,, ■ ■■• - - .v/ .. • " ' »v h-- r >DY1 ZA SLtf »ELAVCE V AMERIKI. Official Organ CLEVELAND, OHIO, MON1 IRUARY 18th, 1918. LETO XI. — VOL. XI Pravilna razlaga o pomenu Wil-sonovega govora za Jugoslovane. Ob priliki zadnjega govora predsednika Wilsona, ko je omenjal avstrijske, narode in njih 'bodočnost, se " je mnogo povijalo, da'predsednik Wilson ni odločno zahteval svdbode za narode, ki so v avstrijski suz--p njosti. Tudi naše slovensko časopisje je ta povdarjalo in napadal se je Jugoslovanski Odbor, da nima nobenega pomena in upljiva pri vladah zaveznikov. Sedaj, pa prihaja kapitan Gordon-Gordon (Smith, ki se je na povelje predsednika Wilsona udeležil vojne na: Balka-/ nu kot opazovalec, in ki se je wnil sedaj v Washington, kjer je imel konferenco s predsednikom \V1lsi0-nom. Kapitan (Smith pravi: "Prepričan sem, da je'gotovo časopisje popolnoma napačno tolmačilo ipredsed-nikve besede- Brez vsakega'dvoma je,.da mali narodi, živeči pod tujim jarmom, nimajo na svetu boljšega prijatelja kot je predsednik Wilson. Nihče bolje ne ve kot on, (kaj so opravičene azhteve zatiranih narodov. Brez vprašanja je, da bil Wilson pustil Avstriji, da bi v bodoče gospodovala narodom, katere je dosedaj zatirala. Wilson hoče to: Da se Cehi, Poljaki in Jugoslovani organizirajo, predložijo svoje zahteve za odr cepitev od Avstrije. To prizadevanje malih narodov za svobodo bo našto največjo in popolno podporo od strani predsednika Wilsona. Kdor predsednikove besede drugače tolmači, izkorišča besede v profit DUNAJSKE VLADE. Dunajska vlada bo skušala Slovane prepričati, da se Zjed. države ne zmenijo za ' njih usodo in da bodejo tudi * .bodočnosti prepuščeni Avstriji. Raditega je bilo potrebno, da se avtoritativno zavrnejo vsa sumničenja, ki so nastala radi predsednikovega govora." „ . To je jasen odgovor in velika; moralna zaušnica vsem nasprotnikom Jugoslovanskega Odbora od ja-ko pristojne strani. Berolin naznanja koiic premnja z Rusi PERMIT. Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General Veliki punti so nastali na Poljskem M prebivalstvo v Belgiji se punta. Amsterdam, 17- febr- Ve; liki nemiri vladajo v Varšavi, glavnem mestu Poljske. Dijaki in delavci nameravajo bur-demonstracije. Vojaške' 'straže, peš in na konju patro-lirajo ulice. Gledališča so zaprta, avstrijski zastopniki v mestu so morali nemudoma pobegniti. Poljiaki proti Avstriji. Berliner Lokal Anzeiger poroča, da so -se« Poljaki uprli v Varšavi, Krakovem in v (Lvb-vu, ker tje Avstrija v mirovni pogodbi z Ukrajino odstopila del poljskih dežel Ukrajini. Časopisje v Varšavi prihaja na dan črno obrobljeno. ^ V Krakovu vzipodfbuja časopisje delavce, da proglasijo generalni štrajk. Nemci napadajo Poljake. Nemško časopisje se je zje-dinilo v napadih proti Poljakom. Cologne Gazette piše, da se Poljakom' ne sme dovoliti razfbiti mrežo, katero je razpela Nemčija na vzhodu za C va>nost svojih mej. Časopis 'plast pravi: Ce hoče Nemčija nk vzhodu imeti mir, se mora nemydoma zoperstaviti poljskim zahtevam. Nemčija' mo-•a z vso silo nastopiti proti Poljakom, ker sicer zgubi nemško cesarstvo svojo moč na vzhodu. Poljski s regimenti. Brzojavke iz Berolina naznanjajo, da so poljski regimenti, ki se nahajajo