vilka 1 četrtek 11. januarja, 1996 130 tolarjev PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 Hritične razmere, ki ji! j začetku tega povzročil žled, s^ bile po i Sloveniji, razen na Primorskem. Mnoge ceste so bile zaprte, bodisi z.<: ■;// poledice, bodisi znr<» i ja, ki se je lomilo in na cestišča. Naj: . je bilo na Štajen!.. Arja vas - Velenje j ponedeljek, 8. ji. ;u; . Pirešici zaprta ves v torek. 9. dopoldne, so še ;.■; poročila o tem. d.-na odseku Pire-zaprta. Veliko i t delavci, ki sc grozeče d m. j sc spremljali m j ali proir. ;., . Polzel-.: m P- ' zamujali na da V Zgornji Savinjski dolini je žled povzročil še dodamo katas- nočna gospodarska zbornica Velenje k> gospodarstva ker men/, da je 'oveliko porab-, itli. Zgospodai r* » Pe nemškem v Posnetek smo napravili v Starem Velenju (foto: vos) trofo: podirajoča drevesa so uničevala daljnovode in nizkonapetostno omrežje in več kot polovica Zgornje Savinjske doline je ostala brez elektrike. Brez te so bili ponekod tudi v Šaleški in Spodnji Savinjski dolini. Pod bremenom zmrznjenega snega in ledu so pokale veje, padala pa so tudi cela drevesa. V Starem Velenju je na dvorišče Starega trga 15 padlo drevo, ki je pod seboj pokopalo dva avtomobila: stoenko in opel cabrio. mkp 9770350556014 2 ms VAS DOGODKI 11. januarja 1996 Norice Nova voda na Graški Gori Mislinja, četrtek, 4. januarja - V občinski stavbi v Mislinji so se sestali župani občin Mislinja, Velenje in Slovenj Gradec. Dogovorili so se, da bodo vse tri občine poskrbele za izgradnjo vodovoda na Graški Gori, ki bo 38 hišam zagotovila čisto pitno vodo. Ker je področje na tromeji, zajetje pa v občini Mislinja, bo ta vodila investicijo, sofinancirali pa jo bosta občini Velenje in Slovenj Gradec. Z izgradnjo naj bi pričeli v začetku leta 97, s pridobivanjem dovoljenj pa bodo pričeli takoj. Ubš Dela pri izgradnji optičnega kabla zastala Velenje - Telecom Slovenije, ki gradi telekomunikacijski optični križ, je huda zima in vremenske razmere v zadnjih dneh marsikje prisilila, da so z deli prekinili. Tudi pri gradnji optičnega kabla proti Velenju in Šoštanju, kjer dela opravlja ljubljanski Tegrad. Zato na PE Celje predvidevajo, da roki dokončanja ne bodo izvedljivi. Načrtovali so namreč, da naj bi bila dela končana do konca januarja, saj so potrebe po novih telefonskih priključkih v Šaleški dolini velike. Obljubljenih 1000 novih telefonskih priključkov, ki so jih pričeli priklapljati decembra v Velenju, bodo razdelili do konca februarja. Ubš Darežljiv december Velenje - Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je v mesecu decembru poskrbela, da je bil ta res vesel. Med predšolske otroke je Dedek Mraz razdelil 2062 darilnih paketov, v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki so organizirali kar 26 prijetnih predstav, Dedek Mraz pa je obiskal tudi otroke v vrtcih in šolah. Vsi tisti, ki zaradi različnih razlogov niso dobili darila iz rok Dedka Mraza, njegovo vabilo pa še imajo, ga še vedno lahko dobijo na sedežu OZPM Velenje. Ubš Rekli so Majda Pilih, predsednica Območne organizacije RK Žalec: "Najbolj množično dejavnost v naši območni organizaciji RK je bila v preteklem letu krvodajalstvo. Imeli smo 12 krvodajalskih akij, kjer je kri darovalo skupaj 1612 krvodajalcev 650 litrov krvi. Tudi za letos načrtujemo 12 akcij, in sicer štiri za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane in osem za Bolnišnico Cglje, oddelek za transfuzijo krvi. Zadovoljni smo, ker število krvodajalev raste." ■ Besedilo in slika: -er JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Z novim letom • nižje obrestne mere potrošniških kreditov pri LB SPLOŠNI BANKI VELENJE D.O. ki jih le-ta odobrava občanom - komitentom za vse namene in priložnosti po ugodnih pogojih: ' - doba odplačila: gotovinski krediti - do treh let, namenski krediti - štiri leta, - z gotovino lahko uveljavite gotovinske popuste pri nakupih blaga ali storitev, - namenski krediti se odobrijo za vse namene, - minimalna provizija pri najemanju kreditov, - kredite dobite takoj. Upokojenci in uslužbenci v državnih službah, ki niso komitenti banke, lahko najamejo gotovinske kredite do 24 mesecev. Telefonske informacije: 063/854-251, interno 249 in 303. Svet občine^Šoštanj^na zadnjiJanski seji^ sprejel rebalans proračuna V občinski blagajni 463 milijonov tolarjev V četrtek, 28. decembra, so svetniki občine Šoštanj opravili 11. in hkrati zadnjo sejo v lanskem letu. Po tistem, ko so že obravnavali v Šmartnem ob Paki, v Mestni občini Velenje, petih občinah Zgornje Savinjske doline in občini Žalec pa bodo obravnavali v tem letu, so v Šoštanju dali soglasje k razvoju dopolnilne dejavnosti Bolnišnice Topolšica. Ob osnovni bolnišnični dejavnosti nameravajo izvajati in razvijati še zdravstveno, svetovalno-izo-braževalno in storitveno dejavnost, kar bo obogatilo zdravstveno ponudbo, hkrati pa s prodajo storitev tudi razbremenilo zdravstveni tolar. Najdlje pa so se, kot je bilo pričakovati, svetniki v Šoštanju na zadnji lanski seji zadržali pri obravnavi rebalansa proračuna za leto 1995. Z upoštevanjem novo- izračunane zagotovoljene porabe, pripravilo jo je ministrstvo za finance, je občina Šoštanj pridobila dodatno blizu 55 milijonov tolarjev. Tako je proračun v Šoštanju težak 463 milijonov tolarjev in dosega 94,8 odstotka poprečne porabe na prebivalca Slovenije. Svetniki so ob obravnavi rebalansa sprejeli sklep, da se nedokončana dela in neporabljena sredstva proračuna iz lanskega prenesejo v letošnje leto. ■ Milena Krstič - Planine Od januarja bo župan ^Šoštanja n^alo^o^opravljal poklicno Odločitev ni bila preprosta Dr. Bogdan Menih, župan občine Šoštanj, od 1. januarja letos delo župana opravlja poklicno. To pa, kot pravi, ne pomeni, da bo delo zdravnika v Zdravstvenem domu povsem opustil. Še vedno bo delal za tiste paciente, ki so si ga izbrali za osebnega zdravnika. Odločitev, župan tudi po poklicu ali ne, zanj ni bila lahka, pravi. Pretehtalo pa je spoznanje, da veliko dela, ki stoji pred njim, samo s polovično močjo nc bi zmo- gel. Dosedanje izkušnje, ki jih je 30 let nabiral kot zdravnik, pa mu bodo pomagale, da se bo lažje vključil v delitveno bilanco med novonastalimi občinami, predvsem v delu, ki opredelujejo zdravstvo. "Menim, da velikih problemov pri tem ne bo, saj je jasno, da v Šoštanju lahko ustanovimo svoj javni zdravstveni zavod. Smo pa že zdaj in bomo tudi v bodoče tesno povezani z dežurno in reševalno službo ter nujno medicinsko pomočjo z Velenjem." Ko ocenjuje lansko življen- je nove občine in njene prve samostojne korake, pravi, da je zadovoljen. Veliko je bilo narejenega, med drugim vročevod Florjan - Topolšica, vodovod Bele Vode in Penk -Skorno, obnovili so nekaj krajših odsekov lokalnih cest in sprotno vzdrževali vso javno gospodarsko infrastrukturo. "Lani sta nas doleteli dve naravni nesreči, neurji, ki sta povzročili veliko gospodarsko škodo, uspešno smo jih začasno sanirali." Veliko načrtov imajo tudi za letos. "Rešitev severne veje plinovoda Škale - Gaberke -Ravne, vse do Lajš; rešitev ogrevanja v Florjanu, vodovod v Šentvid, toplifikacijo dela Pohrastnika in Goric, čaka nas ureditev več krajevnih cest v Skornem, Loko-vici, Zavodnjah in Ravnah. In nenazadnje bo v občini Šoštanj še letos rešen dolgoletni problem telefonije s posodobitvijo telefonskega omrežja in novo centralo," je nekaj o bodočih načrtih občine že lahko povedal dr. Bogdan Menih. ■ Milena Krstič - Planine Občina Luče ob Savinji Za enotne turistične informacije Leto dni je od tega, ko so se župani in županja petih novih občin na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline dogovorili, da se bodo tedensko sestajali in sprotno usklajevali najpomembnejše naloge, ki jih pri uvajanju novih občin ni bilo malo in jih tudi danes ne manjka. Dogovorili so se tudi, da bo takšno usklajevanje vsakih šest mesecev vodila druga občina. Z novim letom je to občina Luče ob Savinji, njenemu županu Mirku Zamerniku pa zamisli in pobud gotovo ne manjka. Župani in županja se bodo tako prvič letos sestali že v prihodnjih dneh, skoraj zanesljivo v Logarski dolini, na ta sestanek pa bodo povabili tudi predstavnika obrtno podjetniške zbornice. Med ostalimi nujnimi zadevami se bodo namreč skušali dogovoriti tudi o uvdebi enotne računalniške mreže, predvsem za turistično ponudbo in informacije. V Lučah so prvi ta korak že naredili in zdaj ponujajo sodelovanje še ostalim občinam, vsekakor pa bi bila takšna mreža zelo dobrodošla. Za ceste zmanjkalo denarja Obilno sneženje v minulem obdobju je povsod povzročilo veliko težav, če omenimo samo zadrege z električnimi in telefonskimi napeljavami, ki so bile zlasli v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini še posebej hude. Veliko preglavic je bilo seveda tudi s prevoznostjo cest, posebej v višinskih in odročnih predelih. Sem zanesljivo sodi tudi občina Luče, saj je na njenem področju kar 40 kilometrov lokalnih in okrog 200 kilometrov gozdnih cest, ki seveda niso samo gozdne. Po začetnih nesporazumih glede pluženja in vzdrževanja so se zadeve ob prvih snežnih padavinah vendarle uredile in velika večina pomembnejših prometnic je prevoznih. Vendar to ni konec vseh težav. Na občinski upravi se namreč bojijo, da bo narava s snegom še večkrat "presenetila" in s tem povzročila ogromne težave v občinskem proračunu, saj je za zimsko službo predvidenih sredstev že sedaj premalo. UjP ^ * a #i « Pa vendarle gremo dalje Zdaj je že jasno, da smo res prestopili v prestopno leto. Nekateri so vanj stopili odločno, prepričani, da bo uspešnejše od preteklega, drugi so vanj prestopili nekako cagavo, saj ne vedo prav, kaj jih čaka. Pravljica o uspehu jim nekako ni najbolj napolnila žepov in njihovi pogled v prihodnost je zamegljen. Nekatere je še posebej strah prihajajočih dni letošnjega leta, saj jih čakajo nove pravljice z najrazličnejših strani, ki jih bodo v predvolilnem času izrekali predstavniki raznih strank. Vabe za volivce so običajno vedno mamljive, po lovu se izkaže, da so bile mnoge vabe lažne. In ko nekateri pravijo, da se Slovenija kot država vse bolj uveljavlja, drugi pravijo, da bo moral tudi v Zgornji Savinjski dolini kmalu kdo vzklikniti: "Naredite mi to deželo spet slovensko!" Za malimi gospodinjskimi aparati je šlo večinsko v nemške roke še Glinovo Pohištvo. Seveda se najdejo tudi taki, ki menijo, da bo to morda le pripomoglo, da bodo prej uredili mejni prehod Pavličevo sedlo, da bo tako lažja in hitrejša povezava z Avstrijo in Nemčijo. V podjetje prek meje so uperjene tudi oči mnogih Velenjčanov. Strah, da bo tu zrasel velik "tuj" nakupni center, se je malo polegel. Seveda je bil strah bolj pri trgovcih, kupci so veseli, če imajo večjo izbiro. Še posebno, če večja izbira pomeni tudi nižje cene ob enaki kakovosti. Vedno pa ni tako! V času okoli novega leta sta na naše širše območje prispeli tudi dve odločitvi ustavnega sodišča. Šoštanjska krajevna skupnost s svojo pobudo "proti" občini Šoštanj ni uspela. Zreška občina je bila uspešnejša. Ustavno sodišče ni potrdilo "kraje" Rogle, kot so si to zamislili v občini Vitanje. Ti so namreč območje Rogle z občinskim statutom "priključili" svoji občini. Proti taki odločitvi ustavnega sodišča zdaj seveda ne morejo nič, puške pa še niso vrgli v pohorske gozdove. Poskušali bodo doseči spremembo zakona o odločitvi območij občin in tako priti do Rogle. To gozdarsko-turist-ično območje je očitno zelo mamljivo. Žal pa v tem primeru ne velja reklo, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Zaradi spora med občinama namreč trpijo razvojni načrti, ki jih ima Unior Turizem. Prva velika žrtev je bila sodobna sedežnica, ki bi jo morali urediti že do te smučarske sezone, pa se del niso mogli lotiti. Stvari, ki so se lani zapletale, pa bi jih radi vsaj letos razpletli, je še več. Tudi v Gorenju upajo, da bodo razpletli vse vozle postopka lastninskega preoblikovanja. Mnogi občani žalske občine, tisti seveda, ki menijo, da je enotna občina, ki so jo zadržali, prevelika, pa upajo, da se bo letos morda le pričel postopek drobljenja. Vsak pač ima svoja merila o tem, kaj naj bi bilo bolje. Da bi ob tem le obveljalo tisto, da več ljudi več ve, ne pa le: kolikor ljudi, toliko čudi! U(k) 11. januarja 1996 ■URI Od začetka letošnjega Jeta je večinskMastnHc GlinaaPoM V petih letih bodo proizvodnjo podvojili Za 175 zaposlenih v dosedanjem Glin Pohištvu je bil prvi delovni dan v letošnjem letu na videz sicer povsem normalen, pa vendar drugačen. 74 odstotni delež njihovega podjetja je kupila nemška firma K&M, preostanek pa Gorenje Notranja oprema. Glin Pohištvo je bilo v lasti Sklada za razvoj republike Slovenije. Na razpis o prodaji sta se konec lanskega leta prijavila omenjena partnerja, ki sta že doslej tesng sodelovala med seboj in tudi z Glin Pohištvom. K&M kupuje tu pisarniško pohištvo, Gorenje Notranja oprema pa dele za svoje programe. Ob nakupu sta se nova lastnika obvezala, da bosta ohranila delovna mesta za vseh 175 zaposlenih, nadaljevala z razvojem pohištvenih programov v Nazarjah, vlagala v naložbe in razširitev trgov, v petih letih pa naj bi sedanjo realizacijo podvojili. Obvezali so se tudi, da bodo kupovali iverne plošče v obratu Iverica, ki ni predmet nakupa. Na novinarski konferenci, ki so jo pripravili prvi delovni dan, je večinski lastnik Manfred Kruse povedal, da so se za nakup odločili, ker to podjetje in Slovenijo poznajo že desetletje, v tem času pa niso imeli niti enega spora, četudi je samo lani znašala blagovna menjava 50 milijonov nemških mark. "Naš cilj je," je poudaril Manfred Kruse, "narediti Glin Pohištvo za najboljše in najuspešnejše pohištveno podjetje v Sloveniji in to z delavci in vodstvom, ki tu delajo. Nimamo namena nameščati nemških sodelavcev na vodilne položaje." Nova firma bo obdržala sedanjo strukturo kupcev, proizvodni program pa bodo tržili seveda tudi preko svojih utečenih tržnih povezav. Novi lastnik pa je obljubil tudi svetlejša in prijaznejša delovna mesta v proizvodnji in upravi. Plače bodo zaenkrat ohranili na sedanji ravni, v prihodnje pa bodo te odvisne od doseženih Občina Gornji Grad •••••••••••••••• Odločili so se za svojo pot Leto dni je že stara nova lokalna samouprava In za pet novih občin v Zgornji Savinjski in Zadrečki doiini velja, da so se več ali manj uspešno postavile na lastne noge. Dosežkov na različnih področjih je bilo v letu dni veliko v vsaki občini posebej, ob vsem tem pa "dediščina" bivše skupne občine še ostaja, v takšni ali drugačni obliki. Zapuščinska razprava še ni opravljena, pri tej delitvi pa občina Gornji Grad ubira dokaj samosvojo pot. Že od začetka lanskega leta so v središču Zadrečke doline prepričani v nujnost novih dogovorov in opredelitev glede nekdanjih (in še sedanjih) skupnih zadev. Predvsem to velja za podedovane oblike organiziranja javnih zavodov in Javnega podjetja Komunala Mozirje, zlasti pri slednjem so posebej ostri. Še pred koncem minulega leta so v gornjegrajski občini očitno ugotovili, da so bili skoraj enoletni napori brez pravega učinka, očitke pa so namenili novi občini Mozirje, sicer dedinji bivše skupne občine. Očitajo ji predvsem to, da skuša po zgledu nekdanje skupne lokalne skupnosti in celo bivše skupne države, ohranili in podedovati vse družbene dejavnosti. Ob nekaj "otipljivih korakih osamosvajanja" so vsem ostalim občinam vendarle poslali pismo o nameri. Z njim je gorn-jegrajska občina odločena prispevati svoj deležk skorajšnji in za vse sprejemljivi rešitvi perečih zadev. S svojo namero želijo ohranili sožitje med novimi občinami, pot do tega pa vidijo v smiselni in pošteni razdelitvi skupnih oblik organiziranosti in ostalih danosti na podlagi dogovorjenih programskih izhodišč. Največji problem v Gornjem Gradu razumljivo vidijo glede skupnega odlagališča odpadkov v Podhomu. Sami ga nameravajo urejati s svojimi javnimi službami z direkcijo in z režijskim obratom znotraj nje. V pismu o nameri so zapisali, da naj bi imele vse občine pravico odlaganja svojih odpadkov, vendar pod pogoji, /.lasti tehnološkimi, kijih bo predpisala občina Gornji Grad, gre pa predvsem za ločevanje odpadkov. Še bolj odločni so. Če se namreč občine ne bi poenotile glede ravnanja z odpadki, naj bi bile vse naslednice bivše občine Mozirje dolžne zagotovili sorazmeren delež stroškov urejanja in rekul- tiviranja odlagališča, se pravi prepotrebne sanacije. Za področje družbenih dejavnosti v Gornjem Gradu ugotavljajo, da so v precej drugačnem položaju kol ostale občine. Zahtevajo popravke pravic razpolaganja z nepremičninami in premičninami. Zdravstveni, zobozdravstveni in lekarniški zavodi naj bi bili koristniki v brezplačnem najemu, nikakor pa naj ne bi imeli pravice razpolaganja. Po njihovem predlopgu naj bi bila lastnica premičnin in nepremičnin občina, na katere ozemlju so te dobrine. Glede zavoda za kulturo v Gornjem Gradu menijo, da je v sedanji obliki nepotreben, zato v takšnem ne nameravajo več sodelovati in predlagajo delitveno bilanco. Predvsem je treba urediti in opredeliti premoženje Matične knjižnice Mozirje in krajevnih izpostav, gre pa seveda za knjižni fond. Še marsikaj predlagajo v zvezi z razreševanjem skupnih zadev, če pa to ne bo mogoče, so v Gornjem Gradu odločeni nadaljevati lastno in samostojno pol. Posledic se zavedajo, zavedajo pa se ludi prednosti, ki jih prinaša samostojnost na temelju lastnega znanja in sposobnosti. miP Občina Šmartno ob Paki Za ali proti plinifikaciji? Odbor za deloavanje vaških skupnosti se je zadnjič lani sestal tik pred novim letom, sestanek s predsedniki vaških skupnosti pa je bil predvsem delaven. Obravnavali so številne probleme, ki tarejo novoustanovljene vaške skupnosti in njihovo sodelovanje z občinsko upravo. Posebno pozornost so namenili plinifikaciji, ki je tudi v interesu Gorenjeve Keramike. Dogovorili so se, da bodo še v januarju izvedli anketo med občani in se na podlagi šlevila interesentov odločali naprej. Izvajalec je znan Na podlagi javnega razpisa so v šmarski občini izbrali najugodnejšega ponudnika za dva pomembna projekta. Med ponudbami so izbrali podjetje Cimperman, ki bo tako gradilo kanalizacijo od Šmarinega do Rečice ob Paki in vodovod v Podgori. Dela bodo pričeli ob prvih primernih vremenskih pogojih. Nujna obnova prostorov V šmarski občini so se na začetku njenega delovanja zavestno odločili, da ne bodo Manfred Kruse, večinski lastnik Glin Pohištva: "Za nakup podjetja v Sloveniji smo se odločili, ker smo ugotovili, da smo si ljudje v Nemčiji in Sloveniji zelo podobni, pa četudi je tu nakupna cena znatno višja, plače so trikrat višje kot na primer na Poljskem..." rezultatov. Direktor Gorenja Notranje opreme Gregor Verbič vidi v novi povezavi številne prednosti, še posebej, ker s firmo K&M sodelujejo še zlasti na področju kuhinjskih front, kopalniškega pohištva in umivalnikov že vse od leta 1988, letni obseg sodelovanja pa je že doslej znašal okoli 10 milijonov mark, zagotovo pa ga bodo zdaj še povečali. Kupca sta za Glin Pohištvo odštela 13 milijonov nemških mark, vključno z obratom družbene prehrane, ki so ga oddali v najem, koristili pa bodo njihove usluge. Prav tako so ohranili tudi vse dosedanje poslovne povezave Glin Pohištva. ■ Mira Zakošek ■ Stane Vovk Gregor Verbič, direktor Gorenja Notranja oprema: "Od nakupa Glin pohištva si veliko obetamo, prav tako od poslovne povezave z nemškim podjetjem K&M. Preko njihovih poslovnih povezav se bomo še lažje uveljavili na zahtevnih tržiščih, doma pa si bomo ohranili nabavne vire.' Predsednik vlade dr.