče vprašanje jim je rezalo
deniča popolnoma potrli; včasih se mu 'e zdelo, da je bil to preoblečen možgane.
rabelj ki jc prišel k njemu, da bi se Med tem je eden jetnikov pogledal radoval nad njim in mučil svojo žrtev, «a barona Budberga m ko so se nju Naznanilo, da mu grozi smrtna kazen, | °či srečale, sta se spoznala, ga je zadelo kot. strela; tega ni priča-]
koval, ker je bil popolnoma nedolžen in .ni vedel in ni razumel, zakaj bi ga mogli obsoditi na smrt.
Popred so mu izročili drugo obtožnico. po kateri bi sledila nevelika kazen. In zdaj naenkrat taka spremeni-bel.
-zakaj, kakšen vzrok?” premišljeval ietela obraz jetnika in baron Budber; je neprestano.	Je čltal v »Jegovih očeh tako brezmej
Ko jc general odšel, napadla ga je 110 «danost m hvaležnost, da se j strašna nervoznost; dolgo je hodil iz zbal za srečen izid cele'zadeve kota v kot po svoji celici in povešal I Radl tega se je takoj obrnil od nje glavo. Od časa do časa se mu je iz trgal iz prsi kratek, pretrgan zvok, ka
Jetnik se je takoj domislil, zakaj se je njegov tovariš preoblekel v žandar-merijsko uniformo in kam jih zdaj peljejo.
Srečala sta se nedavno, poprej -v poljski socialistični stranki, kjer sta skupaj delovala.
Nepopisljiva radost je nehote spre-
g
ga m, da'bi jetniški nadzornik ne za . I pazil jetnikovega blaženega, sreče pol kor odgovor samemu sebi na mučeče j neSa izraza obličJa’ »kričal je z ost ga vprašanje. Njegovo vznemirjenje ni« >f> mogočnim glasom na >
mka m ga pričel strasno zmerjati, da
je vedno naraščalo.
x-.	•	. -	tako počasi skup spravlja jetnike. Po
Njegova lznjuccna domišljija mu je	1 ,	1	....
1 tem se je pa obrnil proti izhodu.
predstavljala žalostne slike: zdelo se 1 mu je, da je obsodba že potrjena in da ga vsak trenutek pričakuje smrtna kazen... Z žarečimi očmi je stal sredi svoje 'celice in prestrašenega srca slišal vsak šum, ki je prihajal s hodnika, hotel je že slišati korake, ki so se bližal vratom.. .
Vsak trenotek je pričakoval, da se cdpro vrata in na pragu se prikaže rdeča postava rablja...
To pričakovanje ga je mučilo kakor mora...
Bolje končati, pretrgati te strašne muke, bolje, da se sam vržem v ob jem smrti, kakor da čakam ponižno nanjo.
In ni mogel prenesti te muke. Po čakal je trenotka, ko se je čuvajevo okence v vratih zaprlo in v tem hipu je zagrabil mladenič s tresočimi rokami brisačo in zvil iz nje vrv, en konec je privezal za mrežo okna, z drugega konca je pa naredil zanjko, zadrgnil jo ekolu vratu in obvisel. . .
V tem trenutku se je odprlo čuva jevo okence... vrata so se naenkrat s šumom otvorila; prestrašeni čuvaj je skočil v celico in snel nesrečneža iz smrtne zanjke.
Položili so ga na blazino, poklicali načelnika ječe, podvojili nadzorstvo.
Dolgo je ležal na blazinah in upiral nepremakljivo pogled na eno točko. Tiho in nepremično je ležal in ni nič videl in nič slišal. Nič več se ni za vedal, kaj se je godilo okrog njega Gb navadni uri. so mu prinesli obed. Ni se ga dotaknil. Zvečer so mu pri nesli čaj s testom, on ga je odrinil od sebe.
Ob desetih zvečer je načelnik ječe obšel vse celice in prišel tudi v njego vo; on je še vedno ležal popolnoma
brezbrižno in ni vedel, kje in kaj se njim godi.
Prišla je noč... napol leže na blazini je začel dremati. Sen je olajšal njegovo trpljenje, zatrl vse kar je bilo mučnega, in strašnega in vse kar je preživel tega usodnega dne; v čarobnih slikah sanj je razprostrl pred njim druge vesele prizore, ki so se dvigali v njegovih vročinskih možganih iz mi Uh, deških let.. .
Za vratmi je zaškripal železen drog, zaslišal se je ostri kovinski ropot vrat. ki so se odpirala, na prag se je vstopil načelnik paznikov, vojak s puško v rpk' i nekaj drugih paznikov v ozadju Načelnik paznikov se jc obrnil k jetniku in povedal s suhim glasom:
‘‘Poberi svoje reči in pojdi!'1
Jetnik je skočil naglo z blazine in se trudil, da bi se spomnil, kje da je. Kakšni ljudje so to in česa od njega žele?
Ko se je stresel svojih sanjarij, je spoznal, da so rabelj i, ki ga peljejo v smrt na morišče in iz njegovih prsi se je odtrgat obupen krik:
"Zakaj ?”
„■ Ni mogel dvomiti, da ga peljejo na nidfisce.' Kam bi ga sicer vlekli tako pozno v noči, malo pred svitom.