v ruski armadi ponudili svojo pomoč poljski vladi v Varšavi. Avstrijski vojaški guverner v Varšavi, grof iScaptsky, kot civilni igoverner Majetski sta resignirala, in za njim je re-signirala poljska vlada. Nemčija je v zadregi. NAnčija se je mahoma znašla v veliki zadregi. Bas ko je bil mir sklenjen i Ukrajino in so nemški državniki mislili, da bodejo sedaj lahko z vso sito se vrgli na zapadno fronto, so se pričeli boljševiki dvomljivo obnašati, in Poljaki pretijo s splošnim puntom. Poljska grozi, da se sfpremeni v sialo, 'kjer se bodejo razbili vsi ,nemški načrti in sanje-Poljska armada, katero ste Avstrija in Nemčija z veliko težavo spravili skupaj, se bo odcepila in dbrnila proti svojim prejšnjim gospodarjem. V prihodnjih dnevih se pričakuje važnih dogodkov iz vzhodne fronte, ker Nemci so tudi boljševilkov hoj-ijo. Petrograd, 12. felw (Za'kas-njeno.) Glasom nekega poročila, ki j«e< dospelo sem iz 'Moskve, so se nemški vojaki v Kovnu in Gncdnu spuntali. Protestirali so, 'da bi bili poslani na francosko fronto. U-porne čete so se zakopale v 'jarke in ra1)ile artilerijo proti lojalnim nemškim čeitam, ki so bite poslani nad nje. Enako se je že poročalo dne 5-jan., toda se ne more dognati ali je resnično ali ne. Berolin, 18. febr. Glasom poročil nemškega generalnega štaba se premirje, ki je bilo sklenjeno med rusko in nemško armado, konča jutri opoklrie'. Nemški generalni štab je izdal sledeče poročilo: Vzhodna fronta: "Na veliki ruski fronti se konča premirje jutri opoldne!" Glasom pogodbe z Rusijo, mora dati nemška vlada ruski vladi se-den dnij naznanila, da se začne s sovražnostimi. "^Rusija je danes vladana od a novno udariti na 'Rusijo, zato so se boljševM pripravili Boljševiki aretiraj® na debelo Nemce, ki prebinpp v Rusiji in jih odpošiljajrafcv oddaljena mesta kot taliijfce.. Tristo Nemcev je bilo |«setiraniihi v Dorpatu in posipih v Kron-stadt. Poleg tegifio 'boljševiki v onih krajih »plenili vso hrano, tako da nMiške žene in otroci roe* mcrejo®iveti. Nomč^a v ikrbeh. Nemčija je v «*beh in v naglici zbira ve|(£ množice vojaštva v ogroii&nih krajih. Poroča se, da nemške čete koncentrirajo v jUkrajini, in brzojavka iz Berlina poroča, oljševikih v Rusiji.- Kot socijalist se j'C izjavil, da so boljševiki vzrok anarhije in današnjega ruskega prepada-Martinek se je izjavil, da pride v Rusiji 11a površje začasna monarhija ali pa koalicijska vlada. "Brez dvoma je, da se nemški kajzer jako boji Rusije," je dejal 'Martinek. iMjene radikalne ideje so kakor požar na vzhicdni fronti. Toda preveč bi si domišlje-jovali, če bi trdili, da bodejo te ideje povzročile revolucijo v Nemčiji. Da pride Nemčija k pameti in-«zumu, mora dobiti ofouten poraz od strani zaveznikov. Vsi socijalisti v Rusiji silno nasprotujejo bojj-Čevikom. Rea'kcijonarji, na-zadnjaki in druge temne sile v Rusiji izkoriščajo boljševike-da pridejo zopet sami, do moči- Meni je znano iz najboljših virov, da je nekdanji policijski častnik carja itako preslepil iboljjševike, da so ga imemevali ,za vojaškega poveljnika v Perogradu." Izjavo Jwajaliaia M^r^eka so pri- Japonska zasede ruska mesta v Aziji? New York, 17. febr. Dr. Iyenaga, predsednik japonske časnikarske zveze ije poveda