136 iana Laibach. Spisal dvorni svetnik Josip Šuman. j u b 1 j a n a : Laibach ; ti obe imeni sta naj-brže iz istega vira; nemška krajna imena na ~ach v slovenskih ali nekdaj od Slovenov naseljenih krajih imajo cesto končnico -ach, tj. končnico slovenskega množ. lokala, n. pr. Gorjach: v Gorjah, Leutschach: v Lučah, Friesach: v Brezah; tako je lahko tudi Laib-ach tak lokal; če odvzamemo v imenu Laibach končnico ~ach, dobimo deblo L a i b - ; v besedi L j u b - 1 - j a n a je končnica -jana, l je vrinek; ta končnica je navadna v zaznambo prebivateljev, n. pr. mestjan ali meščan: mesto, tržan: trg, prim. stsl. graždanint, pl. graž-dane: gradt, prim. č. Draždanu Dresden, M. E. (Mi-klosich, Etumol. W6rterb.) drenzga. Verjetno je tedaj, da je ime Ljubljana potvorjeno iz mno-žinskega imena: nom. *Lj ubij ane, gen. *L j ubija n, lok. v *L j u b a h , kakor pravimo še dandanes: Lučane so trg na Štajerskem poleg Arveža, in pa: v Lučah je bil senjem; naši ljudje hodijo na božjo pot v Rušane (M. Rast pri Mariboru) in so na angelsko nedeljo v Rušah pri prvi maši; primeri ime Poltschach : P o 1 i č a n e. Slično tedaj smemo posneti, da se je nekdaj govorilo: grem v Ljubljane, in pa: bil sem v Ljubah; v tem smislu bi si tedaj odgovarjali imeni Ljubljana in Laibach. Omeniti pa je treba, da si v deblih Ljub- in Laib-u in ai ne odgovarjata, ampak slovenskemu u bi odgovarjal nemški eu, kakor imamo v Lučah: Leutschach ali au, kakor imamo Ljubno: Laufen; pričakovali bi zato nemško obliko *Leubach, *Lau-bach; nahajajo pa se menda le oblike: Leibacensis, dux Leibacum, Leibacenses DE(narii); tako namreč je opisan denar, ki ga je koroški vojvoda Bernard (1202—1256) dal kovati v Ljubljani: „Bern-hardus dux" in pa: „Civitas Leibacens.", ali pa: „Bernardus Dux" in na zadnji strani „civitas Lei- bacum" in ,,Leibacenses DE(narii)"; ta denar se imenuje „moneta Leibacensis" ali „denarii carniolici" v listinah iz 1. 1248., 1251., 1261., 1267. in 1274.; glej „Izvestja Muz. društva za Kranjsko", Ljubljana 1890, str. 114; 1.1579. so pisali: Leubach, glej o.c. str. 25; ei mesto eu pa se piše tudi v besedah Steiss: ston. s t i n z in spreizen: stvn. s p r i n z a n, kjer pričakujemo pisavo *Steuss, *sprenzen; slično bi utegnilo postati nemško ime Leibach oziroma iz tega Laibach; zato smemo menda v razmerje postaviti nemško Laibach: Leubach, Leibach: *Leubach: slov. v *L j u b a ch : *L j u b 1 j a n e : L j u b 1 j a n a. Deblo ljub- imamo tudi v krajnih imenih Ljubno (Laufen, Leoben), Ljubelj (Loibel), Ljubnik (gora pri Škofji Loki). — Tej bistveno Miklošičevi razlagi v knjigi „ Vodnik-Album, Laibach 1859" dodajmo to dejstvo, 1. da si odgovarjata imeni Vrhnika in Ober-Laibach, 2. da je ob znožju Ljubljanskega grada en del mesta z imenom Poljane (pl.); imena se medsobno nekako dopolnjujejo: Ljubljana — Poljane, Vrhnika — (Ober-)Laibach, kakor če bi bil vrh v Vrhnika mlajši izraz za ljub- v imenu Ljubljana. M. kaže slutoma na r. 1 b i š č e ,,groBe Stirn" und „Vorgebirge" ter primerja s. glavica ,,Kopf und Hugel"; tudi nsl. lobanja pomeni 1. die Hirnschale, 2. die Anhohe, die Bergkamm-gegend (Pleteršnikov slovar), primeri M. E. lubu; morda smemo k temu deblu primerjati gr. /o'