Paznik je molčal; izraz njegovega obličja je . bil hladen, ravnodušen, kakor iz lesa. Ko jc pa videl počasno krelanjc jetnika, začel ga je srdito preganjati, rekoč, da ga pričakujejo v pisarni.	*
Nesrečni mladenič!... Mislil je, da ga tam, v pisarni, že čaka rabelj, v rdeči srajci, črn voz, pomnožena straža.. . in tam.. . smrt.. .
Ne da bi vedel, kaj dela, je zagledal nekaj drugih jetnikov, katere je brez dvoma pričakovala ravno ista usoda. Tu so stali-tudi jetniški stražniki in žandarmerijski častnik.
Poslednji je takoj zapazil bledega, klavernega mladeniča in razumel, koliko je preživel v preteku težkih tre-notkov pričakovanja smrti.
.Pripeljali so še ostale jetnike in mati prostor v pisarni je postajal vedno bolj tesen.
Baron Budbcrg je potrpežljivo pričakoval, kdaj se bo končalo pripravljanje in je vse pridno zasledoval.
Nadzornik se je prestrašil in pričel delati z veliko vročico. Potem pa, ko je stotnik odšel iz pisarne, se je jeze poln vrgel na jetniškega stražnika in ga pričel hudo zmerjati.
Ko je prišel na hodnik, je srečal stotnik načelnika jetniških stražnikov in je surovo zakričal;
“Te urno! Pripeljite hitro jetnike!
Ko je to rekel, je šel na dvorišče pogledat, če je jetniški voz pripravljen in če so vsi policisti na mestu.
Tu se je odalmil iz polnih prsi, po tegnil globoko sveži nočni zrak in si nekoliko pomiril živce.
Nočna tišina, ki je vladala povsod na okolu, mu je pomnožila energijo in upanje na srečen konec nevarnega podjetja.
Voz je stal že pred hodnikom. Tu je našel tudi svoje na videz dremajo če policaje.
"Pozor, v vrste!” je zapovedal.
Policaji so naenkrat skočili na nog in se postavili kot klin med hodnik in voz, tako da bi nobeden jetnikov niti misbti ne mogel na beg.
Nastal je jako čuden položaj: ti lju dje so prišli v jetnišnico, da bi osvo bodili svoje tovariše. Toda obenem so znajoč izborno psihologijo jetnikov morali vso pozornost obrniti, da ne bi kdo izmed njih poskusil pobegniti, al ■se ne branil s silo, ko ga bodo sprav ljali v voz.
Najbolj navadna prikazen iz jetniškega življenja — beg v času prepelja-vanja — mogla bi jim pokvariti celo stvar; obupna odločitev katerega izmed njih bi lahko preprečila dati jim prostost.
Ko je uporabil vsa sredstva previdnost:. vrnil se je stotnik v pisarno, kamor so spravili vseh deset jetnikov.
Pogledal jih je pazljivo in njegove oči so se še enkrat srečale s pogledom tovariša, ki je zdaj popolnoma razu mel poslednji namen mistifikacije.
Službujoči uradnik, Maciulewicz, se je obrnil k stotniku s sledečim predlogom :
"Gospod stotnik, vašo stražo bo treba pomnožiti, dam svojih ljudi. Imam konjsko stražo."
Ta predlog je Budberga neprijetno zadel, vendar je odgovoril z mehkim glasom:
"Ne, ni potreba! Moji dečki so zanesljivi ljudje... jim zaupam... vsi so korenjaki. Preglejte še enkrat jetnike v moji navzočnosti, toda hitro!”
Maciulewicz je pričel po zapisniku klicati imena jetnikov.
Razgovor o pomnoženjtt straže je naredil strašen vtis na nekatere jet nike, ki so mislili, da jih v resnici pe ljejo na morišče.
Baron Budberg je videl, kako je e den izmed njih v prepričanju, da ga bodo kmalu ustrelili, oobledel kot mrlič in s tresočimi rokami pobiral svojce reči. Njegove roke so se tako tresle, da nikakor ni mogel zavezati dveh knjižic in vrečice s sladkorjem.
Bolestno je bilo gledati nanj, toda vkljub temu se mu ni smelo pomagati Ko so jih vse poklicali in se prepri-ali, da so pravi, napisal je Budberg pobotnico, da je prejel jetnike, in ko že dodal svoj podpis, vrgel je držalo ob tla in se pričel kregati, da je pe-o za nič.
Uradnik si je to tako vzel k srcu, da e pričel zmerjati paznike enega' za drugim, ne glede celo na navzočnost totnika.
Nato je še ta od sebe nekaj dodal in iričel grmeti, da sc brez ozira na njegovo povelje preveč dolgo tnude z jetniki.
Ko jih je toliko slišal, je zgubil načelnik paznikov popolnoma glavo in e je zgubil izpred oči svojih predstojnikov. a med tem so pričeli spuščati jetnike na hodnik.
V poslednjem trenotku je pristopil uradnik Maciuleivicz, ki brez dvoma ni spadal med najbolj pogumne ljudi, zopet s predlogom:
“Gospod stotnik, nikar se ne izpo-
stavljajte neprijetnim slučajem na poti. Vse se lahko prigodi. Svetujem, da bi vzeli še konjsko stražo. Meni ne dela to nobene težave, ljudje bodo takoj gotovi.”
“Saj sem že povedal, da ne potrebujem straže,” rekel je stotnik razdraženo, “zakaj me torej še dražite? Moji dečaki so korenjaki in ne potrebujejo nobene pomoči.”