^Janez Drnovšek je^bi I prepričljiv Zdravniki in zobozdravniki 3. januarja niso stavkali Ko smo 14. decembra lani poročali o stavki slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, povezanih v sindikat Fides, smo zapisali, da so ti odločeni stavko, če z vlado ne bo dosežen sporazum, stopnjevati. V drugi "etapi" so za to imeli "rezerviran" termin 3. januar lelos, ko naj bi izvedli tako imenovano "administrativno stavko", ki bi potekala drugače v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Stavka pa v sredo, 3. januarja, kot je ocenil glavni stavkovni odbor Fidesa, ni bila potrebna. Dr. Ivan Kralj, predsednik območnega odbora sindikata Fides Velenje nam je povedal, da se je glavni stavkovni odbor tako odločil po ^estanku s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom, 28. decembra. "V pogovoru z njim smo dobili zagotovilo, da se bo osebno vključil v reševanje problematike statusa zdravnika v naši družbi tako, da bi bil ta podoben statusu, ki ga ima zdravnik v zahodno-evropskih državah. Ministru za zdravst- vo pa je dr. Drnovšek naložil pripravo zakona o zdravniku." Zdravniki in zobozdravniki se zavedajo, da se čez noč razmer ne da urediti. "Stavke nismo preklicali, ampak samo odložili. Če se bodo stvari zapletle, bomo šli v akcijo naprej, tako kot smo v scenariju tudi predvideli." Pričakujejo kratkoročne rešitve, pod kar razumejo popravek plač v okviru sedanje kolektivne pogodbe in srednjeročne, ki jih vidijo v sprejetju zakona o zdravnikih. ■ Milena Krstič • Planine Novosti za imetnike tekočih računov Do aprila še po starem S čeki si mnogi rešujemo svoje likvidnostno stanje, zato je novica o njihovi omejeni uporabi, konec lanskega leta, mnoge neprijetno presenetila. Vsi, ki sprejemajo plačila s čeki bi naj namreč po novem prevzeli celotni rizik njegove vnovčitve, poleg tega pa čekov od začetka letošnjega leta dalje ne vnovčuje več Agencija za plačilni promet, ampak banke. Banke pa so očitno ocenile, da je uporaba čekov tolikšna, da tako nenadne in tako velike spremembe niso dobrodošle. Zato so se tik pred novoletnimi prazniki dogovorili, da ostaja jamstvo tudi v bodoče, zaenkrat najprej vlagali sredstev v prostore občinske uprave, po letu dni pa so se tega dobesedno prisiljeni lotiti. Sedanji prostori so premajhni in resnično neprimerni za dobro in učinkovito delo občinske uprave. Dejstvo ludi je, da tajnik občine, ki so ga imenovali konec minulega leta in je že pričel delo, svojega prostora sploh nima. Denar za posodobitev in razširitev prostorov so zagotovili in že podpisali pogodbo z izvajalcem, torej se lahko občani kmalu nadejajo boljših prostorov in boljših uslug uprave. Ujp Že nekaj časa se meščani Kardeljevega trga v Velenju navajajo na avtomobile, sedaj se bodo morali očitno še na Cankarjevi. Da, mesto vse bolj diha - z avtomobili. do aprila letošnjega leta. Bani pa so se tudi obvezale, da bo< sprejemale v vnovčevanje tu čeke drugih bank. Seveda pa < tem opozarjajo vse, ki sprej majo čeke, da so bolj pozorni dosledni pri preverjanju ide titete lastnika čeka. Med tistimi, ki sprejema vnovčitev tudi čeke drug bank, je tudi Ljubljanska ban Splošna banka Velenj Pomočnik direktorja ma Franc Žemva nam je poved da so na to dobro pripravlje svojim varčevalcem pa p poročajo, da se še v večje številu odločajo za druge brc gotovinske oblike plačeval (kartica aktiva). Pojasnil nam je tudi, da bodo čeki os še naprej v uporabi, vendar p okviru razpoložljivih sreds imetnika tekočega računa. Velenjska banka je z no\ letom uvedla za svoje var valce tudi mnoge novosti. T; odobravajo limite do miliji tolarjev, popestrili pa so l ponudbo kreditov, ki jih ode avajo po nižji obrestni meri. 4 Kitft OkS jcaiiMca« Župan^občine^Mjslinja^Mjrko Grešovnijk pravi: "Postavili smo se na noge, shodili pa še nismo" Občina Mislinja je ena tistih mladih občin, ki je ob novem letu zabeležila prvo leto obstoja. V tem letu dni so se postavili na noge, shodili pa še niso povsem. Tako meni župan Mirko Grešovnik, s katerim smo se pogovarjali predvsem o tistem, kar občino s 4200 prebivalci čaka v letu, ki se je pravkar začelo. Takole je Mirko Grešovnik ocenil minulo leto: "Ob zaključku leta smo normalno poslovali. To ocenjujem za dober zalogaj, napredek je bil dober, uveljavitev mislinjske občine pa solidna. Mislim pa,'da se je tista četrtina občanov, ki je bila pred letom in pol za novo občino, sedaj precej povečala. Menim, da se vsaj polovica naših občanov strinja, da imamo svojo občino in da so z njo zadovoljni. V letu 95 smo marsikaj postorili, v letu 96 in v naslednjih pa bomo lahko še več in v večje zadovoljstvo naših občanov. V preteklem letu smo se namreč precej ukvarjali s seboj, sedaj pa se bomo bolj z našimi osnovnimi nalogami." ■ iMtii ste kar precej vlagali v infrastrukturo, predvsem v tistih zaselkih, kjer je bilo to najbolj nujno. Kaj ocenjujete kot najpomembnejšo in vesticijo ? Grešovnik: "Naša največja investicija je dokončanje vodovoda Završe. Ta nas je stala 20 milijonov SIT in 62 gospodinjstev v Završah je končno dobilo dobro, zdravo pitno vodo. Poleg tega smo največ vlagali v obnovo in posodobitev cestišč in njihovo redno vzdrževanje. Upam si trditi, da smo vzdrževali javno infrasirukturo vsaj na takšnem nivoju, kot je bila v preteklih letih, če pa sem malo domišljav, lahko rečem, da smo nekatera dela bolje opravili, kot so bila opravljana v prejšnjih letih." ■ Že v lanskoletnih načrtih ste si zastavili veliko nalog. Če ostaneva kar pri vodi; v Doliču je ta še vedno zelo pereč problem in tamkajšnji krajani težko pričakujejo nov vodovod. Grešovnik: "Ja, vodooskraba v naši občini je problem, ki je na prvem mestu. Večina naselij nima ustreznih vodovodov. Na drugo mesto dajemo seveda posodabljanje cest, tretji problem pa je stanovanjska gradnja. V letu 1996 bomo dali močno prednost vodooskrbi. Iz vrtine v Doliču, ki jo že imamo in kjer imamo v zalogi 5 litrov vode na sekundo, bomo v letošnjem letu razpeljali vodo vse do Hude luknje. Upam, da nam bo to do konca leta v celoti uspelo. Na jesen bomo tudi začeli z izgradnjo vodovoda za; Movže. To je predel, ki še sploh nima javnega vodovoda. Pripravljamo pa tudi že idejne projekte za vodooskrbo naših naselij Volkarje in Dovže. Z izgradnjo bomo začeli v naslednjih letih. ■ V zadnjih dneh decembra je vaš občinski svet sprejel tudi rebalans občinskega proračuna in tisti dodatni denar, ki vam ga je namenila država, ste namenili predvsem za investicije. Za te, ki ste jih Že omenili? Grešovnik: "Naš svet se je že na zadnji seji odločil, da ima prednost vodooskrba v Doliču. Dogovorjeni smo tudi z občinama Velenje in Vojnik ler z Ministrstvom za šolstvo, da pričnemo z obnovo in širitvijo podružnične šole na Paškem Kozjaku. Če bo šlo vse po dogovorih, bomo v letošnjem poletju z obiiovo pričeli. Investicija bo vredna dobrih 90 milijonov, od kaferih bo polovico prispevala država, drugo Mirko Grešovnik polovico pa si bomo razdelile te tri občine." ■ Omenili ste, da imate precejšnje potrebe po novih stanovanjih. Kaj to pomeni? Da mladi ostajajo doma, da se število prebivalcev vrča in da boste šli tudi v blokovno izgradnjo, ki je do sedaj niste imeli ravno veliko? Grešovnik: "Cel kup prošenj mladih družin za stanovanje potrjuje to vašo misel, da bi mladi radi bivali in ostali doma, ali pa bivali tu in hodili na delo drugam. Kot že rečeno, problem stanovanjske izgradnje postavljam na tretji- mesto in v našem srednjeročnem programu bomo v letu 1997 morali zgraditi nekaj stanovanj ' žko rečem, ali jih bo 6 ali 8, ker občina sredstev za te namene nima dovolj. Po delitveni bilanci / občino Slovenj Gradec bo morda lažje, nekaj se bomo skušali zadolžiti pri republiškem Stanovanjskem skladu, laku tla bi vsaj nekoliko ublažili stanovanjsko stisko." BI Kako daleč je delitvena bilanca z bivšo občino Slovenj Gradec? Grešovnik: "Pravzaprav ni niti na sredini. Za vsa področja bivša slovenjgraška občina nima niti bilance stanja. Da nas to ne bi oviralo pri razvoju, se sproti dogovarjamo o posameznih področjih. Tako bomo v januarju in februarju rešili delitev premoženja komunalnega podjetja in zastavili naš skupni program, skupni komunalni sistem. Nekaj smo že postorili, večina, zlasti okoli stanovanjskih in poslovnih prostorov, pa nas delitev še čaka. Ker sem optimist, bi rekel, da bomo do konca letošnjega leta do delitvene bilance najbrž prišli. Ni pa med nami doslej nobenih nesporazumov, ker eni in drugi postavljamo to delitev na zelo poštene osnove in to ne predstavlja ovire pri nadaljnjem razvoju občine. Mislinjska dolina je celota, zato imamo veliko skupnih interesov, ne glede na to, v kateri občini živimo." ■ Vaši občani hodijo večinoma na delo ali na koroško ali čez Hudo luknjo v Velenje. Kako pa stoji gospodarstvo pri vas? Ali pričakujete v letošnjem letu kaj novih delovnih mest? Grešovnik: "Občani res hodijo pretežno na delo iz občine. Pri koroških občinah smo po številu delovnih mest na zadnjem mestu. Razvoj na tem področju pričakujemo zlasti na področju malega in drobnega gospodarstva. Ob koncu leta ■ 1995 smo imeli 105 samostojnih podjetnikov in 30 manjših podjetij. Razpisali smo tudi posojila, da bi vsaj nekoliko pomagali pri razvoju gospodarstva naše občine, pripravljamo prostorske načrte za obrtno cono, da bi tisti obrtniki, ki bi radi gradili, imeli možnost in pogoje za gradnjo svojih delavnic in malih podjetij. To so reči, ki jih občina lahko nudi, vemo pa seveda, da je ta pomoč premajhna in da se bo število delovnih mest v občini zelo počasi povečevalo. Vsako delovno mesto nekaj stane, naši občani pa imajo sorazmerno malo denarja. Posojila pa so še vedno zelo draga. In dokler bodo ti pogoji takšni, ne pričakujem pospešenega razvoja na tem področju. lin del lanskega denarja smo razdeili, vsega pa še ne, ker prošenj ni bilo dovolj. Ravno zaradi sorazmerno visokih obrestnih mer. Mi bomo v letu 1996 ponovno namenili del proračunskega denarja za pospeševanje tega razvoja." ■ Ali občina nima lastnih prostorov, ki bi jih lahko dala v najem za te namene? Grešovnik: "Občina je skoraj brez premoženja, brez nepremičnin. Nekaj javnih cest in manjših zemljišč imamo, vse ostalo pa je v zasebni lasti. V tem oziru imamo dokaj zvezane roke in vsa zemljišča, ki jih bomo namenjali za gradnjo, moramo najprej odkupiti od zasebnih lastnikov in jih potem prodajati naprej." ■ V občini imate tudi veliko gozdnih cest. Z njimi ste se precej ukvarjali še preden je zapadel sneg. Kako se je vse skupaj razvozljalo, kako je sedaj z vzdrževanjem teh številnih kilometrov gozdnih cest? Grešovnik: "Po dolžini gozdnih cest smo med občinami v Sloveniji na petem mestu, 256 kilometrov jih je na našem območju. Za vzdržavevanje teh cest dobivamo sorazmerno malo denarja. Zanj skrbi Zavod za gozdove, enota Slovenj Gradec. Iz proračuna zagotavljamo le 4 do 5 milijonov na leto, zlasti za zimsko vzdrževanje cest. Te cestc so še vedno sorazmerno slabo vzdrževane, standard na njih je še vedno mnogo prenizek in zalo si bomo morali prizadevati, da bi ga vsaj malo povečali. Dokler pa država ne bo občinam namenila posebnega denarja za vzdrževanje lokalnih cest, ne vidim hitrejšega napredka pri njihovem posodabljanju in vzdrževanju. Sam sem že večkrat predlagal, da naj bi od bencina uvedli dva do tri tolarje dodatnega davka, ki bi se zbiral in namenjal za občinske ceste. Dokler dodatnih virov občine ne bodo dobile, boljšega standarda ne moremo pričakovati." ■ Se ena cesta je tu, tista, ki pomeni vaše okno v Slovenijo; cesta skozi Hudo luknjo. Dela so se decembra vendarle pričela, sedaj jih ovira sneg, prej pa jih je še kaj drugega. Grešovnik: "Ja, dolgo časa je to gradnjo ovirala državna birokracija. Sedaj so vsi papirji in ostale zadeve urejene, tudi denarja je za sproti dovolj. Računam, da se bodo v februarju dela zopet razmahnila in bo do konca letošnjega leta cesta skozi Hudo luknjo vendarle pripravljena za normalen promet. Posodobili bodo 650 metrov ceste, na meji z velenjsko občino pa zamenjali še oba lesena mostova z betonskima. Toliko bo iz državne blagajne prišlo v letu 1996. Mi pa se že trudimo, da bi posodobili tudi druga ozka grla." ■ Za konec še tole vprašanje; kako sodelujete s 13-članskim občinskim svetom? Lani ste imeli veliko sej in za njih je veljalo, da ste praviloma dali prednost razvoju občine pred strankarskimi interesi Grešovnik: "Svet je bil lani delaven. Imeli smo 14 rednih in eno izredno sejo, po vsebini pa so prevladovali ustanovitveni akti. Menim, da je bilo moje sodelovanje s svetom dokaj korektno, posebnih nesoglasij med županom in svetom ni bilo. V začetku so bili strankarski interesi morda bolj izraženi, sedaj pa prihaja do izraza teritorialna opredeljenost naših svetnikov. Zato menim, da bomo v letu 1996 lahko delali v dobrobit naših občanov in za napredek občine." ■ Bojana Spegel Borzni slovarček . , C r ■ . I . Upokojencev Šmartnemojb Paki Pogled v preteklo leto Tako kot na drugih področjih delajo letne bilance, bomo v začetku leta 1996 tudi mi na začetku naredili kratek pregled dogajanj na trgu vrednostnih papirjev v letu 1995. Za večino vrednostnih papirjev velja, da se je s pravočasnimi prodajami in nakupi lahko zaslužilo bistveno več, kot če so investitorji držali posamezni vrednostni papir skozi celo leto. S tem da so investitorji, ki so med letom skušali ujeti ugodne nakupne ali prodajne cene, tudi neprimerno več tvegali, kakor tisti, ki se za nakupe ibn prodaje tekom leta niso odločali. Za tiste s špekulativnimi nagnjenji sta zmagovalec leta delnica poslovnega sistema Dadas in nakupni boni druge emisije. Tečaj delnice Dadas je nihal med 65000 in 200000 tolarji za delnico, konec leta pa je zaključil na 168000 tolarji. To je za 6 % nižje kot konec leta 1994. Tečaj nakupnih bonov pa se je gibal med 2000 in 25000 tolarji. Največjo spremembo, glede na konec leta 1994, na organiziranem A in B trgu, beležimo pri delnicah Gradbenega podjetja Grosuplje in sicer za 57%. Sledila ji je delnica Mladinske knjige s 50%, delnica Terme Čatež z 31%, delnica BTC s 17%. delnica Finmedie s 15% itd. Od najbolj likvidnih delnic so največ izgubile na vrednosti glede na leteo 1994. delnice Dadas, 6 %. delnice Nika. 12 %. delnice Probanke in SKB pa so konec leta 95 končale na približno enakih nivojih kot konec leta 94. Na trgu obveznic, je bilo v prvem polletju klavrno razpoloženje. V poletju pa je prišlo do obrata. Razlog za obrat tiči predvsem v gibanju srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM, ki je v prvi polovici leta nekaj časa padal, ko pa je začel naraščati, so temu primerno začeli naraščati tudi tečaji obveznic. Deloma pa je razlog naraščanja tečajev obveznic tudi v zniževanju obrestnih mer. Tako so na primer: občinske obveznice imele na začetku leta cjonos do dospetja preko 15%. do konca leta 95 pa jim je donos padel na %, (|na letni ravni). Najnižji donos do dospetja je konec leta dosegla republiška obveznica 1. emisije, tudi pod 2%. Na organižiranem trgu A in B so v letu 95 prišle v kotacijo obveznice SKB 2. emisije, obvezice banke Vipa, Komercialne banke Triglav in Slovenske zadružne kmetijske banke. V letu 95 so bili ukinjeni borzni sestanki v živo, z vrednostnimi papirji se lak o trguje samo preko računalniškega borznega informacijskega sistema. V letu 95 je začela delovati terminska borza, to je nakup deviznih pogodb v prihodnosti. V letu 95 na borznem trgu ni začela kotirati še nobena privatizacijska delnica. Prva je delnica Kolinskc. Trgovanje se je začelo S. januarja 1996. H ILIRIKA BPH Zaradi (pre)malo denarja delo ne bo zamrlo Šmarsko društvo upokojencev šteje okrog 500 članov in članic. Velika večina jih prejema nizke pokojnine, zato je društvena in družabna dejavnost za vse toliko bolj pomembna. Nekaj let nazaj je drušvto soočalo z velikimi problemi glede svojega doma; šlo je za nedorečeno plačevanje najemnine, za dela in stroške pri obnovi zunanjosti in električne napeljave in še za marsikaj. Z velikimi prizadevanji in razumevanjem vseh vpletenih so vse te težave rešili v zadovoljstvo vseh, zdaj dom "živi" in upokojenkam in upokojencem nudi kolikor pač more. Ostaja pa večno nerešen problem, zagotavljanje sredstev za vsaj sprotno delo in izvajanje društvenega programa. "V kraju in občini nimamo večjih podjetij, torej nikoli ni dovolj denarja za vso načrtovano dejavnost društva, za vse sedanje in bodoče sekcije in drugo. Naš reden prihodek je samo članarina, nekaj iztržimo z lastnim bifejem v domu, kar je seveda premalo že za redno dejavnost. Za njeno bogatitev zbiramo stredstva na različne načine in kolikor jih dobimo. toliko popestrimo naše delo. Zagotavljam pa, da naše delo ob vsem pomanjkanju denarja ne bo zamrlo," pravi predsednik društva Franc Korber. Z nastankom treh novih občin se je nujno pojavilo vprašanje organiziranosti društev upokojencev. V Šmartnem ob Paki so se odločili, da upokojenci ostanejo skupaj, zato so se strinjali z oblikovanjem medobčinske zveze društev upokojencev. Franc Korber pravi, da samostojnost šmarskega društva resnično ne bi bila smiselna. Dela in dejavnosti šmarskim upokojencem tudi in zlasti pozimi ne manjka. Kar sc društvenega dela tiče, bodo morali obravnavati in sprejemati nova pravila, čakajo pa jih tudi društvene volitve. Druge dejavnosti so predavanja Dom upokojencev v Šmartnem ob Paki že dolgo nI več "problematičen" s'področja zdravstva, strelci imajo v domu zagotovljene prostore za redno vadbo in razvedrilo, članice bodo pričele s svojim krožkom kvačkanja in še česa, če bodo le zagotovili tista pičla sredstva, pa bodo pričeli tudi z literarnim krožkom. Še precej je seveda ostalih rednih in občasnih oblik dejavnosti, ki ne glede na denarne težave zanesljivo ne bodo prekinjene. Z veliko voljo jih bodo gotovo še razširili. Mjp 11. januarja 1996 AKTUALNO NAŠ ČAS 5 razbremenjen Z dr. Janezom Polesom o dopolnilni dejavnosti JSolnišnice^Topolšica Š prodajo storitev zdravstveni tolar Bolnišnica Topolšlca šteje 75 let. V vseh teh letih Je strokovno rasla, širila obseg storitev, število bolniških postelj pa se Je Iz leta v leto manjšalo. Od 320, kolikor Jih Je nakoč že Imela, Je v letu 1994 z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenila pogodbo za 156 postelj, v letu 2000 pa naj bi število bolniških postelj padlo na 120. Toliko naj bi Jih Slovenija tukaj potrebovala za zagotovoljenl program. V zadnjih petanjstih letih se v njej zdravijo bolniki z notranjimi boleznimi, poleg pljučnih še tisti z boleznimi srca in obtočil. Po tistem, ko je direktor Bolnišnice Topolšica dr. Janez Poles svetnikom občine Šoštanj razložil program dopolnilne dejavnosti, smo ga zaprosili za pogovor za Naš čas. Prepričani smo namreč, da vas zanimajo bodoči in sedanji koraki te bolnišnice. ■ Zakaj se v Bolnišnici Topolšica pravzaprav odločate z a dopolnilno dejavnost? Dr. Janez Poles: "Razlog, da iščemo preživetje ob programu, ki ga financira država, je preprost. Zaradi številnih pritiskov, ki so se na koncu rezimirali v ekonomskem, smo morali že pred leti začeti iskati nove vire prihodka in jih vtkati v osnovno dejavnost. Samo tako smo lahko zadovoljili potrebe bolnikov, posodabljali tehnološka sredstva in normalno izvajali osnovno dejavnost. Spremenjene ekonomske zmožnosti družbe zadnja leta pomembno vplivajo na zdravstveno politiko. Ta postaja vse bolj restriktivna. V Bolnišnici Topolšica pa smo prepričani, da okoliščine ne dopuščajo ukinjanja internističnih postelj, da pa jim je potrebno dati ustrezno vsebino." ■ "Odvečne" zmogljivosti bolnišnice, kijih imate po tistem, ko se je zamanjšalo število postelj in ko so nekateri objekti celo zaprti, Želite torej tržiti? Dr. Janez Poles: "Poleti leta 1993 smo zaprli bolnišnični objekt Smrečina z 80 posteljami, prazno imamo Vilo Bredo, kjer je bilo pred leti skoraj 50 postelj, "odvečne" kapacitete imamo v kuhinji, pralnici, nekaj prostora imamo na segmentu tehničnega vzdrževanja. Vse te zmogljivosti smo vsa leta ponujali v prostor, jih prodajali in z njimi tržili, velja pa jih še dodatno razviti in presežne storitve še agresivneje prodajati." ■ Posebno skrb pa že nekaj let ob osnovni bolnišnični dejavnosti namenjate preventivnim pregledom. Kdo vse prihaja k vam? Dr. Janez Poles: "V našo hišo prihaja veliko menedžerjev, delavcev na zahtevnejših delovnih mestih, več let že testiramo člane jamskih reševalnih čet iz slovenskega in hrvaškega prostora, zadnjih osem let opravljamo zahtevnejša testiranja tudi za predstavnike republiške gasilske čete, dobre izkušnje imamo z žensko in moško alpsko smučarsko reprezentanco, testirali smo kolesarje, roko-metaše, v registru imamo približno 500 slovenskih letalcev, pilotov športnih in jadralnih letal, padalcev, balo-narjev, zmajarjev ... To pomeni, daje možno tudi v naših pogojih del zdravstevnih storitev prodati." ■ Tržno pa se obnašate tudi na drugih področjih. Koliko se vam to obrestuje? Dr. Janez Poles: "V naši pralnici perejo za mnogo podjetnikov v Šaleški in Savinjski dolini, v kuhinji pripravljajo malice tudi za zunanje odjemalce, v vrtnariji vse presežke hrane naturalno kompenziramo s Hmezad-om in Ero, kar pomeni, da samooskr-bujemo tudi našo kuhinjo. Vse to nam je omogočilo, da smo ob zelo nizkih cenah v letu 1993, dosegamo le 66 odstotkov poprečne cene v slovenskih bolnišnicah, dobro poslovali in izgubo, ki je bila junija lani "težka" 25 milijonov tolarjev, spravili ob koncu leta na ničlo. Samo v ilustracijo: izguba v slovenskih bolnišnicah je v istem obdobju, torej junija lani, znašala 1 milijardo 900 milijonov tolarjev." ■ Dopolnilno dejavnost Bolnišnice Topolšica ste za v bodoče tudi konkretno opredelili, razdelili v tri dele, dokument, ki ste ga pripravili pa opremili tudi z vsemi potrebnimi bodočimi naložbami. Bi lahko povedali kaj več zlasti o eni od njih, zdravstveni dejavnosti? Dr. Janez Poles: "Gre za zdravstveno, svetovalno- izobraževalno in storitveno dejavnost. Bistvo in temelj predstavlja zdravstvena dejavnost. Radi bi jo namenili nadstandardni bolnišnični oskrbi, za kar iščemo partnerje v smislu sovlagateljskih vložkov v večjih firmah v Dolini, pa tudi pri partnerjih zunaj našega območja, ne nazadnje tudi izven naših meja. Drug segment je nadstandardna ambulantna specialistična dejavnost oziroma samoplačniške specialistične Dr. Janez Poles, direktor Bolnišnice Topolšica: "Zdravstveno dejavnost bomo Izvajali v bolnišnični nadstandardni oskrbi, samoplačnlškl specialistični dejavnosti, rehabilitaciji, preventivni dejavnosti, športni medicini, medicini dela In specialističnem varstvu na domu." (foto: J. P.) ambulante za nekatere storitve, ki sodijo v mejno področje in jih perspektivno plačnik, zdravstveno zavarovanje, ne bo več plačevalo. Moramo se pripraviti in jih, ko bo čas, jih ponuditi in z njimi tudi tržiti. Razvijali bomo preventivno zdravstveno dejavnost predvsem za mened-žeije, rizično bolne in rizične starostne skupine, za delavce na zahtevnejših delovnih mestih, za