Internacionalni učiteljski kongres v Pragi. Internacionalni učiteljski kongres se je vršil v Pragi od 22. do 28. aprila. Naše udru* ženje je bilo zastopano na kongresu po pe* tih delegatih ki so imeli po moči naše orga« nizacije tri glasove. Na kongresu je bilo za=> stopanih 24 učiteljskih udruženj iz 18 evrop= skih držav. Skupno število članov Interna« cionalne federacijc učiteljskih udruženj zna=> ša 600.000. Najmočnejša je nemška organiza* cija s 150.000 članl^ za njo je angleška s 130.000 člani, nato pa pride francoski učU teljski nacionalni sind kat z 80.000 člani. Or* ganizacije ostalih evropskih držav zastajajo po številu članstva daleč za navedenimi. Najmanjša je organizacija Luksemburg s 450 organiVranimi člani. Mnogo se sprašuje o pomenu te inter« nacionalne učiteljske federacije in internacio* nalnih učiteljskih kongresov. Tak skeptici* zem je v splošnem dovoljen in razumljiv, pojavlja se povsod pod sličnimi razmerami, javlja sc tudi med učiteljstvom drugih na^ rodov. To je toliko bolj opravičljivo, ker je učiteljska internacionalna federadja za se= daj še vedno samo poskus za izvršitev težke naloge in nič ni prirodnejše in logičnejše nego to, da se v teh trenotkih upravičeno pojavlja pesinrzem in skepticizcm. In :kar je v taki situaciji najtežje, je ravno dejstvo, da se sedaj ne more pokazati še irkak dose? žen rezultat vsega tega truda. Oni, ki bi v svoji kritiki vztrajali vedno le na pozitiv* nem in hitrem rezultatu, bodo imeli vedno možnost. nastopiti kritično napram temu po» skusu učiteljske internacionalne federacije in bodo našli za to vedno dosti argumentov in tudi somišljenikov. Nobeno vprašanje pa se ne sme razmo= trivati enostransko. Za pravilno in objektiv= no oceno je vedno koristno pogledati tudi nekoliko z druge strani in pretehtati druge argumente. Pri taki oceni se pa mora pri= znati, da je organizacija, ki šteje 600.000 čla* nov z internacionalnim karakterjem pojav, ki zasluži, da se mu posveča nekoliko več pažnje in da morajo, v objcktivnih razmo raji naše evropske družbe, obstojati resni elementi, ki so iz idealistične misli pred ne= kaj leti, ustvarili resnično delo, organizacijo, ki se stopnjema uveljavlja v javnosti in živ» ljenju in zasluži pažnjo zaradi smotra, ki si ga je zastavila. To je v toliko pomembnejše, ker je po pravilih federacije vsem učiteljskim organizacijam omogočeno sodelovanje za ustvarjanje organizacije. za spremembo nje= nega pojmovanja, ako se hoče, in ker stoji ona napram vsem svojim delom samo kot osnova, katere vsebina se more menjati po mišljenju učlteljstva o tem ali onem vpra* šanju. Internacionalen učiteljski kongres pa je sam na sebi zelo važen za šolo in za učiteljs stvo. Zanimanje za kongres ni nastalo samo zaradi tega, ker se na njem sodeluje in od* loča, marveč tudi zaradi načina dela osebno= st', ki so v njem angažirane, zaradi poseb= nosti razumevanja učiteljstva raznih naro dov in nazadnje zaradi tega, kar je trenutno novo, nenavadno in drugačno nego pri nas. Ko se znajde človek v tako pestri druž* bi, kjer se opaža kontakt med raznimi obi* čaji, jeziki in pojmovanji kjer se srečajo ljudje, ki so sicer tako oddaljeru ne samo po kilojnetrih marveč tudi po načinu živ* ljenja, po zgodovini in kulturi, potem občuti prijetno zadovoljstvo, ker se v tej različnosti pojavlja težnja po vzgoji novega človeka, ki bo imel pozitivne lastnosti vseh kultur in ki bo mogel simbolizirati sodobno težnjo po miru in sodelovanju vseh narodov zanj. Ta novi človek je še povsem pokrit s tradicijami in nacionalnimi težnjami in kdo ve koliko časa bo še nrnilo do njegovega vstajer_ja, vendar je simpatično, da je uči* teljstvo raznih narodov ustvarilo organiza« cijo, ki si je sama stavila to nalogo. Nekaj skupnega je bilo v vsej tej raz* ličnosti, kar je spajalo vse delegate na kons gresu kot z nckako nevidno vezjo. in to je bil naš poklic. Ustvarjen je ln gotovo tudi internacionaliziran tip učitelja, ki se ga spo* zna ne oziraje se na to iz katere države prihaja in kateri jezik govori. Iste nadlogc in težnje, istj način dela in socialni položaj jih je internacionaliziral že pred vstopom v in« ternacionalno federacijo ;n to je ona kolek= tivna osnova ki nas je zbližala na tem kon* gresu in ki nam je vzbudila čuvstvo, kakor da smo se vsedli poleg tovariša v delu in načinu življenja, ne oziraje se na to, kake narodnosti je. Kongresu v Pragi je predsedoval gosp. Wolf, prcdsednik nemškega Lehrervereina. To je zelo sposoben in resoluten človek, močna osebnost, pravi tipičen predstavnik svoje rase. Zraven njega je sedel Francoz Dumas, človek srednjih let izvanredno ja= sen in temperamenten v razpravljanju; včas sih ga oddalji rasna lastnost oratorstva celo od razprave, ampak nikoli ga ni zapustila taktičnost in pripravljenost za sporazum. ki ga je včasih dovedla tudi do popuščanja. Tretji za predsedniško mizo je bil Anglež Goldston, foivši tposlanec delavske stranke na-' Angleškem, zelo ljubczniv in inteligenten človek, ki je v svoji mentaliteti predstavljal sintezo Wolfa in Dumasa. V klopeh so bile razmeščene razne de« legacije, ibrez kake posebne grupacije. V prvih vrstah se je navadno zadrževal g. Ra« pel, eden od zelo inteligentnih Nemcev, ki je tudi urednik njihovega strokovnega gla* sila »Allgemeine deutsche Lehrerzeitung«; na drugi strani je bilo videti francosko de* legacijo z gdč. Cavalier, zelo simpatično ko* leginjo, ki uživa veliko zaupanje francoske* ga učiteljstva; na drugem kraju, navadno sam je sedel naš balkanski tovariš, poslanec v sobranju in tridesetletni predsednik bol* garskega učiteljskega udruženja g. Negencov. Delo kongresa se je začelo s pedagoškim tednom. Predavanja tega tedna omenjamo na drugem mestu. — ,(D. «Nar. Prosveta«.)