Maciuleivicz je obmolknil,, ker se je čuti: krivega, da je že dvakrat vznemiril stotnika s svojimi pomisleki.
Ko so se prvi jetniki prikazali na hodniku, zaklical je načelnik policajev :
“Sablje ven!”
Policaji so se pomaknili bližje k odprtim vfatom voza, z golimi sabljami v rokah.
Načelnik policajev* je spremil enega za drugim do voza in j c natančno izpolnjeval vse mogoče previdnosti, ki so v teh slučajih predpisane.
Jetniški voz je bil vprežen s parom konj in je imel dva dela ločena eden od drugega s jiregrajo.
V	prvem delu, ki je bil bližje voznika, so namestili šest jetnikov, nato je načelnik policajev zaloputnil notra nja vrata in jih zaprl s ključem.
Morali so spraviti še štiri ostale jet nike v drugi oddelek voza.
V	tem trenotku se je prikazal m hodniku jetnik Judycki, ki je bil znan v jetnišnici kot človek, ki ima manijo bežati. O11 je že enkrat poskušal zbežati, toda se mu ni posrečilo, namreč takrat, ko so ga prepeljali k preiskav pred preiskovalnega sodnika.
Njegovo hrepenenje vreči s sebe jet-niške verige, je bilo tako veliko, tako vroče in brezumno je hrepenel po ¡pro stosti, da je popolnoma zgubil glavo in ni pomislil, da poskus bega, ko so ga sredi močne straže peljali skoz mesto, ni zamogel imeti nobenega u speha. Vendar se je spustil v beg, toda policaji so ga takoj prijeli in strašno pretepli. Bili so ga brez usmilje nja, grozovito, in spustili na njega celo svojo jezo radi blaznega poskusa bega.
In zdaj sc je prikazala njegova nesrečna razbita postava s krvavimi pro gami na obrazu.
Sekundo je postal in pogledal na-okcii kakor preganjena zver in premišljeval, na katero stran bi se vrgel in če ni kje kakšnega mesta, kamor bi skočil z obupnostjo človeka, ki je pri pravi jen na vse. Smrt v boju mu je bil najboljši in najbolj zaželjeni ko nec.
Načelnik policajev je prvi uganil nje gov namen in je grozeče zaklical:
“No, no, kam pa? Ne zbežiš!”
Ko je to rekel, ga je pograbil za o vratnik in sunil v voz. Službujoči na mestnik jetniškega načelnika, ki je stal med tem na hodniku in molče gledal na prizor, se je gotovo prepričal da v resnici ne potrebujejo pomoči. Pozneje pa, ko se je beg odkril, je Ma-ciuleivicz pripovedoval, da, ko je videl, kako so policaji izvrševali svojo dolž nost in kako je njihov načelnik rahlo ravnal z Judyckim, ki je hotel zbežati, takrat mu je prvič blisnila misel, da to niso resnični policaji iz stroge policijske službe, ampak preoblečeni, ki so prišli sem, da bi mu kakšno naredili...
Ko je načelnik policajev vse jetnike spravil v voz, naročil je na povelje stotnika, ki je v tem trenotku stopil na hodnik, enemu policaju vsesti se v voz in je zaprl za njim vrata, drugima dvema je rekel vsesti se na kozla pri vozniku, a sam z ostalima dvema se je vsedel od zadaj na voz.
V	tem trenotku so se odprla vrata, jetniški voz se je odpeljal na ulico in zavil od vrat na desnico.
Nato se je Budberg poslovil od Ma-ciuleivicza, šel skozi vrata, sedel na voz in rekel izvoščeku pognati. Njegova vloga se je končala.
Igral jo je z neizmerno natančnostjo in spokojnostjo, kakor zamore sa-človek, ki se je s celo in polno dušo vdrl kakšni ideji, dela samo za njo in pozabi popolnoma na samega sebe svojo varnost in srečo.
Mislilo bi se, da so se s tem kortčali glavni in najbolj nevarni trenotki podjetja. Beguni so bili že zunaj ječe, da-siravno še v zaprtem jetniškem vozu, na cegar kozlu je sedel kot voznik jet-iiški stražnik.
Baron Budberg se je že vrnil domov, kjer se je neopaženo preoblekel po civdno in je že popolnoma mirno sedel v prijateljski družbi ter pripovedoval svojim tovarišem dogodke, svojega nočnega izleta.
V	resnici je bila pa dovršena šele prva polovica težavnega in nevarnega podjetja. Ostalo je še drugo, res da manj nevarno, toda vse eno opasno delo — oprostiti se policijskega agenta, ki bi pri najmanjšem sumu v vsakem trenotku lahko naredil kraval in pokvaril potem vse.
Povsod po ulicah so stale vojaške pa rulje, s pomočjo katerih bi bilo lahko rreprečiti beg, ki se je tako lepo posrečil iz zidov ječe.
Vse je bilo zdaj odvisno od razumnosti načelnika policajev.
Toda na kak način se iznebiti neže-ljene priče na kozlu?
V	njegovih rokah so vajeti, on pe-e voz, toda če bi tudi takoj ne zapazil, da so mu rekli peljati v smeri, pro-tivni od trdnjave, z izgovorom, da morajo poprej še vstopiti v tretji policijski oddelek, od koder se bodo šele odpeljali proti trdnjavi, vendar bi on zamogel v vsakem trenotku uganiti go ljufijo in izročiti vse v roke vladi.