skupine športnikov. Imamo namreč dovolj dobro tehnologijo, zahtevne aparature, ki jih je škoda uporabljati samo nekaj ur na dan za bolnike, če lahko z njimi kakovostno delamo preiskave tudi na zdravi športni populaciji. Iščemo stike z olimpijskim komitejem, ker menimo, da lahko dobre izkušnje z alpsko reprezentanco prenesemo na širše športno področje. Zdravstveni paket zaključujemo z medicino dela in noviteto v slovenskem prostoru - specialističnim varstvom na domu. Vedno več imamo bolnikov, katerih prevoz je otežen, hkrati pa prav ti bolniki pogosto potrebujejo pomoč specialistične, zlasti pa intemistične službe." ■ Tudi v zdravstvu ne gre brez pokroviteljev. Kako in koliko vam konkretno pomagajo? Dr. Janez Poles: "Ljudje, ki ne poznajo klime v Dolini, so preprčani, da imamo v bolnišnici večino aparatur iz tega naslova, a ni tako. Je pa vendarle nekaj podjetij V Dolini takšnih, ki se odzivajo. Največ nam je pomagala Termoelektrarna Šbštanj. Ta je pred leti sofinancirala polovico rentgena, leta 1979 pa aparaturo, na kateri smo 15 let obremenjevali srčno-žilni sistem in dokazovali obolenja. Termoelektrarna se je spet pojavila ob ekološki sanaciji zadnjega bloka s čudovitim vložkom v najsodobnejšo ultrazvočno aparaturo. Pred leti smo uspeli s pomočjo Gorenja pokriti polovico telemetije, to je aparature, ki radijsko prenaša EKG-signal hkrati za 6 bolnikov, pred novim letom pa smo finančno zaključili ogromen zalogaj s Premogovnikom, gre za dve aparaturi za preiskavo prebavil z najsodobnejšo video linijo, Gorenje se je izkazalo z vložkom v polovico aparature za določanje bakterij. Pred leti se je odzvala tudi Obrtna zbornica s televizorjem, odzvali so se posamezniki, podjetniki... Veseli smo vsake aparture, ki se pojavi v bolnišnici, da lahko začne služiti svojemu namenu." ■ Milena Krstlč - Planine Izraba prostora v Mestni občini Velenje (4) lahko bila ta cesta odprta. Pripomogla bi, da bi se prevozne poti v mesto skrajšale, ob njej pa bi lahko uredili veliko število parkirnih mest, zlasti s parkiriščem vzhodno od stavbe sodišča. Tudi prenovljena Cankarejeva cesta privablja vedno več ljudi, pa žal nimajo kje parkirati," razmišlja Marko Vučina. Seveda ureditveni načrt predvideva zgolj možnost ponovnega odprtja Prešernove. Ali jo bodo v Velenju res kdaj odprli, pa je stvar politike in denarja. Bo Prešernova odprta za promet? Ureditveni načrt centralnih predelov mesta Velenja je nakazal nov problem, o katerem si strokovnjaki še danes niso enotni in se mnenja o tem med njimi še vedno krešejo. Gre za vprašanje: Prešernovo cesto odpreti za promet ali ne? To je cesta, ki sojo pred leti za promet zaprli, je pa po Kdaj denar za obnovo Sončnega parka? Kam s prometom? Ureditveni načrt centralnih predelov mesta Velenja je poleg glavnih delov, s katerimi predvideva novogradnje, dozidave In zapolnitve prostora s pomembnejšimi objekti, predvidel tudi bodočo ureditev prometa v njem. Cestni "ring" V osnovni predvideva cestni "ring" okoli centralnih predelov mesta Velenja. Na vzhodu in na severu bi ga zaokroževala Kidričeva cesta, zahodni del današnja Koroška oziroma Cesta talcev, južni pa ostoječa Foitova in Šaleška cesta. "Ta ring bi pripeljal v mesto večino prometa, s svojimi vpadnicami pa omogočil, da bi se promet lahko bolje odvijal kot se. Danes je največji problem prav zahodni del ringa, Koroška cesta in Cesta talcev. Del Kidričeve ceste smo že prenovili, mislim, da uspešno," pravi Marko Vučina, vodja programa urbanizma na Zavodu za urbanizem Velenje in pooblaščenec za varstvo okolja in urejanje prostora v Mestni občini Velenje. njej nekdaj že tekel promet in je lahko vez Prešernove na Kidričevo cesto mimo objekta Elektrotehne. Ureditveni načrt zdaj predvideva ponovno odprtje te ceste. "Urbanisti in strokovnjaki s področja prometa smo bili mnenja, da je ta prometna žila, ki je vzporednica s Tomšičevo cesto, na silo prekinjena s povezavo s peš cono. Osebno menim, da bi s pametnim načrtovanjem, Kolesarske steze in peš poti Vse druge ceste se v mestu naj ne bi pretirano spreminjale. Ureditveni načrt pa posebno pozornost namenja kolesarskim stezam in peš potem, ki naj bi jih dogradili ob vseh glavnih cestah. "Te so rak rana centralnih predelov mesta. Tako imamo danes na določenih mestih glavnih vpadnic nekaj kolesarskih stez, ki pa se končajo kar na slepo. "Kolesarji so zbegani, ko se vozijo po mestu in kolesarske steze naenkrat zmanjka. Čeprav so zasnovane, niso zgrajene. Z gradnjo teh, predvsem v predelu ob Paki, ki bi lahko postal rekracijsko-parkovni del v južnem delu mesta, bi veliko število ljudi iz avtomobilov spravili na kolesa. To bi bilo mogoče, če bi se do svojega službenega mesta in nazaj lahko varno pripeljali." Sončni park čaka boljše čase Mestni park, zadnje čase bolj znan kot Sončni park v severovzhodnem predelu mesta Velenje, je v ureditvenem načrtu še naprej predviden kot park. "Mnenja smo bil, da ta predel mesta ne bi bilo smiselno pozidati, čeprav so se v preteklosti že iskale tudi takšne variante," pravi Vučina. Za ureditev parka je Mestna občina Velenje lani razpisala natečaj, na katerega je prispelo bilo več zelo dobrih rešitev, prvonagrajeni projekt pa je osnova za pričetek del pri obnovi Sončnega parka. Arhitektka, ki je dobila 1. nagrado, bo z Mestno občino Velenje sklenila pogodbo za izdelavo projekta po njenih zamislih. "Upamo, da g se bodo v naslednjih letih našla sredstva, da se o bo Velenje lahko lotilo intenzivne obnove. Park, tak kot je danes, Velenju ni v ponos." ■ Milena Krstlč - Planine 6 W VAS MNENJA IN ODMEVI 11. januarja 1996 Dragi moji, "po čem" je velenjsko občanstvo...? Pod tem naslovom v rubriki mnenja in odmevi si je g. Stropnik zastavljal vprašanja, 21. decembra 95 v Našem času. Kot nestrankarski svetnik v Svetu MO Velenje na 11. seji nisem bil prisoten pri obravnavani točki, ker se je tudi moj priimek pojavil med predlaganimi kandidati. Že na začetku seje sem predlagal, da se ta sporna točka umakne iz dnevnega reda iz sledečih razlogov: - ker je bil kršen odlok o priznanjih občine Velenje (kršen je bil 5. člen, kjer piše: Za zbiranje pobud o podelitvi naziva častni občan in grba občine Velenje izvede komisija javni razpis najkasneje 3 mesece pred nameravano podelitvijo), - odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Velenje št. 11/91 18. septembra (ta odlok velja še danes, takrat pa je bila to ena občina), - komisije še nimamo, ker niso bili predlagani vsi poslušni, najbolj moteč pa je bil predlog za predsednika komisije, priimka ni potrebno omenjati (predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bil soglasno sprejet že 18. 5. 1995, in sicer za predsednika in člane komisije za odlikovanja, priznanja in nagrade ter določitev občinskega praznika, na dnevni red seje pa ni prišel do oktobra). In še bi lahko našteval. G. Stropnik, javnost ni seznanjena, da se pri tajnem glasovanju ni upoštevalo niti tistih predlogov, ki so bili v skadu s 3. členom prej omenjenega odloka (grb in plaketa občine Velenje se podeljujeta tudi društvom, podjetjem, krajevnim skupnostim ter drugim organom in organizacijam); ker niso bili predlagatelji člani ZLSD, LDS, Desus in Lovrec SKD. V javnem razpisu, ki je bil objavljen v Našem času na osnovi sklepa Sveta MO Velenje, so do 30. 11. prispele le sledeče pobude. - 28. 11. 1995 je član UO Premogovnika Velenje Srečko Meh napisal pobudo za podelitev priznanja grb občine Velenje za leto 1995 brez naslovnika, - 30. 11. 1995 je Pankracij Semečnik dal pobudo, da se grb občine Velenje podeli Kulturnemu centru Ivan Napotnik Velenje in jo naslovil na Svet MO Velenje, komisija za priznanja in nagrade, - 29. 11. 1995 je direktorica Doma za varstvo odraslih ga. Helena Imperl dala pobudo, da se grb občine Velenje podeli domu, katerega je direktorica, in jo naslovila na Svet MO Velenje, - 29. II. 1995 je predsednik PGD Šalek g. Franc Jošt dal pobudo, da se grb občine Velenje podeli društvu, katerega predsednik je in jo naslovil na Svet MO Velenje, - 30. 11. 1995 je oziroma ste g. Ivo Stropnik kot občan predlagali z argumenti in utemeljitvijo, da se plaketa podeli v članku omenjenima občanoma in naslovili na komisijo za priznanje in nagrade Mestne občine Velenje. Pobude, ki so prispele po 30. 11. (ta rok seveda ni veljal za navadne občane): - 1. 12. 1995 je SKD, Občinski odbor Velenje, poslal predlog, da se podeli grb občine Velenje Karitasu Šaleške dekanije Velenje. Predlog je bil naslovljen na Svet MO Velenje, - 4. 12. 1995 je DeSUS Območni odbor Velenje poslal predlog, da se g. Ivanu Josipu Povhu podeli Plaketa občine Velenje in ga naslovili na Svet MO Velenje, - na sami seji pa sta bile Še dve dodatni pobudi. Iz tega je razvidno, da ni važno, kdaj je pobuda dana, kdo je predlagani, ampak kdo ga predlaga. G. Stropnik je v treh točkah napisal resnico. V kolikor bi upoštevali rok, ki je določen z odlokom in bi imeli realno komisijo, bi vas ta morala pisno obvestiti, naj vašo pobudo podpiše občan, ki je prijavljen v Velenju. Upam na si trditi, da jih je v Velenju več, ki bi se strinjali z vašo pobudo, prej kot pa s predlogi nekaterih ostalih. Seveda je predsednik Sveta g. Martinšek (LDS) brez dogovora svetnikov predlagal sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Velenje za leto 1995. Da se je lahko oddolžil za poslušnost, je iz seznama prispelih predlogov v razpisnem roku izbrisal predloge, katerih predlagatelji niso bili svetniki, in predlagal prispele predloge po razpisnem roku. S tem je zagotovil 17 svetnikov. Ti so vzeli oblast v Velenju v svoje roke (ZLSD, LDS, DeSUS, Lovrec SKD) in se dogovorili, kdo bodo dobitniki nagrad že pred sejo, zato so pozabili pri tajno dogovorjenem glasovanju na spisek uvrstiti ostale pobude, ki so prispele do 30. 11. in so bili predlagatelji občani Velenja. Po končanem glasovanju sem opozoril, da ni pošteno, da se ni na glasovalni listič napisalo vse prispele pobude, ampak samo tiste, ki so bile dogovorjene in se s tem postavlja v neenakovreden položaj občane, ki so lahko pobude poslali do 30. 11. in funkcionarje, ki so lahko dali predloge na sami seji. Dogovorjena je bila možnost pobude predložiti na sami seji, ker se je s tem zagotovilo DeSUSu in delu SKD, ki sta predloge poslala pb javno razpisnem roku. Seveda bi želel, v kolikor bo kdo zanikal moje argumentirane trditve in jih spolitiziral, naj se vse pobude z obrazložitvijo objavijo, s tem bo dokazana še trditev g. Stropnika pod točko 2. Iz zgoraj navedenih razlogov, dodatno pa kar naslednje leto praznujemo občinski praznik septembra, sem predlagal. da se letos nagrade ne podelijo. V kolikor bi predlog sprejeli. bi ostalo nekaj sredstev v občinski blagajni in bi jih lahko namenili za čiščenje snega pri Kulturnem centru, mimo sodišča, da ne govorim o pločnikih iz Pesja proti Velenju in še bi lahko naštevali. Seveda bi bila s takšno odločitvijo poslušnost svetnikov vprašaljt-va. Pa saj bo letos tudi sonce. O razmetavanju občinskih financ pa drugič, v kolikor bo to objavljeno, ker menim, da nisem nikogar žalil. Svoja stališča bom obelodanil, v kolikor ne bodo objavljena v Našem času, v prospektu Svetnik. ■ Svetnik v MS Franc Sever Vsak pred svojim pragom in g. Edo Žlebnik Človeška naivnost je brezmejna. G. Edo Žlebnik z vsebino zadnjih dveh prispevkov pod naslovno rubriko dokazuje, da so včasih brezmejne tudi nekatere druge človeka nevredne lastnosti. Na številne nizkotne žalitve in obtožbe se sicer iz preprostih higienskih razlogov ne spodobi odgovarjati. Pa vendarle. Božično-novoletni čas je čas odpuščanja in voščil lepih želja. Zato želim sporočiti tudi vam, g. Edo Žlebnik, vse razumevanje za osebno stisko, ki vas sili k podpisovanju takšnih prispevkov. Bolje rečeno, ne zamerim vam, saj razumem, da je vse skupaj le odraz osebne prizadetosti vašega velikega mentorja. Glede samega vzdrževanja gozdnih cest na območju občine Šoštanj v letu 1995 vam lahko osebno le čestitam. V podjetništvu, zlasti v času primarnega kapitalizma, namreč štejejo le rezultati. In vam je očitno na javnem razpisu uspelo pridobiti dober posel. Še več. S strani naročnika ste bili javno prikazani kot daleč cenovno najugodnejši ponudnik oziroma izajalec, celo kot čudežni varčevalec sredstev davkoplačevalcev. Škoda je le, da ste ob dobrem finančnem "ulovu" pozabili, da je v takšnih primerih molk resnično zlato. Le čemu silite k neprijetnim vprašanjem? O vsebini problematike vzdrževanja gozdnih ccst, ki je predmet nepotrebnega javnega "dopisovanja", pa naslednje. Obstoječi sistem financiranja novogradenj in vzdrževanja gozdnih ccst je razpadel leta 1990. V času iskanja novih -naprednejših rešitev, to je vse do leta 1995. so bila za vzdrževanje gozdnih cesl iz republiškega proračuna zagotovljena le minimalna sredstva za najnujnejše vzdrževanje. Za primerjavo navajam, da je tako zagotovljen obseg sredstev predstavljal le desetino potrebnih sredstev za normalno vzdrževanje oziroma okrog 100 DEM za km gozdne ceste letno. V letu 1995 je z novo lokalno samoupravo pričel delovati nov sistem. Sistemsko je določen zadosten obseg sredstev, zato se je razumljivo morala izboljšati kvaliteta vzdrževanja gozdnih cest. Po posameznih občinah je bilo samo v letu 1995 porabljenih več sredstev kol v preteklih nekaj lotih skupaj. Tuili občina Šoštanj ni i/je-ma. Prepričan sem, da je bilo v letu 1995 porabljenih vsaj dvakrat več sredstev kot v preteklih treh letih skupaj (leta 1992 325.786,10 SIT, leta 1993 321.916,50 SIT in leta 1994 354.600,00 SIT). Pomemben delež sredstev prispevajo sami lastniki gozdov s plačilom posebne pristojbine. Tudi delež GG Nazarje kot davkoplačevalca ni nepomemben (samo v letu 1995 plačilo več kot 55 milijonov SIT davkov). Torej vzdrževanje gozdnh cest tudi v novih razmerah ni nekaj, kar bi lahko kdo priva-tiziral. Zato so pri izbiri izvajalcev predpisani postopki, ki pa v primeru občine Šoštanj niso bili spoštovani. Poleg tega pa je za davkoplačevalce in uporabnike cest, med njimi je tudi GG Nazarje, zlasti pomembno prašanje o učinkovitosti bistveno večje porabe finančnih sredstev. Glede kvalitete opravljenega dela je sistemsko zagotovljen strokovni nadzor tako s strani naročnika kot Zavoda za god-zove. Odprto ostaja tako le še vprašanje, ali je izbrani izvajalec dejansko usposobljen opraviti razpisano delo in za kakšno končno ceno. In prav to je bistvo žolčne javne polemike. Toda, kjer je veliko dima, je praviloma tudi ogenj. Zato je ob letni inventuri nujno odgovoriti na naslednji ključni vprašanji: - ali je izvajalec opravil vsa razpisana dela, zlasti ali ni opuščal del, kjer je bila ponudba špekulativno naravnana na bistveno nižjo ceno? - ali je naročnik občine Šoštanj z izbiro izvajalca g. Eda Žlebnika resnično prihranila kar 1.448.363,00 SIT kot je javno zapisal tajnik občine? Če je bilo razpisano delo v celoti opravljeno, kritična ocena o neustreznosti izbranega izvajalca ni bila primerna in se vsem prizadetim opravičujem. Seveda pa bo drugačen odgovor na prvo vprašanje le potrdil upravičenost kritike. Še bolj problematičen pa utegne biti odgovor na drugo vprašanje. Vse kaže, da končni obračun del z izbranim izvajalcem sploh ni bil nižji, kot bi bila vrednost opravljenih del ponudnika GG Nazarje. Izgubljena sled za več kot 1,4 milijona predvidenega prihranka proračunskih srestev žal potrjuje napovedi, da nepravilnosti pri izbiri niso bile slučajne, ampak predvsem rezultat preračunljivega dobičkarstva. In kaj ostaja velikim? Mogoče le spoznanje iz pregovora: "Nisem tako bogat, da bi lahko kupoval poceni." ■ Gozdno gospodarstvo Nazarje Milan Cajner Zakaj tako nespoštovan- je! G. župan Mestne občine Velenje je z res lepim in prisrčnim povabilom na zaključni razgovor povabil posebej predstavnike socialno-humanitarnih organizacij. Pravočasno vabilo smo sprejeli vsi in določen je bil datum 27. 12. 1995 ob 16. uri. Vsekakor primeren dan in kraj, ko tudi vremenske razmere niso bile ovira. Župan je povabil 18 predstavnikov društev in drugih. A kaj se je zgodilo? Na sprejem sva prišla samo dva predstavnika in g. župan s svojim štabom, ki se je trudil /. razpošiljanjem vabil in organizacijo sprejema. Dobro uro je čakal in upal, da se nas bo zbralo vsaj toliko, da bi se lahko pogovorili o prehojeni poti v letu 1995 in načrtih za naprej. Vse zaman. Ali je šlo za nespoštovanje do g. župana ali do omalovaževanja vabila oziroma razgovora? Če upoštevam, da se vsa društva hvalijo, da so delovna, da imajo predsednika, tajnika in vsako društvo najmanj po 7 članov izvršnega organa, potem si pač ne morem vsega razlagati drugače kot tako, da se radi hvalimo, koliko delamo, a konkretno v akciji zatajimo. Zdaj, ko je bila priložnost, da se o marsičem pogovorimo, tega nismo izkoristili, ko pa bo kakšna akcija, bomo nadlegovali župana, da naj kaj primakne. Najbrž bomo morali bolj odgovorno, načrtno delati, če bomo hoteli uspeti in tudi z udeležbo na takih razgovorih dokazati, da nismo samo funkcionarji na spisku, ampak predvsem resnično delovni in zavzeti predstavniki naših invalidov oziroma tistih, ki so nam zaupali odgovorno delo. Čeprav trdim, da za odsotnost ni opravičila, prosim g. župana za razumevanje in obljubljam, da bomo na novo srečanje prišli vsi! ■ Edvard Centrih predsednik MDI Velenje Subvencija najemnine Najemodajalci poslovnih prostorov v Družmirju 20 v Šoštanju želimo s tem dopisom seznaniti odgovorne institucije o problemih, s katerimi se srečujemo že od samega začetka trajanja najemne pogodbe za najem prostorov. Naj za začetek povemo nekaj podrobnosti, ki so ključnega pomena za osvetlitev naših težav. Leta 1992 smo v interesu razreševanja presežnih delavcev takratne enovite delovne organizacije ESO Velenje zapustili svoje delovno mesto. Nekateri tudi brez pripadajoče odpravnine, nekateri pa z zelo nizkimi. Odločili smo se torej, da bomo svojo eksistenco poiskali s samozaposlilvi-jo v lastnem podjetju oziroma obratovalnici. V zapuščenih prostorih bivšega podjetja EFE, kjer so se sušili "efe zidaki", smo poiskali prostor za opravljanje svoje dejavnosti. Veliko svojega denarja in dela smo vložili, da bi te prostore funkcionalno usposobili. Počasi je proizvodnja stekla in s tem tudi odpiranje novih delovnih mest. ESO Velenje kot lastnik teh prostorov je ustanovil podjetje, ki naj bi skrbelo za razvoj podjetništva in presežnih delavcev z nazivom INKUBATOR. Toda to podjetje že od samega začetka ni delovalo in za nas hi torej naredilo ničesar. Inkubator bi moral skrbeti, da se iz novonaslalih "inkubirancev" zvalijo pravi podjetniki. Rečeno je bilo, da bo inkubator skrbel za inkubirancc od registracije do izdelave poslovnega načrta, svetovanja ter uredil subvencijo najemnin preko Ministrstva za gospodarstvo oziroma Sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Toda nič od tega ni bilo, nobene moralne in finančne pomoči. Za prostore, ki jih uporabljamo, smo / najemodajalcem ESO-m slenili pogodbo o naje- mu prostorov z zavarovalno klavzulo 5 DEM/m2. Tečaj marke pa je v tem obdobju v naši mladi državi rasel počasi, zato nam je najemodajalec z aneksom k pogodbi povišal najemnino za 62,5 %, to je od 5 DEM na 8 DEM/m2. Toda to še ni vse. Najemodajalec namreč neprestano išče načine, kako še dodatno dobiti več denarja od nas. Ponovno je opravil merjenja za pokrite in nepokrite površine ter na ta način zopet zvišal najemnino. Tako visoke najemnine so za nas velika obremenitev, saj smo komaj zaživeli ob nakupu vseh potrebnih osnovnih sredstev in orodij za delo. Zato je ogrožen razvoj podjetništva, ki je komaj zaživelo, kajti nekateri pridelajo le toliko, da s težavo izplačajo plače. Zato vas prosimo, da se zamislite in poiščete možnosti za subvencijo najemnin, pripravljeni smo vam še veliko več povedati, če nas obiščete aH pokličete, sicer pa smo za svojega predstavnika imenovali g. Bečiča, ki nas bo v vsem zastopal. V kolikor se zadeve v kratkem času ne bodo uredile, bomo, namesto da zaposlimo še več delavcev, morali odpustite tudi te, podjetja zapreti in se kot brezposelne osebe prijaviti na Zavodu za zaposlovanje. Mi računamo na vašo pomoč. ■ Inkubiranci: Veivar d.o.o. Velenje, Rile Remont Šoštanj, Lamela Velenje, Dom servis Šoštanj In Tlak d.o.o. Šoštanj Koliko stane znamka Dne 5. 1. 