nocoj, da bodejo Japonci zasedli Vladivostok, kjer leži milijone in milijone vojnih potrebščin in živeža, pripeljanega iz Amerike za ruske potrebe. Iyenaga je dejal, •da Jaipionska kot zaščitnica reda in miru na daljnem vzhodu, nikakor ne bo dopustila kaotičnih razmer kot vladajo v evropski Rusiji. T.e zavest, da Japonska ni hotela razburiti zaveznikov in povzročiti krizo na daljnem vzhodu, je dosedaj zadrževala Japonce, da niso aktivno nastopili. Proti separatnemu miru. Nastop Japonske napram Rusiji je na vsak način opravičen, če Rusija sklene separaten mir z Nemci. V tem slučaju nastopi Japonska in zasede ruske pokrajine v Aziji. Raditega se bo Rusija dvakrat premislila, predno sklene s kajzerjem mir, ki bi kajzer-ju nosil korist. Rusiji pa pogubo. V slučaju, da bo mir na daljnem vzhodu ogrožen, tedaj je naloga Japonske, da nastopi. Japonska misija no potu. Pacifično pristanišče, 17. febr. Sem je dospela japonska-komisija, ki šteje več armad-nih in pomorskih častnikov. Na potu se nahaija preko A- merike v Evropo. Namen komisije je posvetovati se z voditelji zaveznikov glede Japonskega nastopa na daljnem vzhodu. , -....... -r. i' -m -MkatM - mMtifr." « ■A. . ' nesli vsi aineriš-ki listi —Ova ibandita sta ustavila v petek popoldne blagajnika The Cottage Creamery Co. Leslie J. Sadlerja in mu vzela $2800. Sadler je 'šel ob pol štirih popoldne po Ontario St. na banko, ko ga ustavita dva bandita in zahtevata, da izroči denar. Ker se je branil, stai mu natresla popra v ob raz, nakar sta mu potegnila denar iz rok in se odpeljala s čakajočim avtomobilom. Vse iskanje je zaman. —Iz francoske fronte je dospel v Cleveland Poljak Ga-siorowski, ki Se nahaja v francoski armadi. Poljska armada v Franciji šteje '30.000 domoljubnih Poljakov. Vojaš ka misija Poljakov namerava dobiti v Ameriki med Poljaki nadaljnih 20.000 prostovoljcev. "Nemcev se drugače ne bo ukrotilo kot z mečem v roki," je dejal kaipitan Gasio-rowski, *'in dolžnost vsakega Poljaka jc, ki je zmožen in zdrav, da stopi v armadio. Svoboda se ne dobi zastonj in poceni, ampak z žrtvami in krvjo." Slovence pri tej priliki opozarjamo na Jugoslovanski Odbor, ki tudi sprejema prostovoljce za armado zaveznikov. Oglasijo se lahko pri kapitanu Fonu. Veliki peki so se skregali med seboj. Pravijo da vrana vrani ne izkljuje oči, itoda včasih se zgodi tudi fcaj ne-vrjetnega. Kot smo že v zadnji številki naznanili, nameravajo peki (kruh podražiti. Sedaj se je pa oglasil Mr. M. F. Fischer, poslovodja tvrdke Fischer Bros. Co., ki prodaja cenejši kruh v mestu. Fischer je rekel, da peki nikakor niso opravičeni podražiti kruha, ker imajo že dosedaj dovolj velike ddb-lčke. Fischer je de-j.al, da če bi s»e »pekarne pravilno organizirale, da bi se kruh lahko ceneje prodajal kot dosedaj. Tu smo sedaj zvedeli resnico iz nepričakovanih us^. Dolžnost vlade je sedaj kaznovati vsakogar, / kdor bi dražil kruh. Grocerji pri tem niso odgovorni, kajti oni so odvisni od velikih kom-paniij. Vlada je tudi pronašla, da imajo elevelandski peki ogromne zaloge moke na razpolago. Pri treh pekih so dobili pri vsakem več kakor 5000 barelnov ali nad £n milijon funtov moke. —M£ha Bohan, 2509 Professor ave. je bil kaznovan $25, ker