Težavna in neprijetna naloga. Zah-evala je bistroumnosti in poguma. Zadrega je bila tem večja, ker se je (Nadaljevanje na 7. strani.)
.x--x--x--X“X*X"X~X"XK-x-x-<":~x*x-x~x-<~x<*XK-<KKK*d^*x^î»X"*x*x~x~x~x~x~X“X~XK~>*-x*<b+4
- I
Radosti
josefjs TsnrsB'«
% je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-| ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni X in otožni, dočim so oiy, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-
jetni, polni življenja in dovtipov, bavljanja, ker
Nikakor ni težko doseči dobrega pre-
S|£>
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
!
*
'i
J
S
Í
I
Y ❖
Y
Y X
i Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno!
•j*
v	kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. X>olg-o življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
I
4
Y
f
Y ? 4
f
Y
!
X
| POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se | | morate vzdržati šjiiritiioznili in varjenih pijač.
t
$	Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
?
f
y
?
4
X
9
i
h
;• 799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL. I
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Tri ne rjavem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.

POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g'ostilno
National Buffet
v katerej' bodem točil naj bolj'še por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše' in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
100 kron za $20.45
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
T!h.e Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ig-nae V'ei*l>icli
120 Moen Ave.	Rockdale, UL
I ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinghie vsake vrste.
Nas prostor je ne Desplaiaes eitel blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si «aia zalogo! Mi te bomo zadovoljili In ti prthrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office la Lamber Yard a DESPLAINES IN CLINTON
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer-kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
T<slephone]23l; South Chicago
Poštena Postrežba vsakemu.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY izdelovalci
So. Bluff Street,
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel,
•vstr zastopali
JOLIET. ILL.
POZOR GOSTILNIČARJI!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejšfe! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnost* in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
— Zavedni naročniki, priporočajte naš list!
FILIP HIBLEE
'	1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
•"Me D, S,” ldc. in ‘‘MeerscUanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNTH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANU
LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Street«
JOLIET. ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.) zgubilo v ječi veliko časa in se je dan že delal.
Prvi odsev vzbujajočega se jutra se je že odčuval v zraku in smrl v prozorni megli obrise predmetov.
N bilo več mogoče zgubiti časa.
Petični policijski oddelek se je že videl, zdaj morajo na vsak način obrniti drugam.
Čez en trenotek so že lahko odkriti, če se jim ne posreči iznebiti se policijskega agenta.
Nastopil je odločilni trenotek, treba je bilo delati...	>
In glej, 'naenkrat s.e je razlegal glasen krik načelnika policajev:
“Sto—oj!-------Kolo!”
Ta nerazumljiv krik je naredil svoj vtis. Voznik je naenkrat ustavil konje, ne da bi vedel, kaj se je zgodilo.
Psevdo-policaj, ki je sedel poleg njega, je skočil s kozla, po njegovem zgle du tudi voznik, ki je oddal vajeti drugemu policaju, nato sta šla pa oba k zadnjemu kolesu, poleg katerega je stal pripognjen načelnik policajev in nekaj ogledoval.Ko sta ona dva prišla, rekel je načelnik, s prstom pokazavši na os:
“Glej, kaj se je zgodilo!”
Voznik se je pripognil in skušal pogledati, kaj mu kaže načelnik.
V tem trenotku ga je zgrabilo od obeh strani dvoje silnih rok, zamašili so mu usta z ruto, da ni mogel kričati, vzdignili in brez najmanjšega glasu, brez vsacega boja vrgli v jetniški voz med štiri jetnike in pri njih sedečega psevdo-policaja.
Tam so mu ukazali, naj mirno leži in ničesar ne stori, kar bi-j im moglo škodovati. V tem slučaju ga bodo nam reč takoj zabodli.
Policijski agent je to seveda vzel na znanje in ležal tako mirno, da se je ,mu upihnili luč življenja, ker so ga
Dolgo so pričakovali jetniškega voza in so bili strašno nemirni, ker se ni prikazal v določenem času.
Kako pojasniti to zamudo? Ali ni nastopila kakšna ovira? Premišljevali so polni nemira.
Dvorišče je ležalo'na brezljudni pustinji. Obdano je bilo od vseh strani z drevjem, grmovjem in gosto zarast-lo travo, dalje so se raztezali vrtovi in polja.
Mesto je bilo jako pripravno, da bi se brez ovire iznebili policijskega a-genta, konj in policijskega voza.
Bilo je potreba veliko časa in truda, da se je našlo tako mesto, ki bi odgovarjalo vsem zahtevam previdnosti.
Sam lastnik dvorišča je bil v tem času v mestu in ni o ničem nič vedel.
T ovariši so oprezno poslušali na vsak najmanjši šum, na vsak daljni, komaj slišni odmev, ki je prihajal iz velikega mesta.
Njihova srca so nemirno bila.
Kar so jim prileteli na ušesa iz daljave nejasni zvoki. Potem se je zaslišal topot konjskih nog vedno bližje.
Od daleč so se že razločili črni obrisi dolge škatlje.
“Zdaj že ni več dvoma — to so oni!'’
"Rešeni!”