1996 ob 8.50 sem nesel na vlelenjsko pošto pismo, ki sem ga napisal za THE WASHINGTON POST, in vprašal uslužbenko za poštnim okencem, koliko stane poštna znamka za letalsko poslano pismo. Odgovorila je, da stane 135 tolarjev, zato sem jo vprašal, če so se znamke zopet podražile, pa mi je rekla, da ne. Zakaj sem potem plačeval vedno le 85 tolarjev? Začela je mencati in tehtati pismo, ki je vsebovalo samo polovico lista A4 format (kar bi moralo biti še ceneje, saj teža pisma ni dosegla omenjene cene 85 SIT). Ko se je vrnila s pismom, mi je brez opravičila rekla, da moram plačati 86 tolarjev. Ker je pismo vrgla na mizo brez nalepljenih znamk, sem ji rekel, naj nalepi znamko na pismo in mi ga izroči. Ona pa je naredila še dodatni prekršek, ker je jezno nalepila znamke in jih takoj žigosala, tako da mi ga ne bi bilo potrebno izročiti. Zanima me, koliko je ta bledolična ženska črnih las do sedaj "kasirala" na vsakem takem pismu po 50 tolarjev in tako ogoljufala stranke, ki nimajo možnosti nesti pisma drugam, ker je to edina pošta v Velenju, ki ima monopol nad tovrstno dejavnostjo. Zanima me, komu gre v žep ogoljufani denar strank. Kako je mogoče, da omenjena uslužbenka ne pozna ccne omenjenega letalskega pisma temveč ji lo mora povedati stranka? Na takešen nain izginjajo pisma že na pošti, ki jim manjkajo znamke" Ali obstaja na omenjeni pošti še kakšna kontrola, razen "nezainteresirane" kon-trolorke, ki je gotovo slišala najin pogovor, ker je držala slušalko na ušesu in nič govorila? Šel sem poiskati upravnika pošte, da bi mu povedal za omenjeno goljufijo, pa ga ni bilo v pisarni. Srečno in veselo ter uspeha polno leto 1996 vam želi ■ Mihael Slivar 11. januarja 1996 NASI KRAJI iN LJUDJE NAS CAS 7 Študent naj bo V imenu sove No, pa je leto naokoli in oddaja V imenu sove vam ponuja rezultate vašega decembrskega glasovanja za najbolj priljubljeno skladbo, ki seje v preteklem letu vrtela v naši oddaji. Ves mesec ste klicali na radio, pošiljali dopisnice in v Placu izražali svoje najbolj intimne želje, in tako ste sestavili Sovino lestvico za leto 1995. In če zadnjo soboto v letu 1995 niste prisluhnili naši oddaji, ker ste bili pač zaposleni s prednovoletnimi obveznostmi, potem vam na ta načim sporočamo, kateri so srečni izžrebanci nagradne igre, v kateri so sodelovali vsi, ki so prispevali svoj glas za t. i. alter-lestvico. Prvo mesto in CD ploščo po lastni izbiri je dobila Nataša Mermal, Lipa 13 iz Velenja. Drugo nagrado - dve knjigi, ki ju je podarila knjigarna Kulturnica, prejme Primož Cajner, Stantetova 8, prav tako iz Velenja. Nagrado, ki jo je prispeval ŠŠK, dobi Jožica Postatičnik, Konovska 48, Velenje, nagrado Mladinskega servisa Velenje prejme Velenjčanka Petra Pogorevc, Vinska gora 42. In nagrado, ki jo poklanja Marjan Kukovec -Kuki, prejme Tadej Hroval, Podjavškova 13 iz Celja. Za vse, ki ne veste, kako se jc alterlesivica ra/.pletla, je tukaj še seznam najboljših. Pa pustimo za sabo, kar seje zgodilo. Novo leto prinaša nove izzive. Tudi za oddajo V imenu sove. Ta teden je "Sovina pesem tedna" Okol srca skupine Spiritual Pirotehnics iz Brežic. Pesem lahko slišite vsak dan ob 16.30 na Radiu Velenje, medlem ko lahko oddaji V imenu sove tudi v novem letu prisluhnete vsako soboto ob 18. na frekvencah 88.5 in 108.7 MHz FM Stereo. Danes pa va poleg ustaljene alterlestvice poklanjamo v branje tudi Sovin komentar. Do srečanja med vrsticami ali do slišanja v etru Radia Velenje: Na svidenje! ■ Peter Lojen Ko jc prvič zapadlo nekaj več snega, sta si premražena možaka v modrih pajacih grela roke s praskanjame grafitov s kulturnega doma. Ob tem sem pomislila na dvoje: 1. Ej, grafiti na domu, kaj je mati in oče kulturi, 2. Ej, grafiti so kultura! Lahko so tudi izvirni. Samo ne SOVINA LESTVICA skupina/izvajalec Shaggy Grecn Day Cranberries Laibach P.J.Harvey Maghifico Primus A je to? Coolio Bjoerg Soundgarden Beastie boys ZA LETO 1995 skladba št. točk Boombastic 30 When 1 Come Around 26 Ridiclous thoughts 21 The Final Countdown 18 Dovvn By The Water 16 Čefur 16 Wionna's big brown beawer 12 Jožica 11 Gangster's Paradise 9 It's Oh So Quiet 8 Black hole sun 8 Roolh dovvn 6 v Velenju. Potem se je začelo dogajati. Najprej mi je dober prijatelj položil, da sploh ne ve več, kaj je kultura, ker ga nihče noče spominjati. Zgovorna gospa je pojasnila, da brez ljudi, ki bi hoteli kutluro in jo tudi gojili, ni kulture. Tudi mene je zmedlo. Človek, ki naj bi o kulturi vedel vse, zatrjuje, da je kultura namenjena izključno eliti, ampak kulturni dom stoji sredi mesta, skejterjem v veseljem poleti in grafiterjem vselej, ko zamenjajo dlako. Po prelistavanju slovarja sem odkrila naslednje: - kultura prvotno: obdelovanje zemlje, reja, pa tudi gojišče bakterij; slednje je zelo pomembno, saj lahko krivimo prav bakterije za nepoznavanje kulture in kulturnega; - kultura je celota materialnih in nematerialnih stvaritev človeške družbe, od tehnologije do znanosti, ideologije in religije. Pa so kletvice tudi nematerialne in potemtakem del kulture. Celo jedrske rakete. Tudi slovarji so zanič. Edini, ki so mi z veseljem pojasnili, kaj je kul-lura, so moji prijatelji, s katerimi sem vsak petek. Povedali so mi, daje kultura del človeka, ki se lepo vede. Kulturen je tisti, ki ve, zakaj je v kulturnem domu v trgovini ali na drsališču. Zna se obanšati kjerkoli na svetu. Kulturo imamo zato, da ne znorimo in da nam niso v napoto nesramni ljudje. Imamo jo tudi zato, daje vsaj nekaj ljudi še prijaznih. In da imamo manj vojn. Namenjena je pisatel jem in ljudem, ki jo sprejmejo. Zdaj je najpomembnejše sporočilo odraslih otrok: če kulture ne bi bilo, bi bili vsi ljudje hudobni in svet bi se podrl. Potem je še'nekdo rekel: če ljudje ne bi imeli kulture, bi nekateri znoreli. Vsa povedana stvar ima en namen. Da odprem predal, na katerem je zapisano "kultura" in vas lu in tam spomnim na svet okoli vas. Kakršenkoli že je. ■ Sova Novice tatice Malo pozno, a vseeno Lani, 23. decembra, se je v Stiskami zgodil prvi tradicionalni tarok turnir Šaleškega študentskega kluba. Petnajst tekmovalcev je vso stvar vzelo nepričakovano resno - v Stiki še nikoli ni kraljevala takšna tišina. V finale so se z veliko znanja pa tudi z nekaj ščepca sreče uvrstili Simon Kumer, Primož Škrjanc in Miki Miklavžin. Zmagal jc najstarejši, najboljši -absolvent Miki torej. Drugi je bil Simon, tretje mesto pa je pripadalo Primožu. Finalisti so se zahvalili na svojevrsten način: tekoče nagrade so še isti večer zapili skupaj z navijači. Komu zvoni? ŠŠK organizira v petek, 12. 1. 1996, sestanek, na katerem bo govora o vsem: o dnevu mladih in kulture, o akademskem plesu, o propadanju ŠŠKZ-ja, o praznovanju 8. februarja, o novi RIT-i, o Sovi..., sestanek je torej obvezen za vse ne/aktivne obiskovalce ŠŠK-jevskega življenja. Govori se, da bo gospodična predsednica udeležence kot papeže zaklenila v Stiskamo. Na koncu so najboljši Šaleški študentski klub želi vsem bivšim, bodočim in nikoli študentom zdravo, polno in najboljše leto 1996. V eni sapi obljublja, da bo tudi letos stal ob strani in nudil ramena strtim indeksom. Misterij mature ali iskanje izgubljene injekcije Nekako malodušen sem postajal, ko sem iz različnih virov dobival informacije o brezizhodnosti današnje mladine (če se strinjate, da moja generacija ni več mlada). Govorili so mi, da jih ne zanima čisto nič več, da jim je vseeno za šolske ocene, da jim je vseeno za MTV, da se jim ne ljubi kregati s siarši, joj, da se jim celo drogirati več ne ljubi. Pač, da ne živijo le iz dneva v dan, ampak da sploh ne živijo. Dokazi so se kar kopičili: nekje jeseni so Koprčani odpovedali Gimnazijado in iz Velenja ni bilo niti užaljenega odgovora, zaskrbljena mentorica šolskega glasila mi je povedala, da letos s Špricom ne bo nič in kljub temu, da je decembra izšel, ni bila daleč od resnice. Vedno bolj sem bil prepričan v svoje malodušje: predsednica ŠŠK-ja je podvomila o upravičenosti dijaške sekcije, ideje o Mladinskem klubu so šle mimo dijaških ušes, vodja gimnazijske kulture pa je skoraj doživel polom v redoval-nici... Ja, vedno bolj sem začenjal verjeti v pravljice o zlatih generacijah in o sedmih letih suhih krav. Potem pa me je (kot v vseh grških tragedijah) zadel preo-bratni moment. V KSC-ju sem srkal socialno kavo in opazoval špricajoče dijake, kako so igrali karte. Na uho se mi je pritihotapil stavek, da jih igrajo celo med poukom, da jih učitelji na veliko kradejo, in da jih potem s sklonjenimi glavami in figami v žepih dobijo nazaj. A tako, dijaki še znajo lagali, pravijo, da ne bodo več kartali ... iskrica upanja je pregnala začetno malodušnost. Očitno jim ni tako vseeno. Pač imajo drugačne interese, naveličani so kopiranja visokih uspehov svojih predhodnikov. Misli so se pasle po spominih: tudi mi smo bili enaki, tudi mi smo kartali med poukom ... in potem naredili Gimnazijado... Strahove o izgubljeni generaciji o zamenjale malo bolj optimistične misli o speči generaciji. Tudi mi smo potrebovali injekcijo, da smo se zbudili. Ali je ta injekcija Mandič, šus v redovalnici ali le prepoved kartanja, te hudičeve igre, je čisto vseeno. Plačal sem kavo. In z dobro novico odšel pozdravit Petra, vsega bolnega zaradi ljubljanskega ničdogajanja. Karte. ■ Jure Trampuš Freclnovoletna prireditev Osnovne šole Gustava Šiliha Velenje 97 let bo dopo^lnil Albert Repnik^s Polzele Zadnji četrtek pred prazniki so na osnovni šoli Gustava Šiliha pripravili zanimiv kulturni program z nastopom nekaterih kulturnih skupin, ki delujejo na šoli. Slišali smo lahko odličen nastop mladinskega pevskega zbora pod vodstvom ge. Vesne Szabo - Apatič. Reci-tatorji pod mentorstvom ge. Mire Črctnik pa so s svojimi nastopi dopolnjevali in obogatili prednovoietni program. Nastopila je tudi instrumentalna skupina, ki jo je prav tako vodila ga. Vesna Szabo - Apatič. Prireditev je bila množično obiskana, saj je moralo kar nekaj obiskovalev stati zaradi pomanjkanja prostora. Prireditev so si ogledali tudi mnogi pomembni gostje. Med njimi je bil tudi velenjski župan g. Srečko Meh. Po koncu kulturnega sporeda je ravnatelj šole . Alojz Toplak pozdravil vse goste in se zahvalil obema mentoricama ter vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prireditve. Govor je sklenil ; prazničnim voščilom. ■ Denis Vengust, učenec 8.1 Borci obiskali Maistrovega borca Albert Repnik s Polzele je edini še živeči Maistrov borec daleč na okrog in bo 2. februarja dopolnil 97 let. Pri občinski žalski in krajevni polzelski borčevski organizaciji so se odločili in ga obiskali za novo leto. V Podvinu pri Polzeli, kjer živi pri snahi Ivici z dvema vnukinjama, sta ga obiskala predsednik Občinske odbora NOV Janko Cvikl in predsednik KO NOV Polzela Avgust Palir. Srečanje je minilo v prijateljskem vzdušju, Albert Repnik pa je dokazal, da je kljub visokim letom še dobrega zdravja in Razgibano 1995 v Stari vasi V lanskem letu so pripravili v Domu krajanov Stara vas številne prireditve. Zvrstilo se je več slovesnosti v počastitev praznikov, pripravili so Likovno delavnico za najmlajše in Slikarsko kolonijo Stara vas 95 (s sodelovanjem z Društvom šaleških likovnikov), organizirali več zanimivih srečanj in pogovorov, itd. Nadvse uspel je prikaz ustvarjalnosti krajank in krajanov Stare vasi. Zanimiv in bogat program prireditev so pripravili za najmlajše. Z delom je lani začel tudi pevski zbor "Pevke iz Stare vasi", ki ga vodi Zofka Gorogranc. Zaključni lanskoletni prireditvi v Domu krajanov Stara vas sta bili že tradicionalno srečanje 170 in več let starih krajank in krajanov ter gostovanje lutkovne skupine As, ki jo sestavljajo vzgojiteljice iz velenjskih vrtcev. Najmlajše Starovašč; je ob tej priložnosti obiskal t dedek Mraz in jih obdaril. ■ Besedilo in slika: na mladost Gostiteljem se je za valil za pozornost in darilo. ■ Besedilo in slika: ■ bistrega uma. Živahno je obujal spomine na čas, ko je bil Maistrov borec, obenem pa nizal spomine Dedek Mraz med najmlajšimi krajani Stare vi hUL( Uit M 11* januarja .1» Veličastna skulptura Cirila Cesarja Sozvočie časa v a vli Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Doma Kulture Ob dnevu samostojnosti in hkrati občinskem prazniku Občine Velenje so v avli Doma kulture odkrili veličastno stekleno skulpturo akademskega kiparja Cirila Cesarja. Imenoval jo je Sozvočje časa, njeno odkritje pa je sodilo k dogodkom, ki so obeležili letošnji občinski praznik. Pred skoraj štirimi desetletji je akademski kipar Ciril Cesar začel ustvarjati tudi v steklu. Tako je skozi čas nastalo veliko število steklenih skulptur, za katere je umetnik optimistično trdil, da so le modeli. Umetnikova želja, da postavi skulpturo velikih dimenzij, se je kiparju uresničila prav s to postavitvijo štirimetrske umetnine "Sozvočje časa". "... Konstruirani in geometrično urejeni stekleni objekti so koordinirane variante istega sistema, ki se kažejo kot estetski simboli nove vizual-nosti in nove muzikalnosti ter povzročajo tradicionalno in racionalno komunikacijo, ki ob teli skulpturali preide v sakralno meditacijo in življen-sko konverzacijo oziroma konfrontacijo..." pravi umetnik Ciril Cesar. Ob odkritju skulpture je o steklenih skulptlurah spregovoril Jože Hudeček, odkril! pa jo je minister za kulturo RS Sergij Pelhan. ■ foto: Leši Sozvočje časa Slovenija odprta za umetnost - tretjič Iz Sinjega Vrha v velenjsko Galerijo Danes ob 19.h bodo v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli razstavo "Slovenija odprta za umetnost". Razstavo del, ki so nastala na letošnji tretji Mednarodni likovni delavnici na Sinjem Vrhu, si boste lahko ogledali do 14. februarja. V kulturnem programu ob otvoritvi bo s svojo poezijo sodeloval Ivo Stropnik. Velenjska Galerija že vse od začetka sodeluje s to mednarodno likovno delavnico. Na Sinji Vrh namreč pošljejo prvonagra-jenca vsakoletne likovne kolonije diplomantov ALU-ja (tokrat je to bila Mateja Sever) . letos, ko je bila selektorka tudi vodja Galerije Milena Koren-IJoži-ček, pa sta na njej sodelovala tudi predstavnika iz pobratenega nizozemskega mesta Schiedam; slikarka in fotograf. In tudi letos si bomo lahko umetnine, ki so nastale na idilični gori nad Ajdovščino, ogledali v Velenju. "Klementina Golijo in Klavdij Tutta, ki sta organizatorja in idejna voditelja projekta, se sama - tembolj, ker sta slikarja, zavedata, kako pomembna so delovna srečanja likovnih ustvarjalcev. Odprtost za svetovno umetnostno dogajanje pogojuje odprtost in povečanje razstavnega obzorja našim umetnikom...," je zapisala umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj v odlično oblikovanem katalogu, ki predstavlja vse udeležence letošnje delavnice. Vabljeni na drevišnjo otvoritev! ■ bš Tudi v Šentilju božični koncert Med tiste, ki so se še posebej potrudili, da so minule božične praznike preživeli v prijetnem vzdušju, spadajo tudi krajani oziroma farani Šentilja, ki so tako kot marsikje v Šaleški dolini pripravili božični koncert. Pobudo zanj je dal domači župnik g. Jože Kužnik, ki je, mimogrede povedano, svoje poslanstvo dobro pričel. Na koncertu, ki je potekal pod pokroviteljstvom na novo zaživelega prosvetnega društva, so nastopili vsi štirje šentiljski pevski zbori pod vodstvom zborovodkinj -Albine, Simone in Pavle. Za popestritev že tako prijetnega večera so še dodatno poskrbeli prijetni zvoki citer, na katere je igral mladi muzikant Toni. Božični koncert v Šentilju je tokrat povsem dosegel svoj namen. Precej so k temu prispevali tudi vsi tisti domačini, ki so poskrbeli, da kljub nekoliko pozni uri in slabemu vremenu dvorana Doma krajanov ni ostala prazna. ■ M. H. RUDARSKA GODBA VELENJE vabi na NOVOLETNI KONCERT solist: Jure Pukl dirigent: mag. Ivan Marin koncertna dvorana Glasbene šole Velenje sobota, 13. januarja ob 19.30 uri VSTOP PROST SPORED: Vinko Štrucl: Zlatorog Rado Simoniti: Potrkan ples Emil Glavnik: Logarska dolina Vinko Štrucl: Rad igram na saksofon (solist Jure Pukl) Gottfried Veit: Koncertna glasba za tolkala in pihalni orkester Ted Huggens: Italijanska veseloigra Jack Offenbach: Orfej v podzemlju Henry Fillmore: Croslejeva koračnica Zgodilo se je ... 11. prosinca Leta 1926 Bralci Slovenskega naroda so lahko leta 1926 v svojem časopisu prebrali tudi članek o takratni modi, ki je imel naslov" Dekoltiran hrbet": "Najnovejša ženska moda v Parizu predstavlja dekoltiran hrbet tako daleč, kakor sploh mogoče. Zdi se človeku na prvi hip, da se je lepa dama zmotila, pa v naglici nataknila svojo obleko narobe. Dolgo časa je vladalo dekoltiranje spredaj, sedaj je krenilo na zadnjo stran. Spredaj vse navadno umerjeno, zadaj velika nečimernost. Hrbet dičijo dragulji, cvetke sredi umetnih vezenin itd. Pariški novinarji pravijo, da so tako prišle ženske na idejo: kazati naenkrat samo en del svojih čarov. Za hrbtom pride na vrsto mogoče desna roka, potem levi komolec itd. Slednjič zopet seveda prsi. Spominjamo se pri tem sedanje ameriške mode. Američanke nosijo rade na fini vezenini obris kakega mesta. Najbolj jim je priljubljen temeljni obris Pariza. Ta navada bi pristojala sedaj na hrbte lepih Parižank, da bi se videli?, da klijejo v okviru divnojsti ženskega hrbta." Moda je moda in če hočeš biti v toku. ji je pač treba slediti, pa naj bo še tako "čudna", nemogoča ali celo neokusna. Eni prisegajo na geslo "obleka naredi človeka", drugi pa raje ostajajo pri njegovem nasprotju "obleka ne naredi človeka". Vsak posameznik pa ima vedno svoj prav in se lahko odloči tako ali drugače! V Slovenskem narodu so tega leta poročali tudi o srečnem dogodku v družini Rihtarič: "Šoštanj. Dne 6.t.m. se je poročil g. živinozdravnik Peter Rihtarič, odličen pristaš SDS in narodni delavec v vseh tukajšnjih društvih, z gdč. Zaliko Klomcnčičcvo i/ znane, vrle narodne rodbine. Pri svadbi se je nabralo 300 Din za Sokolsko društvo v Šoštanju, za kar izreka odbor najiskre-nejšo zahvalo. Postavili so se zlasti šoštanjski fantje z darovanim šopkom in veselim pokanjem bičev, novoporočen-cema pa so čestitali na prisrčen način tudi zastopniki društev in številni njuni prijatelji. Bilo srečno!" Zakon je bil očitno uspešen, saj v Šaleški dolini še vedno živijo potomci znanega šoštan-jskega živinozdravnika. Leta 1959 V Slovenskem poročevalcu so pred sedemintridesetimi leti poročali o dejavnosti šoštan-jskega Rdečega križa: "Občinski odbor Rdečega križa pridno skrbi za prirejanje tečajev o prvi pomoči, ki so namenjeni predvsem ženski mladini. Letos so v Šoštanju, Velenju, Šmartnem ob Paki in Topolšici odprli prvi letnik. V tečajih je okrog 100 deklet. V kratkem pa se bo začel tak tečaj tudi v Škalah pri Velenju." Zakaj je bil tečaj "namenjen predvsem ženski mladini" žal iz članka ni povsem razvidno, kakšne pametne argumente za to, je pa danes kar težko poiskati. ■ Damijan Kljajič PROGRAM KULTURNIH PRIREDITEV januar 1996 Petek, 12. januarja, ob 19.30 - rumeni gledališki abonma (2), dom kulture Velenje Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, bulvarka Režija: Vinko Moderndorfer Vstopnice 1.500 SIT. Petek, 12. januarja, dom kulture Šmartno ob Paki, ob 17.00 predavanje z diapozitivi PO POTI IZVOLJENEGA UUDSTVA I. del: Iz Egipta v Obljubljeno deželo Vstopnice 300 SIT. Sobota, 13. januarja, dom kulture Velenje predavanje z diapozitivi PO POTI IZVOLJENEGA UUDSTVA ponovitev ob 18.00 -1. del: Iz Egipta v Obljubljeno deželo ob 20.00 - II. del: Sveta dežela Vstopnice za vsako predstavo 300 SIT. Ponedeljek, 15.januarja, dom kulture Šmartno ob Paki, ob 17.00 predavanje z diapozitivi PO POTI IZVOUENEGA UUDSTVA II. del: Sveta dežela Vstopnice 300 SIT. Sobota, 20. januarja, ob 10.00, dom kulture Velenje Pikin abonma (4) in izven Gostovanje Lutkovnega gledališča FRU-FRU Brata Grimm: RDEČA KAPICA Znana pravljica se zaplete, ko Rdeča Kapica ne verjame volku, daje on res pravi volk, ko volk noče pojesti babice in ko lutkarji doma pozabijo lovca. Vstopnice 500 SIT. Sobota. 20. januarja, dom kulture Velenje (POPRAVLJEN TERMINI) ob 18.00 - rumeni gledališki abonma (3) ob 21.30 - beli gledališki abonma (3) Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja Zoran Hočevar: SMEJČI, družinska burka Režija: Franci Križaj Igrajo: Vesna Jevnikar, Miro Podjed, Anica Kumer, Stane Potisk, Jana Šmid, Davor Herga To je ena zelo komična zgodba o dveh zakonskih parih, družinskemu življenju in vsakodnevnemu dolgočasju, dokler se ne pojavi televizijska zvezda... Vstopnice 1.500 SIT. Sreda, 24. januarja, ob 17.00 (POPRAVUEN TERMIN!), dom kulture Velenje za mladinski abonma (3) in izven JAN PLESTENJAK pevec in kitarist Jan Plestenjak s svojim novim baladnim stilom ponovno osvaja staro in mlado občinstvo. Njegova gostja Marta ZORE, letošnja zmagovalka MMS je s svojim najnovejšim hitom "Še si tu" postala ena najpopularnejših izvajalcev pop glasbe v Sloveniji. Vstopnice 500 SIT. Četrtek, 25.januarja, ob 19.00, knjižnica Velenje kulturni večer ERVIN FRITZ Pogovor z znanim slovenskim pesnikom, bo vodila njegova rojakinja Anka Krčmar. Fritzove šansone bo izvajala Vita MAVRIČ. Vstopnine ni! 11. januarja 1996 107,8 9 NAŠ VAS RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI M DISKCEK KOTIČEK Čas je za statistiko Nikoli doslej vam v tej stalni rubriki Našega časa, Radijskem moziaku, še nismo postregli s statistiko minulega leta, pa jo pravzaprav opravimo vsako leto. Že zato, da vidimo, kaj smo pravzaprav počeli vsak dan 9 ur, 4 dopoldne in 5 popoldne. Kaj smo počeli in koliko tega smo počeli v preteklem letu? Ker smo oddajali sleherni dan, smo vam predvajali skupaj 3285 ur programa. V njem je bila posebna pozornost namenjena informativnim oddajam, med njimi še zlasti poročilom, 'la se v programu zvrstijo vsako uro in lani smo jih pripravili kar 26.280, v njih pa smo objavili okoli 160.000 novic in največ minuto dolgih zvočnih prispevkov. Prispevali so jih redno zaposleni novinarji, zunanji sodelavci in agencije, med njimi še zlasti Slovenska tiskovna agencija (STA), ki nas vsakodnevno nekajkrat "oskrbi" z dogajanjem iz domovine in tujine, mi pa za poročila od nje "vzamemo" tisto, kar je aktualno in s čimer poslušalci morajo biti seznanjeni. Ne nazadnje se lahko ob tem pohvalimo z dosežkom, ko smo na festivalu lokalnih radijskih postaj, prav s poročili dosegli 3. mesto. Posebna pozornost je v programu veljala rednim tedenskim oddajam, ki so na sporedu vsak teden v istem času: od teh je bilo 1.120 minut namenjenih športnim oddajam, prav toliko humanitarnim, 1400 minut oddaji Težava je vaša, rešitev je naša, vsakodne-mu pregledu kulturnega dogajanja smo v programu v rubriki kdaj, kje, kaj in v novicah namenili skupaj 3650 minut, pripravili smo 56 samostojnih oddaj pod rubriko Naši kraji in ljudje in zanje "porabili" okoli 560 minut programa. Dobro pa so bile zastopane tudi dmge oddaje, kijih poslušalci spoznajo pod naslovom Zdravniški nasveti - 20 oddaj (600 minut), Nasveti za vrtičkarje - 26 oddaj (780 minut), Kmetijski nasveti - 20 oddaj z več kot 200 minutno zastopanostjo v programu in 36 humoristično-satiričnih oddaj, kjer so se poslušalci lahko smejali 1080 minut, če so jih spremljali skozi celo lansko leto. Seveda ne gre prezreti otroških oddaj, 48 jih je bilo..., da pogovorov v živo, ki so se vrstili v našem studiu sploh ne omenjenjamo posebej, in da ne omenjamo niti vsako-dnevne rubrike aktualno, pa poročil Operativno komunikacijskega centra Uprave za notranje zadeve Celje, ki mu lahko prisluhnete med tednom vsak dan... In ko smo pregledovali leto v statistiki in raz-imišljali, kaj pravzaprav bi lahko letos še naredili, smo ugotovili, da je programska shema že tako polna, da nam skoraj ne daje več možnosti vključevanja dodatnih rubrik. Zato pa se nam vedno znova ponuja druga možnost: da še izboljšamo tisto, kar že imamo in dosežemo, da bodo naše informacije še bolj aktualne, objektivne in take, kijih poslušalci bodisi potrebujejo, bodisi jih želijo slišati. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. MARIAH CAREY Ena najuspešnejših ameriških pevk zadnjih let. Manah Caney, tudi letos nadaljuje s svojo bleščečo kariero. Poleg največjega ženskega upa leta 1995, pevke Alanis Morissette, je za letošnjega Grammya največkrat nominirana prav Manah. Za žlahten kipec se bo potegovala kar v štirih kategorijah, in sicer za najboljši album (Daydream), za najboljšo žensko vokalno interpretacijo (Fantasy), za ploščo leta (One sweet day) in za nagrado za sodelovanje na pevskem področju za skladbo One sweet day (skupaj s skupino Bpyz II men). STOOGES Legenda alter ročka, sloviti lggy Pop, je oznanil ponovno združitev njegove nekdanje skupine The Stooges. Skupina velja za eno od pionirjev punka, ki je v začetku sedemdesetih let skupaj s skupinami Television, New York Dolls, Patty Smith in drugimi v ZDA orala ledino punkovskemu gibanju. Eden od članov leta 1974 razpadlih Stoogies, basist Dave Alexander je sicer že mrtev (umrl leta 1975), vendar pa bo skupina v postavi lggy Pop in Scott ter Ron Asheton po lggyevih besedah kljub temu zaživela. ROXY MUSIC Kot kaže bo prišlo letos še do ene ponovne združitve nekdaj zelo popularne skupine. To bo skupina Roxy music, ki za leto 1996 najavlja ponovno vstajenje. Po besedah njihovega nekdanjega kitarista, Phila Manzanere, bo do tega prišlo najverjetneje na velikem festivalu v Knebvvorthu, ki naj bi bil letos po odpovedi festvala v Glastonburyu, največji koncertni dogodek v Veliki Britaniji. Natančnejši datum tega dogodka za zdaj še ni znan. COOLIO Po izboru kritikov in bralcev revije Rolling Stone je bil za najboljšega rap izvajalca preteklega leta izbran Coolio. Raper, katerega uspešnica Gangsta's paradise je v preteklem letu zasedla vrhove glasbenih lestvic po vsem svetu, je bil deležen kar dvojnega priznanja, saj so zanj glasovali tako bralci, kot kritika. Po uspehu svoje prve skladbe pa Coolio predstavlja že svojo novo stvaritev, adaptacijo skladbe skupine Kool & The Gang, Too hot. MICHAEL JACKSON Poleg tega, da je njegov zadnji album kritika odlično ocenila in kljub temu, da je izredno popularen pri svojih številnih oboževalcih po vsem svetu, Michael Jackson za svojo publiciteto še vedno skrbi tudi s pomočjo raznih škandalčkov, nenavadnih izjav in podobnega. Tako je pred kratkim ameriška trač revija Star objavila domnevni podatek, da bo leto 1998 leto njegove smrti. Michael naj bi po pisanju omenjene revije umrl 29. avgusta 1998, ravno na svoj štirideseti rojstni dan. Njegovi managerji so te govorice seveda takoj zanikali in izključili možnost samomora. Mitja Čretnik UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Ulica Ivane Uranjek 6, 63310 Žalec, tel.: 715-401, 715-402, fax: 715-402 TEČAJI TUJIII JEZIKOV angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, slovenščina kot tuj jezik Začetne in nadaljevalne stopnje, majhne skupine, sodobni programi. SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE za odrasle tečaj vodenja poslovnih knjig, tečaj za voditelja čolnov, tečaj šivanja in krojenja, kuharski tečaji, kreativne delavnice, plesni tečaji za mladino celoletna plesna šola, plesni tečaji, valete, aerobika TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVEC pripravljalni seminar - priprava na izpite - izpiti na GZS Pogoj za opravljanje izpita na GZS je končana srednja šola V. stopnje. Informacije in vpis vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI - Ljudski univerzi Žalec ali po telefonu 715-401 in 715-402. LETEČI POTEPUHI - ZGUBA ČASA IN DENARJA Kljub naslovu, ki ne obeta nič dobrega, je prvi CD ljubljanske skupine Leteči potepuhi, ZGUBA ČASA IN DENARJA, vse prej kot to. Mlada ljubljanska skupina, ki deluje dobri dve leti, je konec lanskega leta vso Slovenijo, ki, ko gre za rock'n'roll, navadno spi, zbudila s simpatično skladbo Bicikl, ki je zahvaljujoč duhovitosti in lucidnosti ter spretno zrežiranemu videospotu, kmalu postala eden največjih hitov slovenskega pop ročka preteklega leta. Kljub prepoznavnemu in značilnemu zvoku, pa vsega dela skupine le ne gre soditi po omenjeni skladbi. Njihov debitantski album namreč prinaša slogovno precej različne skladbe, ki so nastajale v razmeroma dolgem časovnem obdobju vse od leta 1985 (Vlak), do današnjih dni (Pojem blues). Na plošči je sicer deset skladb, od katerih je devet avtorskih, deseta pa je priredba znane (ene prvih, če ne kar prve) uspešnice Andreja Šifrerja, Zoboblues. Poleg skladbe Bicikl na prvo poslušanje takoj ležeta v uho še vsaj dve skladbi - Kocka in Ti bi rada, obe narejeni v nekoliko bolj ritmičnem, funkoid-no rockovskem slogu sedemdesetih let. Vsem skladbam je skupen preprost, naraven in neomadeževan zvok, ki so ga člani skupine dosegli tako, da so na snemanju skladbe odigrali v živo, brez uporabe računalnikov in druge moderne, danes tako priljubljene tehnike. Prav zato je še posebno doživetje skupino slišati v živo, saj na nastopih presenetijo z zvokom, kakršnega ste tudi sicer vajeni s plošče. Njegov zaščitni znak je značilen, skozi nos odpet, vokal pevca, ki bi v kakšnem drugem slogu pop glasbe zvenel precej tečno, tukaj pa daje prav on skupini njeno lastno originalnost. Leteči potepuhi so se torej na domačo glasbeno sceno priklatili na prvi pogled nekako naivno, slučajno in s precej sreče. To pa je le prvi vtis. Podroben pogled namreč razkrije, da so Leteči potepuhi popoln projekt, ki s sabo ne prinaša le enodnevne uspešnice, ampak dober debitantski album z domiselnim ovitkom (avtor Iztok Lovrič), dober video (režija Vojko Anželjc), dober prvi hit in precejšnjo mero publicitete. Vse to pa izgleda premišljeno in dovolj ambiciozno zastavljeno, da bi utegnilo roditi še kakšne večje, predvsem pa trajnejše sadove. Mitja Čretnik LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 7. januarja: 1. FW: "Važno je, da smo ta pravi" 2. CVERLE: "Slovenskim družinam" 3. NIPIČ: "Muzika, muzika" 4. BISTRIŠKI ODMEV: "Ta prava stvar" 5. MLADI PRIJATELJI: "Zelena Štajerska" Predlogi za nedeljo, 14. januarja: 1. DAN IN NOČ: "Janez - polka" 2. HIK: "Najlepše pesmi" 3. KVINTET SAVA: "Svet pod Jalovcem" 4. MODRI VAL: "Na šrangi" 5. VAGABUNDI: "Za ples" 10 glasov 9 glasov 7 glasov 4 glasovi , 1 glas Vili Grabner jane. Anton Ikovic kljub nekajletnim >orom točnih podatkov o njem od rojstva do 'ti ni uspel dobiti, kar po svoje priča o značaju življenju tega moža. Tudi ni znano, kako in ;aj ga je pot okrog leta 1890 pripeljala na čavsko. "Zanesljivo ni imel poklica in razumljivo tudi ne zaposlitve ne. Priložnostno je delal na etijah v Matkovem kotu in okolici, nekaj lega je zaslužil tudi s pletenjem košev. Kmalu je poročil z domačo kmečko deklino Katarino iumelove domačije in s tem se tragična ižinska in življenjska zgodba pravzaprav šele ine. Po pripovedovanju starejših domačinov in dvsem sinov takratnih kmečkih gospodarjev, domačini niso preveč cenili, ker ni bil ravno oitelj težkega kmečkega dela." Franc Kamnik je kaj hitro podlegel strasti div-a lova. Njegove lovske poti so se prepletale na lčavskem in Koroškem, ki je bilo pred vojno •eda še v Avstroogrski in po njej v Avstriji, ton Ikovic je glede tega izbrskal še podatek, je svinec za krogle dobival iz mežiškega rud-:a. Na svoje divje lovske poli je večkrat popel-tudi Gradišnikovega Jakoba, ki je bil prav o strasten lovec in sla se torej dobro razumela, užiija se je hitro večala, divji lov ni bil dovolj preživljanje, zato je Franc Kamnik po pripove-vanju domačinov večkrat vzel kakšno jagnje ovco, zato pri kmetih res ni mogel biti posebej ljubljen. Razumljivo je, da zaradi tega nikjer mogel dobiti primernega stanovanja za ženo in ijhne otroke. edno življenje v votlini Poiskal je primeren prostor v Kočnarjevih čeh, tam postavil brunarico in v njej z družino jživel več let. "Ob neki posebej hudi zimi je anc Kamnik kmeta Gradišnika le preprosil, da j je odstopil kletne prostore, v katerih je užina preživela zimske mesece, saj bi sicer •oci preprosto zmrznili. V pomladnih mesecih poskrbel za zasilno bivališče v skalni votlini. > je bila velika in prostorna zijalka v Klemenči votlino. Kamnlkova hči Ana v 93. letu še živi v domu za ostarele na Koroškem peči. Leži ob potoku Jezera, ki priteče iz Matkovega kota, kakšnih 50 metrov nad sedanjo cesto, do cerkvice v Logarski dolini pa je kakšen kilometer. Zijalka je suha, dolga 24, široka 14 in visoka od 6 do 7 metrov, ima tudi naravni zračnik, ki je dobro služil za dimnik. V jami je postavil enokapno brunarico, pred njo pa je bil tudi vrt za zelenjavo. Drva so morali nositi iz doline, prav tako vodo, delno pa so si vodo zagotovili tudi z deževnico. Ob hudem pomanjkanju hrane so si v najtežji stiski lovili tudi miši," pravi Anton Ikovic. Tragičen konec divjega lovca Družina je v tej votlini preživela precej let, najverjetneje od 1910 do 1927. Žena Katarina je v njej rodila še tri ali štiri hčere ter sina, ki je umrl še kot dojenček, vendar njegova smrt v mrliški knjigi ni vpisana. Vrhunec te življenjske drame je s tragičnim koncem spet povezan /. divjim lovom. Točnega datuma Anton Ikovic ni uspel ugotoviti, po pripovedovanju pa je zapisal dve različici. "Franc Kamnik je nekega dne po prvi svetovni vojni spet odšel po svojih divjih lovskih poteh na avstrijsko stran. Tam ga je skrit pričakal avstrijski državni lovec in skočil nanj, saj ga je hotel ujeti živega. Ob premetavanju in kotaljenju je Franc državnega lovca zgrabil za vrat in ga hotel zadušiti, vendar je lovcu nekako uspelo potegniti pištolo in ga ustreliti v roko. S tem je Francu odvzel moč, mu zaplenil puško z muni-cijo in ga odgnal v zapor. Druga pripoved pravi, da je Francu le uspelo pobegniti, vendar so čez nekaj časa prišli ponj žandarji, ki so ga izročili avstrijskim oblastem in znašel se je celovških zaporih. Franc Kamnik v zaporu seveda ni imel tobaka za čikanje, kasneje je zbolel in umrl, vzroka in datuma smrti pa mi ni uspelo ugotoviti," pripoveduje Anton Ikovic. Tlaka, rojevanje, umiranje S tem je zgodbe divjega lovca in neke vrste pustolovca konec, življenje v "Šikančevi zijalki", kot domačini votlino imenujejo še danes, pa se je nadaljevalo. Zakaj Šikančeva zijalka? Ime je dobila prav po Francu Kamniku, ki je bil tako hiter - "šikan", daje pri lovu dohitel celo medveda in ga ustrelil. Tako pripovedujejo domačini, vsekakor pa je po njegovi smrti življenje za družino postalo še bolj bedno. Mlade hčere so morale hoditi na "taverh" h kmetom, da so si zagofavl-jale bedno preživetje, bivanje v votlini pa so morale tudi odslužiti. Votlino si je lastil kmet Klemenšek in mlada dekleta so za trdo delo na njegovi kmetiji dobila le malico in nič več. Kmet jih jc hotel iz votline tudi sodno pregnali, vendar mu ni uspelo. Takratni zakon jc bil na roko ubogi družini, saj je bivala pregloboko v votlini, da bi si kmet lahko lastil njihovo bivališče. Drama mladih deklet Nekatera Kamnikova dekleta so bila lepa in družabna, posledica tega in neznosnega življenja icr izkoriščanja pa je bila, da so žc v rani mla- Votlina tik nad cesto proti Matkovemu kotu, v kateri so se odigravale žalostne življenjske drame dosti dobila nezakonski naraščaj in težave so se skokovito večale. Dokler je živela mati Katarina, je v votlini kuhala in skrbela za najmlajše, tudi za porodniško babico je bila, tako vsaj piše v rojstni knjigi. Dekleta so delala, pravzaprav garala na kmetijah, da so nekaj zaslužila v hrani in denarju. Mati Katarina je umrla leta 1923. Po njeni smrti so se hčerke pri "hišnem" delu v votlini menjavale tako dolgo, da so se ena za drugo izselile iz zijalke. Nekatere so se poročile, druge umrle. Hčerka Eva je imela le 14 let, ko se je pri delu na kmetiji poškodovala, zastrupila in umrla. Frančiška je bila stara 32 let, ko jc pri sečnji lesa zlagala veje, nanjo se je podrla smreka in jo ubila, bila pa je noseča z gospodarjevim sinom. Zapustila je dvanajst let starega nezakonskega sina Andreja, ki so ga po materini smrti vzeli za rejenca na sosednjo kmetijo, na kateri je kasneje tudi delal, še danes pa živi v Avstriji. Nekaj otrok teh Kamnikovih deklet je kmalu po rojstvu umrlo zaradi bolezni in podhranjenosti, drugi so odšli po svetu. Vse to in še marsikaj je raziskal Anton Ikovic, njegovi zapiski so polni ostalih podrobnosti, išče pa še naprej. Njegova velika želja je, da bi nekdo to tragično zgodbo priredil, jo na tak ali drugačen način upodobil in tako predstavil sedanjim rodovom. UJP Antonu Ikovlcu raziskovalna žilica še ne da miru so porabili celovito v o novo objekt--1. Mnogi lastniki ?seon/ft vozil, tovornjakov in traktorjev so se v zadnjih dneh ze lahko prepričali, kako kvalitetna je >a avtopralnica v vodstvu APS pa želijo, da je takšnih še več. zato vabijo vse to soboto, 13. januarja med G. in 20. uro na promocijsko brezplačno pranje. Oprema obeh novih avbtopralnic je najsodobnejša, izdelala jo je italijanska firma Eurospirit iz Bolonje, montiralo in dobavjlo pa podjetje Vaba iz Maribora. Vozila najprej pred avtopralnico operejo s paro, nato pa ta drsijo po vlečnem traku skozi avtopralnico skozi proces talnega pranja in mimo osmih ščetk, kjer avtomobile najprej operejo s prednamakanjem, ščetkanjem in šamponiranjem ter voskan- jem. Posodobljen je tudi postopek sušenja, ob koncu pa še zbrišejo vetrobranska stekla in posesajo šoferjev del avtomobila. Vse to opravijo za 600 tolarjev. Zelo podoben je tudi proces pranja tovornjakov in avtobusov, vendar v tem primeru vozilo med pranjem stoji. Pri pranju uporabljajo ekološko neoporečna čistila, namestili pa so tudi zaprt krožnih sistem odpadnih voda, kar seveda pomeni, da obratuje avtopralnica ekološko povsem neoporečno. Ekološko prijazne so tudi ščetke izdelane iz plastike in tkalnine, ki avtomobilov ne morejo oškodovati, zato pa skrbijo tudi mikrofiltri preko katerih priteče voda v pralnico in pa elektronsko lasersko krmiljenje. Pa tudi sicer so ponudbo storitev popestrili. Poleg avtomatskega pranja vozil, nudijo še ročno pranje, notranje čiščenje in samopostrežno sesanje. Wi(mz) Prvi Slovenec, ki se je v letošnjem letu rodil, je Žan Čopar iz Nizke pri Rečici ob Savinji. Rodil se je dve minuti čez polnoč na novega leta dan v celjski porodnišnici. Žan je ob porodu tehtal 3890 g, velik je bil 54 cm. Sedaj imajo pri Čoparjevih tri otroke, Žana pa je mati Magda Čopar odnesla domov v novo hišo. Torej dvojno lepo darilo. ■ Besedilo in slika: -er Magda Čopar In sin Žan drugI dan po porodu v celjski bolnišnici, kjer sta uredništvo Novega tednika Radia Celje pripravila 1 svojo tradicionalno prireditev. ^Ppi 11. januarja 1996 ZANIMIVO RBAS CAS 11 Elektro Celje, nadzorništvo Nazarje • ••••••••••••••••••••••••••••a k : l- t. ■ : 3»' S' ' ' • P 1 F ■ k lil Na področju nazarskega nadzorništva Elektra Celje imajo vse od 26. decembra dobesedno izredno stanje. Najhuje je bilo od tega dne do 2. januarja, ko so bili zaposleni na terenu praktično 24 ur dnevno, iudi na silvestrsko noč. Temeljni razlog za to je bilo ogromno polomljenih vej in podrtih dreves, ki so v veliko primerih onemogočila prevoznost lokalnih in drugih cest, seveda pa niso prizanesla daljnovodom in nizkonapetostnemu omrežju. Če je bilo v vseh težavah sploh lahko še kaj dobrega, je bilo to dejstvo, daje težak sneg padal le do nadmorske višine okrog 800 metrov; naprej je naravo pobelil lažji pršič, torej ni bilo lomov in podiranja. Ne glede na to je bilo v prazničnih dneh precej časa brez električnega toka Solčavsko z Logarsko dolino, saj zaradi okvar nižje v dolini do tja elektrika sploh ni prišla. Samo v teh dneh so delavci nazarskega nadzorništva položili 3.000 metrov zasilnih kablov, ki so bili kljub "zasilnosti" dovolj varni. Računali so, da bi v januarju omrežje v celoti popravili, če jim vreme ne bi spet ponagaja-lo. Žal, seje zgodilo prav to. V prvih dneh novega leta je bila osnovna preskrba z električno energijo zagotovljena, bilo je sicer še nekaj manjših izpadov, vendar stanje ni bilo več kritično. S tem pa torej izrednih razmer na vso nesrečo ni bilo konec. Še poslabšale so se v začetku tega tedna. Odjuga z dežjem, ledom in žledom je storila svoje in v ponedeljek in torek je bilo stanje še bolj kritično in resno kot med prazniki. V torek zjutraj so bili brez elektrike vse od Ljubnega do Logarske doline in od Gornjega Grada do Nove Štifte, seveda zaradi poškodb na glavnih vodih, še več pa je bilo izpadov na posameznih manjših področjih. Popravila slednjih se bodo seveda lotili šele, ko bodo usposobili glavne vode, nikakor pa vsega ne bodo zmogli pred koncem lega tedna. Stanje je bilo torej še v torek več kot resno, vsi delavci so bili nenehno na terenu in to v veliki nevarnosti, saj so se veje pod težo snega in leda Stara vas. Mislinja... "Smo sveti Trije kralji, smo romarji, možje, na pot smo se podali in iskat smo ga šli..." so po Stari vasi, pa tudi po Mislinji in še kje v naši bližnji in daljni okolici zadnji petek zvečer prepevali sveti Trije kralji. V Stari vasi so obiskali vč kot 90 hiš, veliko tudi v Mislinji. Zvezda jim je kazala pravo pot, ko so odhajali od hiš pa so zapeli: "Zdaj se od vas poslavljamo, za dar se priporočamo, naj bo klobasa 'al denar, mi vzamemo za dober dar."... ■ foto: bm lomile še naprej, tudi drevesa so padala kot za stavo in ogrožala življenja. Še nekaj velja dodati. Vodja nazarskega nadzorništva Marko Marolt je pri vseh naporih od 26. decembra do 2. januarja posebej pohvalil gozdarje, gasilce, delavce raznih podjetij in zlasti domačine, ki so izjemno pomagali in bi brez njih zagotovo ne bili toliko uspešni. Žal je bil v torek zjutraj razočaran. Pičlemu številu delavcev nadzorništva razen domačinov ni priskočil na pomoč pri odstranjevanju dreves in drugih nujnih ter težkih opravilih nihče. Kritike so seveda letele predvsem na Elektro Celje, nihče pa se do takrat ni resno pozanimal o dejanskem stanju. Zanesljivo se je stanje glede tega še v torek popravilo, vseeno pa je na mestu vprašanje kam in kako je razpadel sistem zaščite in reševanja. Vse novo lorej ni ravno najboljše, čeprav naj nas ne bi ničesar presenetilo. Vendar, presenečenje je tu in ob njem bi se moral marsikdo (vsaj) zamisliti. mjp I i II Za ubrano petje so sveti Trije kralji dobili veliko darov. foflMljd^ddhv' ekishcnvt prdvnit M pPMj' ni! MoindHierf^iL j poitdrrtfr) m, je. ) izomi- OiYdt kJct7 mi bol ddl dmr zi \ sladoled it MM mm hJM! TAKO m BUTALSKA,, ^ T/f/mp* ČWA HMlMAtfM MftT-KOUfrAm; KA' VAJtrv mt M ^* * )< M . ' "C .""V., ^ ,4 12 NAS VAS MODRO KRONIKA • i ■ 11. januarja 1996 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Sfgi® Popustila konstrukcija šotora V času novoletnih praznikov je zaradi novozapadlega snega poustila kovinska konstrukcija šotora velikosti 15 x 50 metrov, ki je bil postavljen v podjetju Gorenje Elektronika d.o.o. v Velenju. Zaradi poškodovane konstrukcije šotora in poškodbe na uskladiščnem blagu je nastala škoda, ki po prvih ocenah znaša 7.920.000 tolarjev. Vlomilec odnesel plišastega medvedka V noči na 4. januar je bilo vlomljeno v trgovino Varia v Velenju. Lastnik Peter T., ki je oškodovan za kakšnih 7.000 tolarjev pogreša poleg nekaj pločevink piva, steklenice vinjaka tudi plišastega medvedka. Vlom v avto V noči na nedeljo, 7. januarja, je neznanec vlomil v osebni avtomobil znamke Audi 80 GLS, ki je bil parkiran na Goriški cesti v Velenju. Iz vozila je odnesel avtoradio znamke Panasonic in z dejanjem oškodoval lastnika Bora P. iz Velenja za okoli 40.