je utgriznil policista) Moore, ki ga je hotel aretirati. v pršit. —Frank (Sanders, Joseph Szur, Erich Trautman, Fend. Glickinger, Anton S t e c k e 1- ^ me-yer, Gust Schmidt, Paul Eppert so sami Nemci in vsi so člani anarhistične organizacije I.W.VV. Delali so proti Ameriki, in v soboto so jih1 zvezini detektivi odpeljali v ujetniško kampo, kjer ne bodejo več sitnjarili. Vidi a», da je večina članov I. W. W. le Nemcev, ki niso zato "razredno organizirani delavci",da bi pospeševali delavske interese, ampak da toi 'koristili kajzer ju. Pošteni Amerikanci nimajo mesta v I. W. W. —Petek, 22. februarija je postavni praznik, rojstni dan prvega predsednika George Washingtona Vlada Mi, da ta dan industrije počivajo. U-redništvo raditega naznanja, da list dne 22. febr. t. j. prihodnji petek ne bo izšel. Naš urad bo odsedaj naprej zopet odprt ves dan ob pondeljkih. •Vladni vremenski prerok naznanja vreme za prihodnji teden sledeče: Ja*no in mrzlo vpon^ ko v sredo s snegom in dežjem. Kakšno bo vreme tekom, ostalih dnij tedna še ni gotovo! —Ta teden se začne preiskava onih, ki so biH klasifici- _ rani v prvi razred zai vojaško službo. —Profesor Herbert Miller iz Olberlin vseučilišči, kjer uči dijake fiziologijo, nam sporoča v uljudnem pismu, • da se je mudil (pretekli teden v Camp ISherman, Chillicotthe kjer je v spremstvu Srba Mr. Totničiča obiskal olovico sile in logike Ihorbi za neodvisnost." (I. 348). Italijanski pokret 4eta 1848 je propadel osobito radi tega ker niso imeli one logike, one historične železne logike, ki ne zahteva neodvisnosti ampak zjedinjenje. Bože obvaruj, da bi se 'kaj sličnega zgodilo pri nas, da bi se naše edinstvo odložilo samo radi pogreškov onih, ki ne razumejo časov, v katerih živijo. Tak star duh se je nalhajal v Pijemontu, ki si je mislil: "Bolje je, da se Ilallija spremeni v Pijemont, nego Pijemont v Italijo." In po enem letu revolucije je pijemontizem še močno ukoreninjen. Kaj pomeni to? Pravi Pijemontez mrzi ostalo Italijo, nikakor neče, da bi Turin prenehal biti prestolica in da bi druge zemlje bile enakopravne Pijemontu v (bodočem edinstvu (King. I. 403). To je politika aneksije, a ne zj'edinje-nja. 'Dasi je bil iCovour Pijemontez od pete dia glave, pa mu njegova državniška genijalnost ni dopuščala, 'da bi siledil pristašem takega pij'emontizma. Bori se za Italijo, ne za pijemontizem. Kaj so bili Pijemontezi? Najboljši vojaki Italije, inilitari-stičen narod z narodno dinastijo. Niso imel niti ikuilturnih niti umetniških tradicij. Tutrin je 'bil pravcati ultima Thule Italije. Tujec, ki se danes šeta po turinskih ulicah, se mu zdi, da je to mesto hladno, neumetniško, samo razum, malo fantazije. Bogastva ni bilo mnogo ^ zemlji, kmetijstvo je bilo nerazvito, industrija- sploh ni obstojala. Lombardija je bila nerazhierno mnogo ibogatejša, mnogo bolj napredna v gospodarskem pogledu. Pijemont ni imel samo dobro organizirane armade, ampak tudi svojo birokracijo, častito, točno in solidno. Ko je bilo upravo treba na novo organizirati, je imel to nalogo pije-monteški uradnik, ki je širil po najbolj zaJbitih provincalh« juga staro pijemonteško upravno iprakso. Pijeinonteško društvo ni enotno, v njej je ekskluzivna