Naenkrat se odpro dvoriščna vrata, ko je pridrdral voz med nje in se zopet zaprla, ko je stal voz na dvorišču. Konje so privezali za drevo, odprli vrata jetniškega voza, izvlekli iz njega od strahu nezavestnega policijskega agenta, ki je imel usta še vedno zamašena z robcem, zvezali mu s svileno vrvico roke in noge,, pritrdili še bolj robec in ga poškropili s kloroformom, da bi še bolj zaspal, in ga porinili nazaj v voz.
Nekateri tovariši so bili za to, da bi
O. W. Brown, preds Robt. Plloher, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
Citizens’ National Bail
Kapital 8100,000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bjla uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
5go S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
bal celo dihati.
Od strahu mu je duša zlezla v pete. Zdaj so tovariši lahko mislili, da so že blizu svojemu namenu, ako jim le kakšna nepričakovana okoliščina ne pokvari načrtov.
Morali so hiteti, da bi pravočasno prišli na kraj mesta, na piostor, o katerem so se poprej dogovorili. Tam so se smeli preobleči, pustiti voz, konje in zvezanega agenta. Tu jih je tudi imel pričakovati drugi oddelek tovarišev, da bi sprejel sedemnajst revolverjev,katerih stranka ni hotela pustiti v vladnih rokah, od druge strani pa ni hotela oproščenih tovarišev izpostaviti kakšnemu nesrečnemu slučaju, ako'bi imeli orožje s seboj.
Na daljnem horizontu se je zabliščal ozek pas svita. Novi voznik je neprenehoma podil skozi celo mesto.
Časa je bilo malo.
Voz je drdral jako hitro naprej. Na poti so srečavali vojaške patrulje in posamezne pozne potnike, toda nobenemu ni prišlo na misel, kam hiti jetniški voz in kakšno je njegovo spremstvo.
Slednjič so se prikazale majhne lesene hišice, dolgi ploti in netlakane ulice.
Voz se je pripeljal že v predmestje Varšave in je hitel skozi njega, ker dogovorjeno mesto je bilo še v zračni daljavi, tam kjer so se pričenjale že podmestne pustinje.
Tu že niso nikogar srečali na poti, ker je bilo vse še pogreznjeno v spanje.
Begunom je bilo to na roko.
Še nikoli poprej se niso v temnem zaduhlem jetniškem vozu odčuvali taki vtisi in nemiri duše, kakor v tej noči.
Komaj je voj prišel na prosto cesto in se nahajal za vratmi ječe, se je obrnil policaj k jetnikom in rekel:
“Tovariši! Ali nas poznate? Še nekaj minut in boste svobodni. Časti-tarn!”
Te besede so udarile med nje kot strela. Prišle so tako nepričakovano, da ni v prvem trenotku nikdo verjel.
Policaj je ponovil vprašanje:
"Ali me res ne poznate, tovariši?”
Šele sedaj so razumeli. Razumeli so, da jih peljejo na svobodo in ne na morišče. Razumeli so,, da to niso policijski stražniki, ampak njihovi tovari-ki so šli v smrt, da bi njih rešili smrti.
Fosebno brezupno radost je občutil M. V preteku kratkih trenotkov preživel je on piehod od potrtega mračnega duševnega nastroja vsled pričakovanja smrti do radostnega poleta na svobodo.
Ta hitri skok od smrti do življenja je pretresel vso njegovo dušo in ga napolnil z občutki, katerih ni nikdar več pozabil.
Naenkrat se voz ustavi.
Vsi so se stresli in napeli pozornost. Razumeli so, da nastopi zdaj važni trenotek — oproščenje od policijskega agenta.
Vsakdo je nehote strepetal ob misli:
“Ali se posreči?”
Psevdo-policaj. je naglo razdal vsem begunom revolverje, katere je imel pri sebi, odprl notranji predal in pazljivo poslušal, kaj se zunaj godi.
Po preteku nekaj težkih minut nestrpnega pričakovanja se je zaslišal nek ropot, teptanje nog, nato so se odprla od zunaj vrata voza in na kolena so jim vrgli policijskega agenta, odrvenelega od strahu.
Vrata so se zopet zaprla in voznik se je hitro pomaknil naprej.
Vsi so se oddahnili z občutkom ne ¡zmernega olajšanja.
Med tem ko je voz hitel po ulicah Varšave, pričakovala jih je na drugem koncu, na pustem, s travo pora stlem dvorišču četa revolucijonarcev z razburljivo nepotrpežljivostjo.
Njihova naloga je bila, pobrati vse revolverje in v slučaju potrebe delati pot z ognjem.

Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V t' m mnogo^ let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji
g(wvetil Je najv^j^o važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH
“Specialist”, kateri ima mnogoletni zdravniški praksi,
ZENSKIM IN OTROČJIH.
v r,e^1 krajev sirne Amerike š j mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami.
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere drugi n.so mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obšir-
JO ]
\ dokaz njegove spretnosti nei oliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen cd mnogoletnega reu matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Alike Novak
1258 Mohlen Ave. Pneblo, Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem, ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnogih zdravnikih in vsaki mi je rekel, da moje dete ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovolimidase to natisne v časopise, da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici za-more pomogati.
Toliko na z;i£nje našim rojakom v Ameriki. — Bilež itn se do groba Vam hvaležn* šem Antul č 1950 Wash!ngt. • .ive, Columbus /~'.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavili. da sedaj popolnoma dobro šlišim, kakor da ne bi bil nikdar gluh.