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE liilllP Požar zaradi plina V četrtek, 4. januarja, okoli 9. ure, je 58-letna Elizabeta D. iz Radmirja v podnajemniškem stanovanju menjevala plinsko jeklenko na štedilniku. Ob tem ji je plin iz nove jeklenke uhajal v prostor. V neposredni bližini je gorela peč na trda goriva. Ob določeni koncentraciji je prišlo do vžiga uhajajočega plina. Ogenj je v zelo kratkem času zajel kuhinjo, razširil pa se je tudi na ves zgornji del starejše stanovanjske hiše. Požar so poleg sosedov pogasili gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Radmirje, Nazarje in Ljubno. Pri vzbuhu plina je Elizabeta D. utrpela opekline ter je bila odpeljana na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Po prvih ugotovitvah je utrpela hude telesne poškodbe. Gmotna škoda nastala zaradi požara znaša dkoli 1.500.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC ? I. i "As" obiskal As V noči na četrtek, 4. januarja, je neznanec vlomil v trgovino As na Šlandrovem trgu v Žalcu. V notranjosti je vlomil v blagajno in iz nje odtujil manjšo količino denarja. Lastnica Sonja A. iz Žalca je oškodovana za okoli 20.000 tolarjev. Zavijanje gasilskih siren Predvsem v dneh pred novim letom so gasilci prav vseh prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Velenje podnevi in ponoči pomagali pri odstranjevanju posledic močnega sneženja v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Pomagali so tako cestnemu podjetju Celje kot Komunalnemu podjetju Velenje, odstranjevali pa so predvsem polomljeno drevje, ki je oviralo promet na cestiščih ali ogrožalo stanovanjske hiše. Ob tem naj zapišemo, da gasilci društev iz GZ Velenje tovrstnih uslug še ne zaračunavajo, v večini ostalih občin pa to že počnejo. Sicer pa so v dneh po novem let imeli gasilci sorazmerno malo dela.' 1. januarja jih je ob 22.44 poklical Zi.R. iz Stantetove 11 v Velenju in jih obvestil, da so se vžgale smeti v bloku. Velenjski gasilci so ugotovili, da je gorela napisna tabla z oznako za zaklonišče, verjetno pa je bil požar podtaknjen namerno. Dan kasneje, ob 9.23, se je sprožil avtomatski protipožarni alarm na Ljubljanski banki in Agenciji za plačilni promet v Velenju. Dežurni gasilec je na mestu ugotovil, da je bil lažni, ni pa znano, zakaj se je sprožil. 4. januarja ob 14.42 se je poveljnik PGD Topolšica g. Ledinek odločil, da sproži alarm, ker so v Zdravilišču Topolšica pogrešali gosta. Z iskanjem so pričeli takoj in ga končali ob 16.45, ko so ogrešanega našli. Drevesa z grajskega hriba v Starem Velenju ne grozijo več • » * • • » w» « ® » » » » » a e « ® » * « » » * a 0 T » *** *.*# ***# * © 1 © © dobro srednje slabo Oven Bik Dvojčka Rak lev i Devic; i Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi delo © © ® | © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje 1 © ! © © © ! © : © © © © © © © 14 NAS VAS SPOnJ m iii:KKfc:AClJA 11. januarja a^o Rudar#tujdi v Nemčijo na^priprave Ve se: spet Evropa Velenje, 6. januarja Nogometaši Rudarja, tretjeu-vrščena ekipa jesenskega dela prvenstva in polfinalist slovenskega pokala, so v soboto začeli priprave za zanje zelo zahetven spomladanski del prvenstva, v katerem bodo imeli znova velike ambicije. V prvenstvu se ne bodo zadovoljili samo s tretjim mestom, tudi ne samo s polfinalom pokala. Tu jim bo največja ovira SCT Olimpija, s katero se bodo v obdobju enega meseca srečali kar trikrat; najprej v uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva, nato pa še dvakrat v pokalu. Ne skrivajo želje, da želijo spet v Evropo prek pokala pokalnih zmagovalcev ali pokala pokalnih prvakov. "Prek prvega bo verjetno natežje, saj je prvo mesto težje dosegljivo, mogoče uspemo prek slovenskega pokala. Odločili pa smo se, da se bomo tudi letos prijavili za igranje v pokalu Intertoto. To tekmovan- ja bo letos še bolj zanimivo, saj se naj bi prijavili tudi španski in italijanski klubi, " je povedal predsednik Janko Lukner, ki je tudi nadvse zadovoljen z novo "podobo" Rudarja. Prepričan je, " da je Rudar ekipa, ki se bo lahko resno potegovala za nastop v enem izmed evropskih pokalov," kar je bil tudi cilj, ki so ga postavili na začetku letošnjega prvenstva. Na prvenm srečanju je bilo kar 29 igralcev - novinci Robert Pevnik , albanski reprezentant in nazadnje član Vevč Gjergji Dema in Jani Zilnik, iz slovenske vojske se je vrnil Željko Spasojevič, znova pa je v Rudarju Sabahudim Golač, ki je medtem menjal nekaj klubov. Vrnil se je na lastno željo, brez obveznosti, in od njega bo odvisno ali si bo izboril Rudarjev dres. Uniformo sta pred nedavnim oblekla Branko Pavič in vratar Bojan Jovanovič, konec meseca pa bosta to storila še Peter Mernik in Ivica Pešič. Za slcd- Zaskrbljeni obrazi pred začetkom napornih priprav Gorenje na turnirjev Nemčiji V finalu izgubili z Minskom V soboto bodo v prvi rokometni ligi nadaljevali drugi del prvenstva. Derbi uvodnega kroga ho gotovo v Celju med domačo Pivovarno Laško in velenjskim Gorenjem. Zaradi priprav Celjanov v Franciji bo srečanje šele v sredo. Tudi velenjski rokometaši so se nekaj dni kalili v tujini, na turnirju v Remscheidu. Nastopilo deset nemških drugo in tretjeligaških ekip ter Gorenje in po petkratni zmagovalec najmočnejših evropskih pokalov Minsk iz Belorusije. Po pričakovanju so v finalu zaigrali Slovenci in Beiorusi, ki so naše fante premagali s 27:17. Odbojka ••••••• Žirovnica-Šoštanj Topolšica 3:0 V 13. krogu l.B državne lige so igralci Šoštanja Topolšice gostovali pri predzadnji Žirovnici in dokaj nepričakovano gladko izgubili z 0:3 (-12, -12, -4). V prvih dveh nizih so klonili v končnici, t(etjega pa so domači dobili brez težav. Še naprej so na četrtem mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostili moštvo Črnuč, ki je z dvema točkami prednosti na tretjem mestu. Nova Gorica-Zgornja Savinjska 0:3 V l.A ženski državni ligi so odb Nove (in stare) okrepitve: Željko Spasojevič, Robert Pevnik, Gjergji Dema, Sabahudln Golač in Jani Žilnlk - od leve proti desni njega se bo vodstvo kluba skušalo dogovoriti, da bi mu služenje preložili na drugo polovico leta. Trener Bojan Prašnikar je v ekipo vključil tudi pet novih mladincev -Damjana Jeseničnika, Alrnira Sulejmanoviča, Gregorja Vedenika, Marka Tajnika, Mateja Zlodeja. Velenjčani želijo še dve okrepitvi. V ponedeljek je dveletno pogodbo podpisal dosedanji vratar Maribor Branika Mladen Dabanovič, ki je pred nekaj leti že bi! v Rudarju. Dogovarjali so se tudi s Kristijanom Zverom (Beltinci), vendar pa so bile finančne zahteva njegovega dosedanjega kluba previsoke. V torek je v Velenje prišel tudi nekdanji igralec beograjskega Partizana Nebojša Vučičevič, ki je nato igral tri leta v Franciji in zadnje leto v Grčiji. Z njegovim prihodom naj bi končno dobili pravega strelca. Velenjčani bodo do četrtka trenirali v Velenju, dvakrat na dan, v glavnem v fitnesu. V četrtek bodo igralci dobili dan odmora, v petek pa bodo odšli za pet dni v Zreče, kjer bodo opravili glavni del bazičnih priprav. Nato se bodo spet vrnili v Velenje, odigrali prijateljsko tekmo ( vseh načrtuje Prašnikar približno 14) z ERO Šmartno, 21. janurja pa bodo odpotovali na najbolj zanimiv del priprav v Nemčijo, kjer bodo ostali do 30. januarja. V bližini Duisburga se bodo pripravljali v tamkajšnjem znamenitem športnem središču. Vmes bodo odigrali tudi štiri prijateljske tekme z zanimivimi in močnimi nasprotniki (z dru-goligašem Wattenscheidom 09, prvoliogašema Koelnom, znan-ncem iz pokala Intertoto, Fortuno iz Duesseldorfa ter tretjeligašem Grevenbroichom). Igrali bodo tudi na velikem mednarodnem dvoranskem malonogometnem turnirju v Duisburgu, na katerem bo nastopilo kar osem ekip (Fortuna, Waltensheid, belgijski, španski in turški prvoligaš in verjetno tudi reprezentanca BiH). Februar bodo namenili piljenju forme, odigrali pa bodo še nekaj prijat eljskih tekem. Katarina Srebotnik nadaljuje odlične igre Ze pod sto San Jose - Mlada velenjska teniška igralka, neuradna mladinska svetovna prvakinja Katarina Srebotnik, ki bo marca dopolnila šele 15 let, je po zmagi na neuradbem svetovnem prvenstvu na Floridi (Orange Bovvle) odpotovala v Kostariko, kjer je znova potrdila svoje veliko znanje in teniško nadarjenost. Na močnem mednarodnem turnirju jakosti ena (drugi najmočnejši po merilih mednarodne teniške zveze do 18 let) je v konkurenci 64 igralk v glavnem kostariškem mestu izpadla šele v polfinalu, kjer jo je premagala Lenhoffova s 6 : 3, in 6 :4. V prvem krogu je premagala predstavnico ZDA s 6/1 in 6/1, v drugem Kanadčanko Coulierjevo s 3/6, 6/1 in 7/5 (Coulterjevo je premagala že v polfinalu Orange Bowla 6/2, 6/1), v tretjem drugo nosilko - hrvaško igralka Radeljevičevo s 6/2 in 6/3, v četrtfinalu pa spet predstavnico ZDA Takudo s 7/6 in 6/0. Caracas - Te dni je Katarina že v glavnem mestu Venuzele. Ta turnirje najmočnejši (A) v skupini 18 let. V ponedeljkovem prvem krogu je bila nasprotnica Velenjčanke Mehikanka Asvaje. Katarina se je dobesedno poigrala z njo, saj jo je premagala obakrat s 6 : 0. S tem si jc priigrala novih 30 točk za svetovno mladinsko jakostno lestvico. Skupaj jih tako ima že 165, kar pomemeni, da je na mladinski svetovni lestvici že med prvimi stotimi. Prvih 60 točk je osvojila z zmago lani oktobra na turnirju tretje jakosti v avstrijskem St. Pocltcnu, naslednjih 75 pa na turnirju v Kostariki. ■ vos Alpsko smučanje ••••••••••••••• David De Costa prvi in četrti Na Kobli sta bila minuli konec teana dva moška veleslaloma za točke KIS, na njih pa seje /. dvema odličnima uvrstitvama izkazal David De Costa, sicer član H slovenske reprezentance. Na prvi tekmi jc prepričljivo zmagal pred dvema italijanskima predstavnikoma, na drugi pa je v dežju in slabi vidljivosti za dvema Italijanoma in Švicarjem osvojil četrto mesto. Gregor Bole, sicer še mlajši mladinec, je med 140 tekmovalci na prvi tekmi osvojil 33. mesto. Ana Drev najhitrejša Na tretjem novoletnem veleslalomu cicibanov in cicibank severovzhodne Slovenije na Ravnah na Koroškem je v šestih kategorijah nastopilo 133 najmlajših smučarskih upov, med njimi pa so bili zelo uspešni predstavniki našega področja, posebej velenjskega smučarskega kluba. Pri cicibanih letnik 87-88 je bil Luka Prašnikar peti, v isti kategoriji pa je pri cicibankah zmagala Osterčeva iz Velenja pred Stefanovičcvo z Rečice ob Savinji. Pri cicibanih letnik 85-86 je bil Andrej Vršič tretji, Dani Stropeh deveti in Matic Meža deseti. V tej kategoriji je pri cicibankah prepričljivo zmagala Ana Drev iz Šmartnega ob Paki, ki je obenem dosegla tudi absolutno najboljši čas. ligi so odbojkarice Zgornje Savinjske v 13. krogu končno slavile še drugo zmago. Na gostovanju v Novi Gorici so v derbiju z dna lestvice premagale zadnje domačinke s 3:0 (14, 11, 13). predzadnje mesto pa prepustile igralkam Kočevja. Prav z njimi se bodo v naslednjem krogu sestale v svoji dvorani in to jc lepa priložnost, da se vsaj malo odlepijo od dna. Domačinke so sicer v vseh treh nizih vodile, v prvem imele celo zaključno žogo, vendar so vsakič prišle do izraza izkušnje Lešnikove, Czurde in Ivančičeve (prej Kislingcrjeve). TEŠ Elektra-Brežice 75:92^33:46} Znova neuspešni Igralci TEŠ Elektre so v soboto v 15. krogu vzhodne skupine B državne lige gostili ekipo Brežic in bili znova neuspešni. Gostje so večji del tekme vodili z okoli deset točkami razlike, pet minut pred koncem srečanja pa so se jim domači le približali na le tri točke. Žal so za tem naredili več napak v obrambi in bili neučinkoviti v napadu, gostje so spet zvišali razliko na deset točk in jo do konca srečanja le še povečali. Brežičani si po tej zmagi delijo prvo, šoštanjski košarkarji sedmo mesto, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri ekipi ŽRK Maribor. ESO Montaža uspešno "ojpravila"^s preteklim^letom Pripadnost podjetju se meri tudi skozi certifikate Zanimivo: v ESO Montaži na glas pravijo, ko ocenjujejo preteklo leto: "Najbolj pomembno je bilo, da smo ga preživeli, in da smo imeli vsak mesec 18.-tega plačo. Morda so to skromni kriteriji, vendar za naše okolje zaenkrat še najbolj primerljivi." Pa še res je! Bilo pa je minulo leto tudi leto uspešnih poslovnih potez ESO Montaže, ki bodo imele svoje posledice še v naslednjih letih. "Uresničili smo glavni cilj - pridobili posel obnove Dravskih elektrarn. To pa je in ostaja tudi naša glavna usmeritev v bodoče: biti prisloni v energetskih sistemih kot glavni izvajalec in montažer investicijske ter ekološke opreme v bodoče." pravi Zofija Kukovič, direktorica ESO Montaže. Med drugim so v peteklem letu speljali tudi program lastninjenja. Z njim si ne delajo prevelikih utvar, saj trenutno še ne prinaša nič, je pa lahko merilo za pripadnost firmi. "To pripadnost, ki je zelo pomembna, lahko merimo tudi po tem, da so pravzaprav vsi zaposleni vložili svoje certifikate v podjetje in sodelovali pri lastninskem preoblikovanju." Rili pa so, in najbrž še Dvig generatorja Iz turbinskega Jaška v HE Mariborski otok. Transport demontirane turbinske gredi Iz HE Mariborski otok. bodo, nezadovoljni z dogajanjem v makro-okolju, predvsem s pogoji, s katerimi se srečujejo v storitveni dejavnosti, kjer se srečujejo s črnim trgom delovne sile. na pritisk delovne sile iz republik bivše Jugoslavije, ki lahko nekontrolirano delajo marsikje za mnogo manjši denar. "Mi pa jim moramo konkurirati, tako njim kol firmam, ki z neprijavljeno delovno silo delajo. Pa tudi finančne obremenitve po zaposlenemu so prevlike. Čeprav je to tema, ki je že ničkolikokrat ponovljena, jo je treba vedno znova ponavljati. Nihče nambreč ne bo imel interesa zsposlovati novih delavcev, če na tem področju ne bo prišlo do sprememb." ESO Montaža je podjetje, ki da nekaj nase in na svojo zunanjo podobo. Z njo želi povedati kaj dela in kako dela. Zato v podjetju razmišljajo o spremembi imena v ESO TECH. "Želimo dati večji poudarek znanjem v tehnologiji. Gre za to, da naše podjetje ni zgolj podjetje, v katerem znajo ljudje polagati kable in cevi, ampak smo firma s 40 odstotki tehnikov in inženirjev, ki premorejo ogromno tehničnih znanj in to želimo izraziti tudi v celostni podobi firme," pravi Zofija Kukovič. Ll. januarja 1996 ŠPORT IN REKREACIJA MS VAS 15 »auash Petra odlična v Angliji V angleškem Shefieldu je bilo neuradno svetovno mladinsko rvenstvo v squashu, na katerem je nastopilo 412 najboljših igralcev i igralk iz vsega sveta. Slovenska mladinca se v kategoriji do 19 let ista uspela uvrstiti na glavni turnir, v enaki kategoriji mladink pa je 3 uspelo Petri Vihar. V prvem krogu turnirja je presenetljivo s 3:0 iremagala odlično Angležinjo Morgansovo, v drugem pa z enakim zidom izgubila z deveto nosilko Španko Puigdemont in se med 43 gralkami iz 16 držav v svoji kategoriji uvrstila na 20. mesto, kar je /eč od njenih pričakovanj. Povedati velja, daje bila Petra edina pred-;tavnica vzhodne in srednje Evrope, ki se je uvrstila tako visoko. Ob tem Petra upravičeno pričakuje, da ji bo slovenska zveza po reh letih njenega uspešnega nastopanja na evropskih tekmovanjih vendarle uredila kategorizacijo, kar pri udeležbi na mednarodnih tekmovanjih pomeni bistveno manjše prevozne in druge stroške. Namizni tenis Dober začetek leta Odlično so novo koledarsko leto pričeli mladinci velenjskega namiznoteniškega kluba, saj so na državnem ekipnem prvenstvu osvojili 2. mesto oziroma srebrno medaljo. Že pred prvenstvom je ekipa ERE veljala za enega od kandidatov za osvojitev medalje. Predvidevanja so se uresničila že prvi tekmovalni dan, saj so z rezultatom 4:1 najprej premagali Kajuh Slovan (Ljubljana), nato s 4:0 odpravili Petovio (Ptuj) in v treji tekmi so proti domači ekipi Preserje Dlsii#s»n!a, odigrali na presenečenje vseh prisotnih odlično in zmagali z rezultatom ««••••>• 4:0. Omeniti je potrebno, da za Preseije nastopa Janez Petrovčič, ki je lansko leto v Haagu osvojil medaljo na Evropskem mladinskem prvenstvu. Z zmago nad omenjenim igralcem si je Uroš Slatinšek utrdil svoje mesto v izbrani selekciji mladincev Slovenije. V nedeljo so naši igralci premagali prepričljivo tudi Olimpijo s 4:0. V finalni tekmi pa so žal morali priznati premoč igralcev iz Murske Sobote, rezultat ERA : MTS 2:4. Za ekipo so poleg že omenjenega Uroša Slatinška nastopili še Jure Slatinšek, Damijan Vodušek in Bogdan Simončič. m a. v. Štafeta mlajših deklic, ki Je v decembru 1995 postavila 3 državne rekorde 4 x 50 m prosto, 4 x 100 m prosto In 4 x 200 m prosto: Maja Sovlnek, Petra Pandža, Nina Sovinek In Teja Tomažič (od leve proti desni). Trije državni rekordi Streljanje Tokrat odličen Klančnik Na 3. preglednem strelskem tekmovanju, najboljših slovenskih strelcev v Ljubljani so se tudi tokrat izkazali velenjski strelci. V konkurenci mladink je 1. mesto pripadlo Velenjčanki Suličevi s 354 krogi, 4. Durakovičeva 342, 5. Matijcvičeva 335 krogov. Prijetno pa je presenetil v članski konkurenci pištoljar Boris Klančnik z osvojenim 3. mestom z izjemnimi 574 nastreljanimi krogi. Zmaga! jc Kranjc 576 Olimpija, 2. Stukec 575 Ptuj, z itim izidom 574 krogi je pripadlo 4. mesto Ljubiču iz Konjic, 5. meslo pa je osvojil Simon Veternik s 570 krogi. Prvi štirje tekmovalci so izpolnili normo za nastop na mednarodnih tekmovanjih. Prvo tako mednarodno tekmovanje bo prihodnji teden v Rušah, normo pa so dosegle tudi mladinke LekiČeva, Durakovičeva in Matijevičcva. ■ Žučko Smučarski skoki •••••••••••••• Tekme vsepovsod Sezona tekmovanj v smučarskih skokih se je razvnela. Posebej to velja za letošnja tekmovanja mlajših skakalcev za pokal Coekta. Tik pred novim letom je bila takšna tekma na skakalnicah ob velenjskem gradu. Pri dečkih do 13 let sla bila med številnimi velenjskimi predstavniki z desetim in enajstim mestom najboljša Klemenčič in Perše, ki sia bilit irelji in čertrti tudi do 12 let, deveti pa je bil Podlipnik. Mlajši mladinci so za pokal Coekta nastopili drugi dan novega lela v Tržiču. V konkurenci 64 skakalcev sia bila med Velenjčani najboljša Živie na sedmem in Hriberšek na trinajstem mestu. Žc minulo soboto jc bila v Velenju druga tekma za dečke do 15 let. Med 66 skakalci iz vseh slovenskih klubov je zmagal Uroš Peterka (Triglav Kranj), med Velenjčani pa so bili odlični Živic na četrtem, Zorko na devetem in Globačnik na desetem nieslu. V Moravčah je med mladinci do 16 let nastopilo na drugi tekmi 71 tekmovalcev. Znova je bil s petim mestom odličen Živic, 20. je bil Ograjenšek, 22. Zorko in 25. Hriberšek. Prva tekma dečkov do I I let jc bila v Žirovnici. Med kar 76 najmlajšimi skakalci se je od velenjskih upov posebej izkazal Lamešič s četrtim mestom, Škoflek je bil 25., ostali pa so se uvrstili v drugo polovico nastopajočih. ■ J. O. Logarska dosina - Mednarodno tekmovanje pasjih vpreg Konec prihodnjega tedna bo v Logarski dolini še ena v nizu prireditev, ki v veliki meri bogatijo njeno zimsko turistično ponudbo. Na vrsti bo namreč 2. državno in mednarodno tekmovanje pasjih vpreg, ki eno od dveh v Sloveniji, ki sodita v evropski koledar te zan- imive panoge. Prva lanska izvedba je lepo uspela, navrgla pa tudi veliko koristnih napotkov, kijih bodo organizatorji ob letošnji veliko večji udeležbi s pridom uporabili. Tekmovanje bodo v soboto in nedeljo pričeli ob 11. uri in 30 minul. ■ jp o hribih in dolinah Na Ramšakov vrh in Osankarico Komaj smo se poslovili od starega in zakoračili v novo leto, že so se pričeli organizirani zimski pohodi na posamezne vrhove. Zametek vseh teh pa je prav gotovo sedaj že legendarni zimski spominski pohod na Stol, ki je iz skromnih začetkov z leti prerasel v pravo zimsko romanje na to 2236 m visoko goro v Karavankah. Praznično jutro drugega januarja je bilo povsem zimsko z debelo snežno oddejo, z rahlim sneženjem in temperaturo precej pod ničlo. Vse to pa ni motilo kakšnih petindvajset velenjskih planincev, ki so se iz Šaleka podali na zimski pohod na 969 m visok Ramšakov vrh, ki kraljuje nad Vinsko goro. Ze leta nazaj ga na ta dan pripravljajo in vodijo planinci sekcije Premogovnika Velenje. V precej večjem številu pa so se planinci minulo soboto udeležili zimskega spominskega pohoda na Osankarico, na mesto, kjer je junaško končal svojo pot legendami Pohorski bataljon. Tudi te pohodnike je spremljalo pravo zimsko vreme. Vendar so se vsi srečno vrnili v dolino. Na žalost mnogi z grenkim priokusom, da tudi letos organizator ni bil kos svoji nalogi. UM. H. Na tradicionalnem novoletnem mitingu, ki ga je prav ob koncu leta organiziral ljubljanski klub Ilirija, so mlade plavalke iz Velenja dosegle izreden uspeh. Postavile so kar tri nove državne rekorde v kategoriji mlajših deklic. V disciplini 200 m hrbtno je Tina Pandža z rezultatom 2:39.40 izboljšala 18 let stari rekord za kar šest sekund. Druga dva državna rekorda so postavile mlajše deklice v štafeti 4 x 100 m prosto (4:59.90) in 4 x 200 m prosto (10:37.93). V obeh štafetah so plavale: Tina Šandža, Maja Sovinek, Nina Sovinek in Teja Tomažič. Zelo dober je bil tudi Jernej Ocepek, ki je za novim rekordom v disciplini 50 m prosto zaostal le nekaj stotink sekunde. Plavalkam, ki so v mesecu decembru postavile kar štiri državne rekorde in njihovi trenerki Veri Pandža iskreno čestitamo. Prvo tekmo v novem letu so imeli plavalci preteklo soboto na Ravnah, kjer je domači klub Fužinar izvedel 3. krog predtekmovanja prvenstva Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše dcklice. Tudi na tem tekmovanju so velenjski plavalci dosegli med tremi nastopajočimi klubi največ zmag. Najuspešnejša je bila ponovno Nina Kugonič s tremi zmagami med mlajšimi deklicami. Vsem podjeljem in posameznikom, ki so velenjskemu plavalnemu klubu v letu 1995 finančno pomagali, se plavali in plavalke ter vodstvo kluba iskreno zahvaljujejo in jim želijo srečno novo leto 1996. Rezultati Mlajše deklice - 50 m hrbtno: 1. Nina Kugonič 41.87, 3. Sanja Kališnik 45.87; 100 m delfin: 1. Nina Kugonič 1:36.32; 200 m prosto: 1. Nina Kugonič 2:58.90, 2. Sanja Kališnik 3:10.05. Mlajši dečki -.50 m hrbtno: 5. Aljaž Velički 43.86; 100 m delfin: 2. Aljaž Velički 1:35.35. Deklice - 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:11.14, 4. Maja Sovinek 1:15.30, 5. Teja Tomažič 1:15.68, 7. Nina Sovinek 1:17.24; 200 m prsno: 4. Tina Pandža 3:25.44, 5. Maja Sovinek 3:26.73, 6. Nina Sovinek 3:26.82. Dečki - 100 m proslo: 1. Jernej Ocepek 1:07.85, 3. Domen Velički 1:08.86; 200 m prsno: 3. Jernej Ocepek 3:17.38, 4. Igor Savič 3:19.40; 200 m delfin: 1. David Dancv 3:09.61, 2. Domen Velički 3:12.50. H Marko Primožič Rekreacija Odprto prvenstvo Velenja v odbojki ŠRZ Rdeča dvorana in Športno društvo Šoštanj bosta v nedeljo, 28. januarja, izvedla odprto Velenja prvenstvo rekreativcev v odbojki. Velja za neregistrirane igralce, ki bodo tekmovali v dveh skupinah -do in nad 40 let. Prijave sprejemajo do 19. januarja na naslov: ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Šaleška 3, Velenje; prijavnimi je 9.500 tolarjev, vplačilo je možno osebno na blagajni zavoda ali na ŽR:52800-603-38589. Žrebanje bo 23. januarja ob 18. uri v Rdeči dvorani. Del pohodnlkov na Ramšakov vrh. Državno prvenstvo v ženskem malem nogometu Škalčanke v polfinalu Nogometašice Škal so se z izvrstno igro na 4. turniiju v nedeljo v Rdeči dvorani uvrstile v polfinale državnega prvenstva, v katerem nastopa osem ekip. Po zmagi v svoji skupini so premagale drugou-vrščeno ekipo iz skupine A Ilirijo iz Ljubljane, nato pa v tekmi za prvo mesto na tem turnirju Sl.oglaševalec iz Jarš z 1:0. tretje mesto je osvojila Ilirija, četrto pa Elvez iz Ivančne Gorice. Najboljši strelk sta bili je s po tremi zadetki lbričičeva (Ilirija) in domača igralka Odrova, ki so jo izbrali tudi za najlepšo igralko velenjskega turnirja. Po štirih turnirjih je v vodstvu Ilirija z 52 točkami, 2. Škale 46, 3. Jarše 41, 4. Koper 37. Polfinalna para sla Ilirija-Koper in Škale-Jarše, lekme pa bodo odigrali 21. januarja v Ljubljani. Skale -"Rekreator leta 96" V nedeljo že smučanje V Škalah bodo ludi letos organizirali celoletno rekreacijo za značko "Rekrealor leta 96." Prav tako kot v lanskem letu se bodo od januarja do novembra pomerili v osmih disciplinah - smučanju, pikadu, kegljanju, streljanju, v krosu, atletiki, na vrsti bo planinski pohod v neznano in za konec plavanje v velenjskem bazenu. Glede na velik uspeh akcije v lanskem letu in v želji po še večji udeležbi, bodo v letošnjo akcijo vnesli nekaj privlačnih novosti. Prvo tekmovanje, seveda v smučanju, bodo na vrsti že to soboto, 13. januarja. Ob 13. uri ga bodo pričeli v Škalah na strmini pri Mravljaku, ob morebitni močni odjugi pa bo tekmovanje v Kolarjevi jami na Lubeli. Zanimivost - nesmučarjem bodo priznali 10 točk, če bodo prišli peš na tekmovališče. ŠD Škale-Hrastovec ••••••••••••••• Zaključek športnega leta 95 Športno drušlvo Škale-Hraslovec bo v soboto, 13. januarja, pripravilo zanimivo prireditev za zaključek športnega leta 1995. Obravnavali bodo poročila o delu društva in sprejeli letošnji načrt, prikazali film o dejavnosti društva v preteklem letu ter podelili priznanja in pohvale. Posebej zanimiva bo razglasitev najboljšega športnika in športnice ter najboljše ekipe v letu 1995, prireditev pa bodo v dvaorani KUD Stane Sever v Škalah pričeli ob 18. uri. Na/sodobnejša avtoprainita za osebno in tovorna vozila ter avtobuse Delovni čas: delavnik <5h - 20h sobota 6h - 18h nedelja 7h - 12h V soboto, 13. januarja od 6h do 20h BREZPLAČNO PROMOCIJSKO PRANJE rv y 11. januarja 19 ČETRTEK, 11.JANUARJA SLOVENIJA 1 09.30 Gospodična Semflna in gospod Mimo, pantomim-»ka pravljica 10.35 Batman, 12/32 11.00 Opazujmo naravo, 10/12 11.25 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.45 Trajanja 15.25 Proetcontra 16.25 Skrivnostni svet Arghurja Clarka, 11713 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 V najboljših družinah, mi 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Norec v množici, 3/16 20.30 Tednik 21.20 Moški, ženske 22.10 Nikar, oddaja o prometu 22.20 TV dnevnik 3 22.45 Poslovna borza 22.50 Umori, 2/20 SLOVENIJA 2 11.15 Univerzitetni razgledi 11.45 V žarišču 12.15 Biblija 13.10 Športna sreda: DP v hokeju na ledu: Sportina Bled-Acroni Jesenice 15.10 Obmejni policaj, amer. film 16.40 Norec v množici, 2/16 17.05 Izigrati kralja, 1/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izziv 19.15 TOK TOK 20.05 V žarišču 20.35 Okus po zločinu, 2/10 21.25 Podoba podobe 22.10 Umetniški večer: Štefka Drolc, portret 23.50 Slovenski jazz v klubu Gajo: projekt z Alenko Godec VTV 09.15 Testni signal 09.30 NAJ S POT, pon. 10.30 TO TRAPASTO ŽIVLJENJE, pon. 3. dela nanizanke 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 29. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 ZDRAVNIK SVETUJE, iz produkcij drugih TV 21.45 VODNI STROJ, celovečerni film, drama 22.15 REGIONALNE NOVICE 22.20 HOROSKOP 22.25 TV IZLOŽBA 22.30 Videostrani do 24.00 REGIONALNI STUDIO ^ © Vaša televizija ■ kanal 52 vamiE, Slantetova 2 M.: 063/864 405. Ica: 063/864 268 PETEK, 12. JANUARJA SLOVENIJA 1 09.40 Ciciban smuča, 1/2 09.55 Otroci širnega sveta, 14/26 10.20 Moški, ženske 11.10 Fedora, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.25 Svet narave, 1/10 15.15 Slovenska klavirska glasba, 2/9 15.50 Zvoki godal, 2/6 16.20 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Lahkih nog naokrog 18.00 V najboljših družinah, 6/21 18.30 Hugo, tv igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Grace na udaru, 19/26 20.30 Podarim dobim 20.40 Poglej in zadeni 22.20 TV dnevnik 3 22.50 Visoke pete, španski film SLOVENIJA 2 09.35, Izziv, poslovna oddaja 10.05 V žarišču 10.35 Skrivnostni svet Ar-thurja Clarka, 11/13 11.05 Podoba podobe 11.50 Umetniški večer 13.30 Noč na zemlji, amer. film 15.35 Slovenci za obzorji - Argentina, 2. del 16.35 Grace na udaru, 18/26 17.00 Analitična mehanika, 2/52 17.30 Sodobno zdravljenje levkemije 18.00 Po Sloveniji 18.45 Planet šport 19.25 Pasje mesto, 4/23 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.35 Iste krvi: umor v družini, 2/4 21.15 Studio city 22.10 Novice iz sveta razvedrila 22.35 Nor na reklame, 2/15 VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, kontaktna informativna oddaja 09.30 ZDRAVNIK SVETUJE, ponovitev 10.10 VODNI STROJ, ponovitev filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 30. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z Rožo Kačič 22.00 REGIONALNE NOVICE 22.05 HOROSKOP 22.10 TV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 13. JANUARJA SLOVENIJA 1 Sobota, 13. januarja TVS1 9.55 V SNEGU SKRITI ZAKLA-Dl, ang. film, 1980 Režija: Mike Pritchard Igrajo: Paul Dean, Carey Bom, Bay White Ganljiv mladinski film o otroški nepremišljenosti in neprevidnosti, o kesanju in prizadetosti in o spoznanju, kako težko sije prislužiti odpuščanje. Filmska pripoved je nastala po zgodbi Patricie m. St. John, posnelipa so jo v švicarskih Alpah, visoko nad Ženevskim jezerom. Prav mogočno naravno okolje, sredi katerega se pripeti tragični dogodek, ki prizadene dve družini - čarobnost snežnobelih vrhov in zasneženih poti, razcveteli pomladni cvetovi in bujne barve poletja dajejo filmu razpoloženjski okvir in pečat, pripovedi pa avtentičnost in prepričljivost. 07.10 Radovedni Taček 07.25 Kljukčeve dogodivščine, 1/25 07.40 Oglejmo si!, 12/12 08.05 Zgodbe iz školjke 09.20 Učimo se tujih Jezikov, angleščina 2/11 09.45 V snegu skriti zakladi, angleški film 11.20 Analitična mehanika, 2/52 11.50 Sodobno zdravljenje levkemije 12.20 Arcadia trio 13.05 Hugo, tv igrica 14.00 Svet narave, 2/10 14.50 Tednik 15.40 Policisti s srcem, 23/26 16.25 Starodavni vojščaki, a/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Otroški program 17.35 Irska, 2. oddaja 18.05 Slovenski magazin 18.35 Ozare 18.40 Hugo - tv igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.05 Teater paradižnik 21.10 V Vatikanu s Petrom Ustinovom, 6/6 22.00 Turistična oddaja 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Šport 22.50 Smrtna napoved, amer. film SLOVENIJA 2 09.25 Poglej in zadeni, pon. 10.55 Garmlsch Partenkir-chen: SP v alp.smuč. SVSL (Ž) prenos 12.10 Kiztbuehel: SP v alp.smuč. smuk (M), prenos 13.15 Marija Stuart, amer. film 15.15 Športna sobota sledi SP v smučarskih tekih, posnetek Iz Novega mesta 15.55 NBA košarka, posnetek 16.55 Trebnje: SP v rokometu (M): AKRIPOL-KODELJE-VO, prenos 18.30 Karaoke 19.30 TV avtomagazin 20.05 Mali Buda, ang.franc. film 22.20 Sobotna noč VTV Zgodba pripoveduje o trinajslet-nemu Lucienu, ki ima na vesti padec sosedovega Danija. Prestrašen in poln krivde si Lucien ne upa pred oči svojim domačim in v grozi, da je Dani morda celo mrtev, pobegne vi-soo v gozd. Tam naleti na starega, modrega drvarja in v dolgih pogovorih se z njegovo pomočjo pripravlja na soočenje s tistimi, kijih je prizadel... TVS1 20.05 TEATER PARADIŽNIK "Vsa predstava in sploh ves s vet so same grozne sanje." pravi Marijana, ki se tokrat sprehaja po gledališču v obleki čistilke in z metlo v rokah. Vesotova slovenščina je brezhibna, Fani blesti v vlogi voditeljice, Edwin je nenadkriljivi macho, ki se mu nobena ne more upreti, Vinko pa je pravi body builder. Še direktor je čisto normalen, tudi 09.15 Testni signal 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 GREMO V KINO, pon. 10.55 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 12.20 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 31. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 443.VTV MAGAZIN 20.35 NOVOLETNI KONCERT V ŠENTJURJU, reportaža 21.05 REZBAR FRANC RUP-NIK, portret 21.20 SIRENE, 10. del 22.05 HOROSKOP 22.10 IV IZLOŽBA 22.15 Videostrani do 24.00 njegov zadah. Marijana pa še kar sanja in sanja. V popolnem nasprotju z njo pa je ubogi gasilec Hinko, ki zaradi svojega jecljanja nikakor ne more prešteti vseh ovac in se normalno na-spati. Tako glasbeni gost Peter Lovšin pade v popolnoma zmešano gledališče, kjer je tudi publika kot v sanjah. TVS1 23.00 SMRTNA NAPOVED, amer. film, 1988 Režija: Buddy Van Horn Igrajo: Cllnt Eastvvood, Patri-cla Clarkson, Liam Nelson Clint Eastwood v svoji vlogi inšpektorja Cailaghana ostaja na nivoju vseh prejšnjih, to pa je za ljubitelje tega igralca v tovrstni filmski proizvodnji že čisto dovolj. Seveda raziskuje umore - pa tudi čudno igro "deadpool", ki ga pripelje na sled morilca -shizofrenika. Osnovno funkcio- NEDELJA, 14. JANUARJA SLOVENIJA 1 08.15 ŽIVŽAV 09.00 Čebelica Maja 09.25 Samo za punce, 13/13 09.55 Umetnost dirigiranja, 2. del 10.55 Ameriška književnost, 2/10 11.25 Obzoija duha 11.55 Ljudje in zemlja 12.25 Naša pesem, 12. oddaja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv Igrica 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.10 Major in frklja, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Za tv kamero 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.45 Zrcalo tedna 20.05 Nedeljskih 60 21.10 Izigrati kralja, 2/4 22.10 Nasveti, Izobraž.odda-Ja 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Na papirnatih avionih, slovenski film SLOVENIJA 2 08.55 Angleška glasbena lestvica 09.25 SP v alp.smuč, SL (Ž), 1. tek 09.45 Videošpon 10.25 SP v alp.smuč. SL (M), 2. tek 10.30 V vrtincu 11.15 Portret športnika (Erlc Heiden) 12.00 Planet šport 12.25 SP v alp.smuč, SL (Ž), 2. tek 13.25 SPvalp. smuč, SL (M), 2. tek 17.25 Športna nedelja sledi SP v smuč. tekih, posnetek iz Novega mesta 18.25 Finale SP v košarki (Ž) 20.05 Antologija skupine The Beatles, 6/6 21.00 Intervju 21.55 Oko, vajeno teme, 1/3, drama 22.50 Športni pregled VTV 08.00 Testni signal 08.15 SALTY, ameriška serija, 15. del 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 442. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST: Peter Čeh in Rolando Kaligaro 10.50 443. VTV MAGAZIN, pon. 11.20 EPP 11.25 ŽIVALI - LJUBLJENE ALI MUČENE, pon. pogovora 12.25 PRAZNIČNI KONCERT, pon. reportaže iz Šentjurja 12.55 REZBAR FRANC RUP-NIK, pon. 13.10 Videostrani 15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. oddaje z Rožo Kačič 16.30 NAJSPOT, pon. 17.30 VODNI STROJ, pon. filma 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00 nalno okolje je kot v vseh velemestih, kjer se v okolju grozljivih socialnih razlik generirajo vedno novi zločini... TVS2 20.05 NOČNI ČUVAJ, danska srhljivka, 1994 Režija: Ole Bornedal Igrajo: Nikolaj VValdau, Sofie Graaboel, Kim Bodnla Junak je študent Martin, ki dobi službo nočnega čuvaja v mrtvašnici. Martin pričakuje, da bo lahko v nočnem miru zbrano študiral. Toda pričakovanja so eno, resničnost mrtvašnice pa drugo. Pri študiju ga namreč motijo bizarni, pa tudi srhljivi dogodki. Neke noči ga tako obišče policijski inšpektor, ki zasleduje množičnega morilca žensk. Drugič zazvoni alarm, ki naj bi ga sprožil zgolj domnevno mrtvi v prostoru s trupli... PONEDELJEK, 15. JANUARJA SLOVENIJA 10.35 Kaj mora sova opraviti pozimi 11.15 Prltllkavčkl, 5/12 11.40 Na papirnatih avionih, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice Iz sveta razvedrila 14.10 Utrip 14.20 Zrcalo tedna 14.30 Za tv kamero 14.45 Forum 15.00 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Dokumentarna serija 18.00 Slmpsonovl, 15/48 18.35 Lingo, tv igrica 19.05 Risanka 19.15 žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Noro zaljubljena, 16/22 20.40 Omizje 21.30 Clive James, 1/4 22.20 napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport i 23.00 Umori, 3/20 23.50 Svet poroča SLOVENIJA 2 11.10 Učimo se tujih jezikov: angleščina, 2/11 11.35 ljudje in zemlja 12.05 Policisti s srcem, 10/26 13.00 Teater paradižnik 14.00 Sobotna noč 16.00 Studio city 16.55 Športni pregled 17.25 Noro zaljubljena, 15/22 , 17.50 Napovednik 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica 20.10 Osmi dan 20.40 Stric Buck, amer. film 22.15 Brane Rončel izza odra VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 443. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKA 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK: LOJZE PETRLE 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: Mali koncert iz Glasbene šole Velenje 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 Videostrani do 24.00 Nedelja, 14. januarja TVS1 15.10 MAJOR IN SMRKLJA, amer. film, 1942 Režija: Billy Wllder Igrajo: Ginger Rogers, Ray Milland, Diana Lynn Je komedija in seveda je v njej Wilder sodeloval tudi kotsosce-narist. Posneta v času druge svetovne vojne se noče izogniti aluziji na čas, v katerem je nastajala, kljub temu pa je Wilder-ja pri delu predvsem vodila želja posneti dopadljiv film, ker je bil tako kot njegov stanovski kolega Preston Sturges prepričan, da ni časa, ki ne bi bil primeren za to zvrst. V filmu gre za motiv preoblačenja aH maskiranja, ki so sega vnarazličnejših obdobjih pogosto posluževali pisatelji in dramatiki... TOREK, 16. JANUARJA SLOVENIJA 1 1025" 10.45 11.20 13.00 13.05 14.30 15.00 15.30 drama 16.20 17.00 17.10 17.40 18.00 18.35 19.10 19.30 20.05 20.40 21.30 22.20 22.30 22.50 22.55 23.05 Drejček in trije marsovčki Poštarska pravljica Skrivni vrt, angleški film Poročila Lingo, tv igrica Ameriška književnost Obzorja duha Oko, vajeno teme, 1/3 Mostovi TV dnevnik 1 Vodnarček, pojoči pes Kljukčeve dogodivščine V najboljših družinah Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2 Ko se srca vnamejo Mednarodna obzorja Roka ročka Napovedniki TV dnevnik 3 Šport Poslovna borza Umori, 4/20 SLOVENIJA 2 10.10 SP v alp.smuč. VSL (M), I. tek II.40 Sedma steza 12.10 Osmi dan 12.40 Starodavni vojščaki 13.10 Slovenski magazin 13.40 Nedeljskih 60 14.40 Koncert simfoničnega orkestra SF 16.10 Opazujmo naravo, 16.35 Ko se srca vnamejo, 17.00 Napovedniki 17.10 Okus po zločinu, 2/10 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.40 Učitelj, 14/24 21.35 Oči kritike 22.20 Somrak stoletja VTV 09.15 Testni signal 09.30 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, pon. 10.30 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: RAČUNALNIŠKA KRONIKA, 32.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP 20.05 444. VTV MAGAZIN 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST: Ali Kuz-man, športni demonstrator 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 Videostrani do 24.00 SREDA, 17. JANUARJA SLOVENIJA 1 11.25 Oddaja za otroke 11.40 Roka ročka 12.30 Naša pesem 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.30 Mednarodna obzorja 16.20 Slovenski utrinki 17.00 IVdnevniki 17.10 Male sive ceHce, kvl 18.00 V najboljših družinah, 8/21 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 IV dnevnik 2, vreme 20.05 Gospod Bean, 3/13 20.40 Zelig, amer. film 22.20 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 23.00 Umori, 5/20 23.50 Kraljestvo, 2/5 SLOVENIJA 2 11.05 Prisluhnimo tišini 11.35 V žarišču 12.05 Oči kritike 12.50 Somrak stoletja 14.30 Major in smrklja, amer. film 16.30 Gospod Bean, 2/13 17.10 Umor v družini, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.45 Izobraževalna odd^ 19.15 V vrtincu 20.05 V žarišču 20.35 Hokej na ledu: Slover VB kvalifikacije za 01, prenos 22.45 F. Schubert: Winterre VTV 08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO 09.30 444. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 ŠPORTNI TOREK, por 10.15 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICI 19.05 Otroški program: RIS, KE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU i EPP 20.05 VIDEOTOP 21.05 TO TRAPASTO ŽIVUE JE, 4. del nanizanke 21.50 REGIONALNE NOVICI 21.55 HOROSKOP 22.00 TV IZLOŽBA 22.05 Videostrani do 24.0C NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE OPTIKE IN MENJALNICE FORTUNA NASPROTI NAME V TRGOVINI ERA ŠPORT V VELENJU ( BIVŠI SVVEET SVVEET WAY) objavljene v tedniku Naš Čas 7. decembra 1995. REŠITEV KRIŽANKE: OPTIKA IN MENJALNICA VEČ KOT PRIČAKUJETE 1. nagrado nakup v vrednosti 5.000 SIT v optiki Fortuna prejme: GučekOlga, Prešernova 22,63320 Velenje, 2. nagrado nakup v vrednosti 3.000 SIT v optiki Fortuna prejme: Rudolf Anclin, Škale 88, 63320 Velenje, 3. nagrado nakup v vredno sti 2.000 SIT v optiki Fortuna prejme: Marjana Kremer, Dušana Kvedra 9, 63320 Velenje Nagrade lahko dvignete osebno v OPTIKI IN MENJALNICI Forti na, nasproti Name v Velenju, s predložitvijo osebne izkaznice. M ČESTITAMO Ponedeljek, 15. januarja TVS2 20.40 STRIČEK BUCK, amer. film, 1989 Režija: John Hughes Igrajo: John Candy, Jean Kel-ly, Gaby Hoffman Je prisrčna družinska komedija. Strička Bučka je zaigral simpatični, žal pred kratkim preminuli filmski komik John Candy. Igra dobrodušnega strička, ki ima povsem bohemsko in neurejeno življenje. Ima tudi skrbno in prikupno dekle, ki ga skuša zresniti, zato se tem bolj oklepa samskega življenja. Nekega dne pa ga brat poprosi, da bi čuval otroke in hišo, medtem ko mora z ženo nujno odpotovati. Ničesar bolj brezupnega si sicer starša ne moreta zamisliti, ko varstvo prepuščata Bucku, a je edini na razpolago... Sreda, 17. januarja TVS1 11.20 SKRIVNI VRT, ang. fili 1987 Režija: Alan Grl nt Igrajo: Gennle James, Bar Ollver, Mlchael Hordem Je napeta zgodba, pravlji okolje in veliko prijateljstvo, nenadni smrti staršev poši deklico May iz Indije vAnglij njenemu skrbniku gosp Cravenu. May je zelo razvaj deklica, svojeglava in trma Zelo težko prenaša gospo A dlock, svojo novo vzgojitelj kiji predvsem prepoveduje> vrsto reči. Še strožje pa jt njunem prihodu na Craver graščino, kjer se dogajajo s. nenavadne, čudne stvari... K® J MSKE RADOSTI TAKO IN DRUGAČE - Debela snežna odeja di skoraj neskončne možnosti za užitke, otrokom in odra-m so v veselje različni sneženi možje, bolj sposobni in retni pa si privoščijo še marsikaj drugega. Tako je konec inulega tedna obiskovalce in domačine v Solčavi vznemirjal ožakar, kije sedeč na klopci pred svojo hišo mimo opazo-11 dogajanje okrog sebe. Marsikdo, ki ga je opazil z malo ičje razdalje in morda malo slabše vidi, se je vprašal - zakaj j vendarle ne spravijo noter, saj bo ja zmrznil. Precej smeha ■ bilo na ta račun, dobri in vsem znani Valent, ki ga je s sne-om upodobila hčerka Marta, pa se ni pretirano razburjal. ■ (foto-.jp) Amaterska odbojka * * « « ft \/ Lepi dosežki TES-a r-. f \ v' • : C T.......- • i\ t -- f '-M; r ? -t i' - . 