konzervativna aristokracija in meščanstvo je razdeljeno v re-akcijonarnlo in najpredno stranko. Narod ne- 1 j tri) i posebno politične-svobode. Torej kaj ima sličnega jugoslovanski Pijemont z italijanskim? Tu kakor tam je militarističen nardd. Srbija nima ionih kulturnih tradicij kakor Hrvatska, toda ona vseeno ni oni preko mere trezni Pijemont. Srbija ni niti ekonomično najlbolj razvita dežela, kajti Slovenija ima več tovaren in industrije. Se (boljše kot Pijeirtontezi so Avstrijci upravljali Lonibardijo. A Italijani so pod avstrijsko vlado govorili: ''Mi ne maramo uprave od tujcev; fuori il straniero." Pa ne samo Lombardija, ampak tudi Toskanija je bila bolj razvita v upravnem (pogledu. Kar se tiče uprave, Toskanci niso sprejeli pijemontskiib navad. V socijalnem pogledu, posebno v ekonomskem, so Juigio-slovani mnogo/bolj klompaktna masa kot Italijani v letih 1848 —'1(866. Italijani so bili že tedaj diferencirani v razrede, in posebno velika razlika je (bila med razredi v Pijemontu, ki je imel najbolj eksfkluzivno aristokracijo Italije. In v tem ni nobene sličnosti z demoratsko Srbijo. V Srbiji spiah ni reakci-jonarne stranke v pravem pomenu besede, Pijemont jih je imel. V mrtagoterem pogledu Pijemont nikakor ni bil najbolj naipredni del Italije. * V naših časih uporabljamo povsem krivo in pogosto, be-Jugoslovan in Sito. Pbedinec neredko evolucijonira iz di evropski politični diletanti so sigturmoi ratnih kilometrov italijanske zemlje dobi Pijemont, ravnotako kakor še danes fabulirajb o "veliki Srfbiji", ker v svoji naivnosti ne poznajo jugoslovanskega problema. Pijemontizem je imel nekake gotove jasne ideje. Branil se je z rokami in negami, da Italija ne ibi absorbirala! Pije-monta. Toda ta borba proi strank, lahko je intrigiral in z malenkostnimi sred-fctvi delal'težave, toda vse toni bilo sposobno, da; zabrani zja-dinjenje. Nastali so prepiri, nesporazumljenja, mržnje, ko se je pijemontizem moral ukloniti italijanski zjedinjeni državi, toda fla ni bila nobena resna nevarnost za unitarni pokret. Le nekaj ljudi je bilo leta 1848, ki so že naprej videli absolutno notrebo unifikacije. Ce 'bi bil italijanski pikret že tedaj unita-ren, tem laglje in tem preje bi bila Italija zj'edinjena. Glavna mana početka italijanskega pokreta: je bila. da je bil ta piclkret federalističen, n«' unkaren. Federalizem je imel kot posledico republikanizem, kar je škodovalo akciji za zjedinjenje Italije. Italijanska federacija je bila nemogoča. Papež in vatikan, to je bil pravi dinamit federativni italijanski državi. Italijani bi bili izpostavljeni intrigam tujih sil, katere je ščuval vatikan. Blazna ideja je bila, da bi bil papež na čelu iederacije, pa vendar je fcxstal papež nespravljiv sovražnik italijanskega nacionalizma od onih dnrj. 1 Jako poučna je historija italijanske federativne /nisli iz leta 1848. Rim in Florenca sta namerava ustvariti ustavni načrt, po katerem bi imeli federalno armado, mitnice in zalklcini-ke. Toda Pijemont je bil prvi proti temu načrtu. iSmatrai je boljšo izolacijo kfot federacijo. King ima prav ko trdi, da so >ili pijemonteški državniki egoistični in ozkosrčni a s svojo opozicijo federalizmu so napredovali misel zjedinjenja. Ne samo Rim in zunanja politika je omoigočila italijansko federacijo.