Priporočam Vas vsem rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Šikom|a Bos 285 Trimountaiu, Mich,
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. Zdravilih da ne čutim nikake bolečine več, za kar seVam srečno zahvaljujem. Če nodem še kedaj bolana, se bodem "s vedela kam obrniti in tudi dru-imVa. pripročam.—Vas pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna Maria MegFč,
1168 Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesih.
John Polanc,
Box ^51 Rock Springs. Wyo.
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem kob slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari • Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti ]avite. Vsa pisma naslavljajte naravnost n.i:
IW j?! MED1DAL INSTITUTE
poznali kot popolnega lumpa, ki se je udeleževal pretepanja tovarišev in odlikoval s posebno grozovitostjo in špi-jonskim talentom.
Poleg tega so opozarjali nekateri, kako nevarno bi bilo prizanesti njegovemu življenju z ozirom na to, da se bo on goreče udeležil iskanja, ker si je mogel zapomniti nekatere obraze in bi jih znal potem pri slučajnem srečanju na ulici spoznati.
Vkljub tej bojazni drugi niso pritrdili, češ, če se izvrši brez prelivanja krvk bo vtis veliko večji.
Položili so torej policijskega agenta nazaj v prvi oddelek voza, zaprli za njim vrata in se pričeli hitro preobla-čevati in metati iz sebe uniforme in orožje.
Vsakemu oproščenih tovarišev so izročili že poprej pripravljene zavoje, v katerih so bili denarji, potili list v tujino, naslovi, kje ima prenočevati,stroj za striženje las, žvepljenke in cigarete.
Poslednje so jim dali zaradi tega, da bi jim ne bilo treba zahajati v javne prostore.
Obleke so položili na voz in vsi tovariši so se prisrčno poslovili in pričeli razhajati v majhnih gručah.
Ko so bili že precej daleč, se je e-den tovarišev spomnil, da je storil veliko neprevidnost, namreč da je v naglici pozabil v žepu svoje policijske obleke z natančnim naslovom, kje ima prenočevati eden izmed oproščencev.
Vrniti se na dotično mesto je bilo nevarno, torej je bilo prepozno in nemogoče popraviti to pozabljivost. Pre-ostajalo je torej še zadnje sredstvo, hiteti kolikor mogoče do stanovanja, ki je bilo napisano na naslovu in opo zoriti tam vse, katerim je grozila nevarnost, naj hitro odidejo in zatro za seboj vse sledi.
Tako se je tudi zgodilo.
Ko je drugo jutro prišla policija v dotično stanovanje, popolnoma prepričana, da ima v rokah sledi pobeglih jetnikov in da bo takoj prijela osebe, ki so sodelovale pri begu, ni našla v stanovanju žive duše.
* * *
Napočilo je jutro. Uprava preisko-alne jetnišnice na Pavuhci se je neiz merno čudila, da se jetniški voz tako dolgo ne vrne in je telefonirala do trd njave, kaj je vzrok temu zapoznenju.
Od tam so odgovorili, da ni prišel k njim noben jetniški voz in da sploh ne razumejo, za kaj se gre.
Nato so odgovorili do pisarne ober-policmojstra s prošnjo, naj pojasnjuje, kam so odpeljali deset jetnikov iz pre-skovalnega zapora po naročilu ober poliemojstra Majerja in če ne morejo hitro vrniti jetniškega voza, katerega takoj potrebujejo, da odpravijo nekaj jetnikov k sodišču.
Šele zdaj se je odkrilo, da ni dal polkovnik Majer nobenega naročila in da je vse bila samo mistifikacija za iz vršitev skupnega bega.
Pričeli so iskati voz, konje in voznika,
Čez nekaj ur napornega iskanja po vseh delih mesta se jim je posrečilo najti v gluhi pustinji mesto, kjer so se nahajale poslednje sledi bega.
Zvezani voznik je mirno spal. Dru ge sledi so propadle kot kamen v vodi.
Dasiravno so iskali z največjo gorečnostjo beguncev iz ječe, kakor njihovih pomočnikov, vendar vse brez uspeha.
Vsa policija je bila'na nogah.
Agent, ki je vozil, se je udeležil z vso gorečnostjo iskanja. Našel je šest celih baronov Budbergov in dva načelnika policajev.
Toda pozneje so dognali njihove osebnosti in so jih morali vse izpustiti in pokazalo se je, da je policaj pod vplivom strahu, katerega je preživel, popolnoma zgubil iz spomina obraze, katere je videl le mimogrede.
Pravijo, da j*c eden jetnikov drugega jutra šel v tovarno, kjer je popred
140 W. 34th St.,
Dr. R. Mielke, Medica! Director.
Nev. York, N. Y.
J	Ako osebno pridete, javite se v offisu našega zdravniškega zavoda, — ordinirajočemu zdrav-
niškem n direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne. Ob nedeljih in pzaznikih
od 10 dopoludne do 1 popoludne.

delal, po denar, katerega je še imel dobiti.
V	tovarni so se zelo začudili, ko so ga videli svobodnega. Toda on ni nič povedal kako in kod je dobil prostost in se sploh ni spustil o tem z nobenim
razgovor, ampak, ko se mu je izplačal zaslužek, se je hitro zgubil.
V	mestu je naredil ta beg veliko senzacijo.. .