1 i m. nk WtWi ^ _ „_rf Amaterska odbojkarska ekipa TES-a, gre seveda za neregistrirane igralce, je v lanskem letu pod vodstvom Franca Ravnika dosegla nekaj zelo vidnih rezultatov. Najprej so postali občinski prvaki in se kasneje okitili še z naslovom državnih prvakov. Končno so se v decembru uvrstili še v tretji krog slovenskega pokalnega tekmovanja, kjer pa so naleteli na premočno ekipo Krke in izpadli. Obnovljene luknje! - Obnova pičlega dela ceste med Ljubnim in Lučami, za kar je država namenila še bolj pičla sredstva, v tem času seveda miruje. Povsem jasno je. da opozonio prod jesenskim pričetkom del ni bilo brez podlage. Opozorilo namreč, da bodo z deli tik pred zimo že sicer obupne vozne razmere še poslabšali. Stroka že ve, zakaj je na dobrem kilometru ceste kar nekajkrat prekopala že sicer uničeno cesto, dejstvo pa je. da so se (razen vsakodnevnih! vsi vozniki zaletavali v te jame in z "bolečimi" udarci uničevali vozila. Zima s snegom in ledom je vse skupaj še poslabšala, udarne jame" po vsej širini cestišča so se še poglobile in vozniki morajo biti pravi umetniki, če jih sploh želijo prevoziti in še jekleni konjiček se jim ne sme prav nič smilili. Pa kaj, led in sneg JZ se bosta stopila in jame bodo spet "normalno udariale." š3 (foto:jp) NAGRAJENCI PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE AVTO DOM tS.c.o. PRAVILNA REŠITEV: RENAULT CELOVITA KAKOVOST 1. NAGRADO i avto radio »laupunkt i prejme rilipie Vera. Na Golovec 1, 63000 Celje. 2. NAGRADO (delovno obleko Renault) prejme Špela Ko rele, Podkmj 7 I), (i i ii-o Vi;li:n|e. 3. NAGRADO (kapa Renault formula 1) prejme Marnnc Ivan, Ko/jak 4 a, <32382 Mislinja Nagrade lahko dvignete v trgovini AVTO DOM IN cl.o.o. na Cest/ Talcev 28 v Velenju, tel.: 063 / 856 - 922 s predložitvijo osebne izkaznice. IS ČESTITMIO! NAGRAJENCI PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE LEASING LAMPRET PRAVILNA REŠITEV: LEASING LAMPRET VAM ŽELI VESELE PRAZNIKI: 1. NAGRADO ( nakup v trgovini Lampret v vrednosti 5.000 SIT ) prejme Kumer Pavla, Topolšica 82, 63326 Topolšica. 2. NAGRADO ( nakup v trgovini Lampret v vrednosti 3.000 SIT) prejme Čas Marko, Kardeljev trg 3, Velenje. 3. NAGRADO ( nakup v trgovini Lampret v vrednosti 2.000 SIT) prejme Šumah Anka, Plešivec 53, 63325 Šoštanj Nagrade lahko dvignete v trgovini Leasing Lampret VŠmannem 36 pri Slovenj Gradcu, tel.: 0602 / 53 - 683 s predložitvijo osebne izkaznice. E3 ČESTITAMO! NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE TRGOVINE MIKLAVC, EOITOVA 4, TEL.: 063 / 854 - 200 PRAVILNA REŠITEV: STOTIN NA STOTIN POGAČA TOLAR NA TOLAR PALAČA 1. NAGRADO nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Viktor Parfant, Šmartno ob Paki 80. 2. NAGRADO nakup v vrednosti 3.000 Sli prejme Maita l"i dej, Goriška 10,63320 Velenje. 3. NAGRADO nakup v vrednosti 2.000 SIT prejme Pirih Miroslava, Šalek 90, 63320 Velenje Nagrade lahko dvignete osebno v Trgovini Miklavc, na Foitovi 4 v Velenju. s predložitvijo osebne izkaznice. £3 ČESTITAM.j ! Cenjeno bralce tednika Maščas ohvušir.mo, da bomo v mesecu JANUARJU organizirali izobraževanje za nasledil j:.- P R 0 0 H A M f.: * izobraževanje za nelo 7 videoksificro - vioei-ddavnita ... 30 ur " usmivni in nadaljevalni tečaji računalništvu za odrasle in mladino ... 1 .< do 30 ur * vozniki viličarjev -sprejemamo prijave ... 30 ur * strojniki težke gradbene mehanizacije - pridobitev kvalifikacije ... 90 ui * lučaji varstva pri delu z?, obrtnike lii podjetnike -obvij/nu izobraževanji! ... t> do 12 ur Podrobnejše informacije prejmete na L judski univerzi Velenje, Titov lry 2/1, oz. na telefon 854-539. »X k&.v.....' -i; I fe^p&V." j OBIŠČITE BOGATO ZALOŽIM j j TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, \ GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL. CUMnOV, 'iUR V£U PRIBOR ZA ŠIVA Ji. UI.L. CA;;, i VSAK DAN 00 13. - 18. tJHi VLJUDNO VA . -jj\d.0.0. Otdy d.u... Polzeb :.•;), te!.: 720-552 PFVtUfiJu (En. š.-01'.f). tel.: 8-' . 391 r-iT? SUBARUJUSTVJ13 STANDARD 3 V 1 WD 22.CGC DEM KftEDITI: n h 9,5 % FIAT PANDA <1X4 17.<1[J0UEM KREDITI : R + 9,5 % SVVIFT 1,0 6 C 5 D 14.990 DEM SWIFT 1,3 6 X 5 D 15.990 DEM BALENO 1,3 GL ECO 18.990 DEM KREDITI ŽE OD R + 7,5 % POPUSTI SAMURAI 1.000 DEM 24.390 DEM VITARA 3 V 1.500 DEM 34.700 DEM VITARA 5 V 2.000 DEM 39.700 DEM dani ČETRTEK, 11 JANUARJA: 6.00 Dobio jutro; C. 15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 1.4.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; lil.00 Kdaj.kje,Kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Press ambulanta; 18.00 D'J nows; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenji;. PETEK, 12. JANUARJA; 6.00 Dobto jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila: 17.00 Petkov klepet m glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 13. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedria; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 14.JANUARJA; 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj,kje,kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj.kje,kaj; 17.30 Poročila: 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 15JANUARA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila: 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenju; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Praznični utrinek; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, IG.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno ;>o slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokroviteljic;) ERA Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na j ;vvidenju; .14.00 Pozdrav; 14.30 Poročna: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; j 16.00 Kdaj, Kje, kaj; 17.00 Mi 111 vi; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.30 ! Poročila; 1.9.00 Na svidenje; Nedelja, 14.1. ob 18. in 20. uri KO SI SPAL romantična komedi-ia Režija. Jonu laiieitnub Vloge: Sandia IJulIock. tiru Pu' irnan, Peter Gallaghar... Simpatično, osamljeno dekle dela kol prodajalka žetonov na podzemni železnici. Tu srečuje moškega svojih sanj, ki pa ga reši, ko g/l napaden nasilneži. Moški je v ne/a vesti, sorodniki pa jo imajo za njegovo zaročenko. Tako vstopi skozi velika vrata v prijazno, simpatično družino, v kateri samo iione-siečenčev brat ne verjame iiteni zgodbi... Izredno simpatičen iiim. ki vam ga toplo priporočamo! Ponedeljek, 15. 1. ob 20. uri (I ilmsko gledališče!) SPREHOD V OBLAKIH melotlia ma Režija: Alfonso Arau Vlogi: Keanu Reeves, Anthony Quinn,... Mladi vojak po povratku iz vojne sreča lepo hčerko lastnika vinograda in pristane, da bo pred njenim očetom zaigral vlogo njenega moža. Med njima se vname strastna ljubezen. KINO ŠOŠTANJ Petek, 12. 1. ob 20. uri KO SI SPAL romantična komet... Torek, 16. 1. ob 20. uri SPREHOD V OBLAKIH - melodra- K!.'!0 ŠMARTNO OB RAKI i t fr » X M ( sobota, 13. 1. ob 20. uri ■■ .0 SI SPAL - romantična koinedi- Naslednji filmi: Profesionalec ipredpremiera), Devet mesecev. Duhovnik, Nimaš pojma, Mreža, Don Juan Demarco, Plitvi grob. Rezervacije vstopnic: vsak delav : tik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje, št. 856-384. Prosimo. da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo. Kino Topolšica Januar 96 6. 1. - Tuja vrsta ob 19.30, grozljivka; 7.1. - Willi 2 ob 16. uri, pustolovski; 13.1. - Pret a porter ob 19.30, komedija; 14. 1. - Pret a porter ob 16. un, komedija; 20.1. - Apolo 13 ob 19.30, drama v vesolju; 21.1. - Apolo 13 ob 16. uri, drama v vesolju; 27.1. - Čenče ob 19.30, komedija; 28.1. - Čenče ob 16. uri, komedija. Za nedeljske matineje je cena kino vstopnice 300 tolarjev, redne predstave pa so 400 tolarjev. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA tel.:063/720-020 pohištvena industrija d.d. polzela y, < X nlVlh ■ f p /.S ;;//;/> b- ... ; !s'/. f-; GOTOVINSKI POPUST ZA PROGRAME VEGA, COMPO, SPALNICE NiVES, LARA - 28 % MOŽNOST OBROČNEGA PLAČILA IZJEMNE CENE ZA GOTOVINO: - OMARE Z DRSNIMI VRATI V 3 BARVAH 2. D 3.D - SAMSKA SPALNICA HALA - VZMETNICE RAZLIČNIH DIMENZIJ ■ SEDEŽNE GARNITURE. JEDILNICE, POHIŠTVO IZ MASIVE, PISARNIŠKO POHIŠTVO IN ŠE IN ŠE. . j \y: ^ t s .: -. ; - .'ui! '- j;i 27.113,00 SIT 34.178,00 SIT 43.559,00 SIT .'.'i. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ZAL! VABUENI! TTT ■ 11 mmiMn min ' -caaasasistieaiiSiEssntsa .j----------------------- ... Z Al I VALA Doti pela jc naša draga mama, stara mama in prababica JOŽEFA ČANDER 10.11.1911 -25.12.1995 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvctjc in sveče ter izrekli pisno in ustno si ižalje. Iskrena hvala gospo Mikek in dr. Lazarju. Zahvaljujemo sc tudi govorniku, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred. Mvaht vsem. ki sic jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. .......mm......,,,,, V ■ ■ _. lilill M M I GIBANJE PREBIVALSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je te!.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Čntrtek, 11. januarja - dnevni dežurni dr. V.Rcnko. nočni dr. Urbane in dr. D. Vrabič Petek, 12. januarja - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Kozorog in dr. Kočevar Soboto, 13. januarja - dežurni dr. O.Renko in dr. Mijin Nedeljo, 14. januarja - dežurni dr. O.Renko in dr. Mijin Ponedeljek, 15. januarja -dnevni dežurni dr. Rus, nočni i;. I riškovec in dr. Pirtnušek torek, 16. januarja • dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Rus in dr. Grošelj Zobozdravstvo: 13. in 14. januarja dr. Zora Pa-vlovič-Koharovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega sina. brata in strica SLAVKA MEHA 10.5.1951 - 2.1.19% se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma, sodelavcem (iorenja (ialvnnika, pevcem, gospodu duhovnik« za opravljen obred. Enako zahvalo izrekamo osebju bolnišnice Celje za skrb in nego. Žalujoči: mama Pcpca, brata Miha in Ivan ter sestra Olga z družinami. V SPOMIN 8. januarja mineva leto žalosti, od kar nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama ANICA CAMLEK Vsem, ki se je spominjate, ji nosite cvetje, prižigate sveče in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi SLAVKO STROJNIK 21.9.1945- 25. f 2.1095 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečene besede sočutja. Posebna zahvala tir. Blatniku za neizmerno pomoč pri lajšanju njegovih bolečin, kolektivu (iorenje CiA Vzdrževanje za denarno pomoč, pevcem in govorniku za lepe besede. I Ivala vsem. ki sie ga pospremili k mnogo preranemu grobu. Žalujoči: žena Manica. sinova Aleš in Tomaž ter hči Ines z možem. Upravna enota Velenje « » y s s ii i Poroke: Aleš Krel, Črešnjevec ob Dravi št. 11 in Stanka Žerdoner, Velenje, šaleška c.št. 19: Drago Lučič, Gavce št. 64 in Marija Petek, Gavce št. 64; Nikola Preanjič, Tušilovič 85, Rop. Hrvaška in Jasna Dračko, Velenje, Ul. Janka Vrabiča št. 8/a; Alija Čandič, Velenie, Jenkova c.št. 21 in Asija Beganovič, Srebrenik, Rad-nička ul.št. 9. Smrti: Jožef Krajnc, roj. 1921, Velenje, Kersnikova c.št. 6; Janez Malovrh, roj. 1921, Velenje, Kidričeva c.št. 23; Johan Anošek. roj. 1942, Žagaj poti Bočem št. 26; Stanislav Mlinar, roj. 1914, Velenje, Staneto-va c.št. 40: Rudolf Zaveršnik, roj. 1937, Skorno pri Šoštanju št. 29; Jožefa Čander, roj. 1911, Šoštanj. Koroška c.št. 4; Zmago Stropnik, roj. 1945, Velenje, Ul. Lovra Kuharja št. 8; Barbara Žerjav, roj. 1919, Črnova št. 1; Štefanija Pejovnik, roj. 1907, Šoštanj, Kajuhova c.št. 7; Franc Cink, roj. 1911, Žalec, Šprajčeva 7; Alojz Pušnik, roj. 1941, Škalske Cir-kovce št. 5/a; Frančiška Veselko, roj. 1911, Kasaze št. 46; Dušan Pošmuga, roj. 1921, Celje, Kraiger-jeva ul.št. 32; Upravna enota Žalec Smrti: Valentin Maurer, star 83 let, upokojenec, Rečica ob Paki 52; Antonija Slapnik, stara 80 let, upokojenka, Nazarje, Pod Slatino 19; Ana Eberlinc, stara 67 let, upokojenka, Zahomce št. 17; Bor Turnšek, star šest mesecev, Ojstriška vas št. 19; Anton Hribar, star 88 let, upokoje- 11 nec, Šešče pri Preb. 8; Stal teršek, star 75 let, upaj Šempeter v Sav. dolini! Blatnik, stara 70 let, upol Kostrivnica 14; Jožef Po I šal let, šofer, Gotovlje št. 190;] Medvešek, stara 70 let, up| Žalec, Savinjske čete 6. Upravna enota Mej »iiaiiaiiituHsjRiia Smrti: Janez Ugovšek, 19 klavž 29; Ivana Cajner, 192j na 2; Marija Mrevlje, 1923 Aškerčeva ul. 60. Čeprav te dragi ata že dolgo ni med nami, spomin na le pozabljen ne bo, dokler naše srce hi In Ivi. V SPOMIN 5. januarja je minilo 20 let, od kar smo ostali brez našega dragega in skrbnega očeta JOŽETA PIREČNIKA Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala. Vsi njegovi Šoštanj, 5. januarja 19 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA KRAJNCA 2.3.1921 -20.12.1995 iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjh trenutki njegove krute bolezni stali ob strani in sočustvovali z nami Zahvaljujemo se vsem za izrečena sožalja, osebju doma /.M varstvo odraslih ter za nego in pomoč. 1 Ivala gospodu kaplanu za skrbno oprevljen obred, govorniku Društva upokojnecev za govor, godbi, pevcem in vsem, ki ste mu darovali cvetje in sveče. Še posebej velja hvala gospe Mimici Kuhar iz Ložnice in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ema, hčerki Silva in Brigita z družinama in ostalo sorodstvo SPOMIN Tih in boleč je spomin na 5. januar, ko si nas za vedno zapustila naša ljuba mamica, tašča in babica MARIJA HOJNIK i/, Foitove 6 v Velenju s svojo toplino in dobroto si grela naš dom in se z vsem svojim bitjem razdajala za nas Vse lepe sanje in tvoja ljubezen s katero si nas osrečevala in obdarovala, vse seje 1 izgubilo v črno temo. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kličejo naša srca. Spomin na tvoj svetli in nesmrtni življenjski lik, ne bo nikoli izbrisan iz naših src. I Ivala li za vse, kar nam je tvoje plemenito srce lepega in prijetnega v življenju podarilo. 1 Ivala vsem, ki te z. ljubeznijo in spoštovanjem ohranjajo v lepem in častnem spominu. Tvoji sinovi Ivan, Stanko, Milan, Simon, hčerki Marica in Angelca z družinam MALI OGLASI MALO RABLJENA GARAŽNA VRATA PRODAM. Telefon 888-173. KUHINJO HRAST PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 852-402 ali 853-884 popoldan. KOMARCIALISTI IZ VELENJA, CELJA, SAVINJSKE DOLINE, čaka vas delo! Telefon 061-140-50-29. TEUCO SIMENTALKO, brejo, 7 mesecev, prodam. Telefon 832-524. FORD SIERO 1,8, letnik 91, prodam z vso dodatno opremo. Telefon 885-568. V VELENJU ODDAMO 28 m2 velik prostor v novi poslovni stavbi v II. nadstropju, primeren za različne dejavnosti, najbolj za pisarno. Telefon 856-428. DVOSED IN DVA ENOSEDA, svetlo lila barve, prodam za 26.000 sit. Telefon 857-233. IZGUBIL SE JE VELIK, svetlorjav, dolgodlak pes, mešanec med škotskim in nemškim ovčarjem. Telefon 888-227. GARSONJERO IN POSLOVNI PROSTOR, prodam. Telefon 856-899. dom, samostojnimi sanitarijami, 25 m2. Telefon 852-541. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943 ali 0609-612-634. CENITEV NEPREMIČNIN IN PREMIČNIN po najsodobnejših metodah in standardih za vse namene. Telefon 721-679 po 16. uri. HARMONIKO MELODIJA MANON 80 basno s tremi registri, prodam. Telefon 892-163. V MOZIRJU PRODAMO stanovanje, 64 m2. Telefon 831-728. ODDAM KONFORTNO SOBO, z možnostjo kuhanja, posebnim vho- 100 KG PRAŠIČA PRODAM. Telefon 882-841. NUDIM INŠTRUKCIJE MATE M ETIKE, fizike in angleščine za osnovne in srednje šole. Telefon 856-810 zvečer. DALJINSKI TELEFON PRODAM za 9000 sit. Telefon 850-552. POSODIM do 1000 DEM.Tele- fon 0609-637-322. VEC PRAŠIČEV od 60 do 100 kg, prodam. Telefon 709-049. HARMONIKE, FRAJTONERICO IN DVOJE KLAVIRSKE prodam. Telefon 881-245. BIKA SIMENTALCA težkega 550 kg, prodam. Telefon 882-351. PC 386/40 MHZ, 420 HB DISK, 4 MGB RAM, FL0PPY3,5, barvni monitor 15", 300 MB programov, prodam. Telefon 853-107. DOBRO OHRANJENO KOTNO SEDEŽNO s foteljem, ugodno prodam. Telefon 851-832 do 15 ure. STROJENE USIČJE KOŽE ugodno prodam. Telefon 882-467. SPREJMEM NAROČILO ZA RUŠT. Telefon 894-031 zvečer. V OKOLICI ŠOŠTANJA seje izgubil ijavodlaki pes boksar. Najditelja prosimo, naj pokliče po telefonu 882-756. TROSOBNO STANOVANJE IN POSLOVNI PROSTOR, prodamo. Telefon 856-899. OPREMLJENO SOBO S POSEBNIM VHODOM, možnost kuhanja, komfortno, oddam. Telefon 852-541. ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo in montiramo. Telefon 063-471-943 ali 0609-612-634. LADO KARAVAN 1,3 letnik 89, po delih prodam. Telefon 882-781. ODDAM PISARNO 17 m2, v centru Velenja, možna souporaba tel/fax. Telefon 859-074. NOV PRALNI STROJ z 800 obrati, ugodno prodam. Telefon 856-116. ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, prodam. Telefon 852-553. SOBO V PRIVAT HIŠI, opremljeno, s souporabo kuhinje, sanitarij, telefona oddam dvema ženskama ali paru brez otrok. Samo resne in pisne ponudbe pošljite na upravo lista Naš čas, Foitova 10, Velenje, s pripisom "Brez predplačila". MIZO IN STOLE PRODAM. Masivni les. Telefon 851-134 zvčer. Z POLY, letnik 86, reg. do 6/96, ugodno prodam. Boštjan Krajcer, Paka 43 a, Velenje. V MOZIRJU PRODAMO stanovanje, 64 m2. Telefon 831-728. RENAULT 9,1.89 prodam. Telefon 853 019. V SPOMIN FRAN JI SAVINEK iz Velenja, Efenkova 33 Tretjega januarja je minilo leto dni, ko te nam je za vedno vzela kruta bolezen in je prenehalo biti tvoje blago srce. Zelo te pogrešamo. V našem domu je praznina a v srcih bolečina. Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni: mož Franjo, sin Marko in hči Manica z družinama. SPOMIN FRANCU KRT Utonil je tvoj glas, nehalo je biti Tvoje srce, ostali so le še sledovi Tvojih pridnih rok. Vsi njegovi Jaz sem vstajenje in življenje... Kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje (Jan. 11,25) ZAHVALA Ob boleči izgubi predrage KRISTINE LAHOVNIK rojene Kopitar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč. Hvala gospodu Gorograncu za poslovilne besede, molitveni , skupini, starejšim pevcem Sv. Marije Velenje in gopsodu župniku Janezu Furmanu za zelo lepo opravjen obred. Hvala tudi gospodu Friškovcu, dr.med. in osebju bolnišnice Slovenj Gradec, ki so ji v hudi bolzni pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ali maše. VSI NJENI SPOMIN Tiha žalost in bolečina spremljata spomin na 14.1.1995, ko je za vedno obstalo plemenito srce našemu dragemu IVANU PIRECNIKU Vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in darujete cvetje, iskrena hvala Vsi njegovi Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, a prazen Tvoj prostor v hiši, ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene BARBARE ŽERJAV rojene Kopriva 28.10.1919-28.12.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečene besede sočutja. Posebna hvala osebju bolnišnica Topolšica, primariju dr. Polesu in dr. Manci Žerjav. Hvala Dragu Kolarju za lepe poslovilne besede, mešanemu pevskemu zboru, oktetu Oglarji ter gospodu Tonetu Kraševcu za opravljen cerkveni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz in sestre z družinami. Samo srce in duša ve, kako boli, ko več tc ni. SPOMIN 15. januarja mineva eno leto žalosti, od kar si nas za vedno zapustil, dragi mož in očka LUDVIK SVETINA 2.8.1946-15.1.1995 Ne moremo se sprijazniti z neusmiljeno, kruto resnico, da se je tvoja pot končala tako kmalu. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu. Vedno tvoji žena, hčerka in sin. CAS "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za Informiranje št. 23/26-92 je "Naš Cas' uvrSčen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761, telefax 851990 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: Milili]Iimi«»/#1 Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Že jjeto Silvestrovanje na prostem Novoletni ples med snežinkami Že peto leto zapored smo velenjski radijci v sodelovanju z Našim časom in podjetjem Gost Velenje, ki je poskrbelo za gostinsko ponudbo in lep ognjemet, organizirali Silvestrovanje na prostem v središču Velenja. Letošnje je bilo še posebej praznično. Poleg nas so za to poskrbele igrive snežinke, ki že vsaj dve desetletji niso padale najdaljšo noč v letu. Nikogar ni motil mraz, nikogar ni motil sneg, na Titovem trgu v Velenju je bilo dolgo v jutro veselo in razigrano. Pa še petard skorajda ni bilo! Tradicionalno je tudi letos otroke obiskal dedek Mraz, ki se je na trg pripeljal s konjsko vprego Mirka Vranjeka. Za lansko leto se je poslovil od otrok, jim podaril še nekaj bonbončkov, za prijetno razpoloženje pa sta poskrbela še Sanja in Urban Mlinar. Kasneje so prevzeli mikrofone in zvočnike člani DJ Kompani, prekopolnoči pa so za ta pravo silvestrsko razpoloženje skrbeli člani Silvestrovanje na Titovem ansambla Šaleški odmev. trgu so omogočili: Mestna občina Velenje Premogovnik Velenje Gorenje GA APS Nama Velenje Kulturni center Ivana Napotnika ■ mz, vos Bralci tednika Naš čas ste izbrali «TT iii ■ i j iivra—■mM ■a*- ree m Drag' uralci in bralke Našei, po vasi volji smo izbrali Rezultati so bili znani ze r pravljično idiličnem Titovem ni k Našega časa Stane Ve> rezultate. "Naj osebnost" i župan Srečko Meh. Na • Sret .;/{, na tretjem pa Iren. Pet tednov zapored smo vam ponudili kuponček, vi pa ste jih pridno izpolnjevali in jih pošiljali na naš naslov. Želeli smo, da izberete nekoga, ki živi z nami, tu v bližini in vi ste izbirali. Tokrat smo izbirali drugič, v uredništvu pa smo se odločili, da bo akcija postala tradicionalna. Če naredimo primerjavo z lanskoletnim, prvim izborom, lahko zapišemo. da smo tokrat prejeli veliko več kupončkov in da je bilo tokrat tudi različnih imen na njih več kot lani. Pa poglejmo nekaj statističnih podatkov. Različnih imen na kupončkih je bilo kar 32, seveda pa so glasovi med njimi razporejeni zelo različno, saj je takih, ki so prejeli le po en glas kar 14. In kakšen je končni vrstni red? Največ vaših glasov, kar 27.7%, ste namenili Srečku Mehu, ki je tako že drugič naj os s na silve z vaso pom bnost" leta strovanju m