Po stenah hiš so bili drugega dne nabiti razglasi s podpisom osrednjega odbora poljske socialistične stranke, da je v pretekli noči stranka osvo-dila desetfc ljudi, katerim je grozila smrtna kazen in da se osvobojeni nahajajo že za mejami vladne oblasti.
Ne vem, če je to bilo res, toda nek poljski dnevnik pripoveduje sledeči slučaj nesporazuma med oberpolic-mojstrom in novim uradnikom, ki je v ječi nadomestil Maciulewicza.
Oberpolicmojster je poklical po telefonu službujočega uradnika in mu povedal, da pošilja žandarja in voz po nekaj političnih jetnikov.
“Kaj?” je razburjen vprašal uradnik, “žandarja in voz?... oberpolicmojster govori... ne verjamem... Na to se razumemo. Naj te hudič vzame!... če ne pozvonim po policijo...”
Zaman ga je resnični oberpolicmaj-ster skušal prepričati, da je on res oberpoliemajster. Ker ni vse nič pomagalo, je moral polkovnik Majer poslati svojega namestnika.
V	najvišji stopinji zanimiv je bil za preiskovalno jetnišnico trenotek, ko so se drugo jutro po odhodu deset jetnikov ostali jetniki zbudil: in to zapazili.
Vsem se je zdelo čudno ¡11 nerazumljivo, kam in s kakšnim namenom so odpeljali najhujše zatožence.
Nekaterim se je predstavljal strašen prizor takojšnje smrtne kazni... Nedavni slučaji, da so brez sodišča ustrelili 16 oseb po paragrafu 12 vojnega stanja, je še bolj pokrepil sumnjo nekaterih tovarišev, da so tudi teh 10 odpeljali zato, da bi jih zjutraj postrelili.
Radi tega so vsi živeli v jako težkih trenotkih negotovosti.
Prašali so paznike, kam in zakaj so odpeljali tovariše, toda niso dobili odgovora. "
Kako so se potem začudili, ko se je vrnil prazen voz in so začeli iz njega metati policijske suknje, kape in 'sablje.
Naenkrat kot blisk je spreletel celo jetnišnico vest, da so vsi tovariši zbežali in da so zdaj svobodni.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348.
JOLIET
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišč? pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
L ughran & Schoenstedt
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $a, $2.50, $3 $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke tr govske cen*..
G. W.KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
Ustanovljena 1871.
Hode bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjeai
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
E. Ad. RICHTER «Ä Co.
215 Pearl St , New York.
Posojuje
denar proti nizkim obrestim.
Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za ; posestva.
Prodaja tudi prekomorske vozne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET, I. ftadstropje.
^/1 J pUl ULO
Gostilno.
ROJAKOM
priporoča m svojo
Phoenix )	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Slš-ofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00,
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. [OSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagainik.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
.... 104 Jefferson St., blizu mosta....
S. HONET,
KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, II!
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Slovanski tvorničar društvenih oil* znakov (badges), regalij, kap, bande» in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka» tolog na zahtevanje zastonj.
J. KČI3STC3-
Lesni trgovec.
Cor.
D.sPlaines in Oba telefon 8.
Clinton
Joliet.
Sts.

AM ERI KAN SKT SLOVENEC, n. OKTOBRA 1907.
SMRT NIMA OBLAST
00 OEQS, KATERI RABI
SLOVEXCI ITJ'. PRIČAJTE
SE sami, i:::r zdravje je ČEZ VSE NA SVETU.
! SLOVENCI!
Berite ta dva pisma, katera smo »■dobili iz hvaležnosti od našega rojaka J. GRČIČ in naše rojakinje g: -spe ELIZABETA ZELISKA, ker gotovo bi že nebi več živeli, ako bi .«e rabili “OROSI ZDRAVILA”.
OROSI ZDRAVILA POMAGAJO VSAKEMU ¡BOLNIKU V NAJ KRAJŠEM ČASU GOTOVO IN IZ NAJ 30LJIM USPEHOM IN MI JIH NOČEMO VEČ HVALITI KER JIH ŽE DRUGI
¡Slavni zdravniki in Profesorji
od AMERICA-EUROPE CO. v New York
Jest Elizabeta Zeliska se Vam zahvaljujem od celega srca, da ste me tako dobro ozdravili od moje tako dolge in hude bolezni.
Vsi zdravniki pri katerih sem bla, ■so mi že naravnost v obraz povedali, da zamene i.i več pomoči in vsa obupana s 'm r.e na Vas obrnila t1dv:.i p rosette r k':\ Rocf cd America Europe C. . i.i \ i ste me ozdravili in nie rešili gotove smrti-¡Bog Vam naj plača in priporočala ’Vas bodem vedno, ter ostanem Vaša večno hvaležna,
Eiizabeta Zeliska,
38 St, Marks Place, New York
SE5H5BSČ1
Dragi mi Profesor Dr. ROOF in zdraviniki od
AMERICA-EUROPE CO.
Dolžnost mi je, da se Vam iz srca zahvalim za Vaši trud in za in za Vaše izvrstne zdravila katera ste mi poslali in posebno pa za zdravje katero ste mi povrnili in v tako kratkem času. Prepričan sem da ste naj bolji jn naj bolj pošteni zdravniki in priporočal Vas bodem vsakemu in dajte to pismo tudi v dokaz v časopisu oglasiti da se bode vsaki bolnik takoj na Vas obrnil in da se nebodo.dali od drugih zdravnikov samo ob denar spraviti.
Vas pozdravljam in ostanem Vas do smrt hvaležni,
J. Grčič
Box 77 — San Francisco, Cal.
5HSHSHSH
ZAHVALNICA
Cenjeni gospodje od
America-Europe Co.
Naznanim Vam, da sem Vašo pismo sprejel in sem se Hvala Begu tudi popolnoma ozdravil po Vaših prvih zdravilih in sem sedaj bolj zdrav kakor nekdaj popreje. Zahvaljujem se Vam cenjeni zdravniki in profesorji, ker ste me tako popolnoma ozdraviii in priporačal Vas bodem vsakemu človeku.
Toraj še enkrat Vam prav lepa ■zahvala in ostanem Vaš hvaležni, Jernej Durn,
704 Warman Ave., Indianopolis, Ind.
SH5HS3S2
OROSI ZDRAVILA SO BISER in edina rešitev zdravja.
Pošlite pismo za posvetovanje Vaše bolezni, na Dr. SPILLINGER ja ali pa na Dr. KNIGHT od Slovenskega oddelka na
America Europe Company
(OROSI)
161 Columbus Avenue, New York.
I MALI OGLASI. g

NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-
ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Količek, 1151 N. Broadway, Joliet, 111
FARMA NA PRODAJ, 15 AKROV je s sadjem zasajenih, hiša dobra,
hlev tudi. Naslov: John Resnik, Ro-xie, Buder Co., Mo.	3t
NAPRODAJ HIŠA BLIZU SLO-venske cerkve, cena $2150.00. Proda se preč. Hiša ima šest sob ter je primerna za trgovino. Plača se $600.00 na roko, drugo na lahke o-broke. Ignac Česnik, Barber Bldg. Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.	17 2
NA PRODAJ DVE DOBRO MLEČ-ni kravi. Po ceni. St. Havrila, 513 Francis St., Joliet, 111.
John
Golob?
608 N. Broadway i Joliet, Illinois
040+
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglasjem harmonike in orgije.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & GO.
208 Jackson St.
Malh. Stefanich,Manager.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
n.
B. Schuster
Young Building
.JOLIET, ILLINOIS..
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Lilič vino od 35cdo 45o gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sli\o\ko. Pino n Hkaiel vino po 50o galon. Na zahtevanje poljem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal
Uspešna posvetovanja.
Dunaj, 6. okt. — Rumunski kralj Karol, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, in rutki minister vnanjih zadev, Izvolskij so v svojih tukajšnjih konferencah razpravljali balkanska vprašanja, posebno macedonsko pfavosodno reformo (pre naredbo), ter nadalje spor med Ru-munijo in Grškim. Kralj Karol se je pokazal popolnoma pripravljen za spo-razumljenje. Udeleženci posvetovanj so z zaključki skrajno zadovoljni.
Kralj Karol in kraljica Elizabeta (kot pesnica znana pod imenom Carmen Sylva) sta že spet odpotovala.
Baron Aehrenthal je sporočil o zaključkih posvetovanj cesarju Francu Jožefu.
Povodnji na Španskem.
Madrid, 4. okt. — Vlada razglaša, da so v Andaluziji povodnji uničile vso vinsko letino. Uradna poročila o človeških žrtvah v poplavljeni pokrajini pravijo, da je 72 oseb utonilo in 68 bilo zelo poškodovanih. Obnovljeno deževje otežuje reševanje v Malagi in okolici. Istotako je južni del mesta Granade popolnoma pod vodo.
Henrik H. & Menno H.
S T .A. S S JB IV
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOTAR
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n »am in boleznim.
i j e vsakovrstna v notar-ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
rft*
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. . JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke dene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodaj om tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
* * * * 4 *
THE EAGLE

*
*
*
*
IJesenske
4*
Pridite in ^ oglejte si naj-4* lepše obleke 4* kar jih 4* mogoče 4* dobiti.
4*
7 Trpežne nove mode 4* in iz naj-% boljšega
4* blaga.
4*
obleke. I
*
*
Kupujte pri nas in^**®*^ hranite denar.
*
*
*
*
*
*
*
4* Moške vrhnje suknje od $10 do $25.	-
4* Moške obleke od $10 do $25. Imamo tudi zalogo drugega ^3*
Č. _	.	...	.	_	blaga, kot spodnjih oblek
Deške obleke od $10 do $17. čevljev in klobukov.	T
4*	T
•st- »ir	Mr ^tr *&* •&* Mr	"rtr
Mit Nati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chicago telef. 2794	telef.N &2 7..

'4
i
!
I I I
I J. J. KUKAR,
A	ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.
f.	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
A	duevnem kurzu.
4	Priporočam se rojakom.
|	J. J- KITXKTAIR.
% 231 S. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL.
.♦. A.4.A.4.A A A A A A A A A A	A ... A A ... A ... A ... A ... A A ... A A ... A A ... A ... AAA
%*▼’»*▼*•*▼*.*▼***▼*.*▼*.*▼	▼ V V W VWVW W V W '*■ vv W V W V W V ¥V W V W V W WTW
« ► < * « ► < ► < ► < ►
< ►
< ► •V o
< ► $
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906, nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ....37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 1,979,582	K
Menice..........  738.000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ...   2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.