- Bili so ie-.dr.ugi razlogi. Pijemont je imel pet mili-onov, Neapolj deset milijonov prebivalcev. V federaciji bi noralo priti do borbe za hegemonijo, ki Ibi federacijo razbila. Vršili bi se neprestani |>oji med onimi člani federacije,ki so se smatrali sposobni prevzeti hegemonijo. V ifederaciji bi se ohranil pijemontizem, kar bi bilo -'usodepolno za bodočnsot. Najboljši izhod iz teb tešk&č je »bila unifikacija'. Vsa-k mora nekaj žrtvovati od svojčga skupni stvari in vsem se stotero povrne, kar so prispevali. • Pri nas ne srne priti do spopada med Hrvatskjo, Slovenijo ali Stihijo. Pri federaciji bi bil tak spopad nevaren, znajoč, da je bila Hrvatska v preteklosti vodilna jugoslovanska sila, ki je prednjačila jugoslovanskemu pekretu. Srbija pas ponosna 11a svojo ulogo za časa svetovne vojne, ne bi mogla nikdar •dopustiti, da bi si Hrvatska arogirala (pioložaj, ki ne odgovarja faktičnemu odnošaju moči. Lahko bi prišlo do državljanske vojne, ki bi uničila osrtove federativne državne zajednice. Po Solferinui in plebiscitu v Lom^ardiji^ it stoji Pijemont pred novo nalogici. iLeto i860 znači vrfhiunec italijanskega osvobojenja. Pod egido velikega državnika- se ustvarja Italija, toda ne v federativnem, ampak v unitarnem smislu. Toskana je združena s Pijemtointom. Toskana ^e bolj razvita kot Pijemont. Oha želi postati kalija, ne Pijemont, zavedajoč se, da ima Toskana mnogo bolj razvito družabno postavodajstvo in meščanski primat v kulturi. Evo misli toskanskega državnika Ricascli: "Kraljestvo micra vzeti kar je najboljštroju. Nova država nastane iz vrlin vseh drugih. Toskana je bila zj edin j ena in že so tožili, da 'hočejo Pi-TMjemonten vse iptojesti.Turin je bil prestolica, in tam je gravitiralo tudi gospodarsko življenje. Napadali so Pijemonteze, da oni izkoriščajo idejo narodnega edinstva v svoje svrhe. Po smrti Cavourja niso imeli več pijemontes'kega mini-sterskega predsednika. Za deset let nazaj so se nahajali v pijemonteškem ministerstvu resortni ministri iz sikioiro vseh neosvobojenih delov Italije. Pijemont v tem poglediv ni bil nikdar ozkosrčen. Da, 'Minghetti, ki je bil na čelu vlade kraljevine Italije za Ricascli jem, je mrzil Pijemont najmanj toliko kot je ljubil Italijo. Pijemont daje uradnike, birokracijo in armada novega kraljestva je pijemonteška, toda v resnici ni bilo več PijenHomta ampak samo Italija. Pijemontezi ,sami so žrtvovali Pijemont Italiji. Nepremagljiva je bila sila, ki je združila Italijo v eno telo. Provincijalizmi so preminuli z vprašanjem italijanske politike, tonla v praktičnih vprašanjih upravnega življenja so bili še vedno živi. Kljub temu se je pa proces preinačenja Pijemonta v Italijo odigral dosti brzo in skona neslišno za mnoge Italijane. Prestolica je bila leta 1862 prenesena v Florenco. Tom se je vršila parlamentarna (borba med "pijemontizmom in unitarnim konsorcijem." Toda da je prišlia do takih spopadov je bila dosti kriva vlada, Iker je 'bila nesposobna dati parlamentu krepko smer. V parlamentu niso imeli strogo odrejenih načelnih strank, kar je galvaniziralo pijemontizem. Po letu 1866, kio je bila zjedinjena že cela Italija, izvzemši Rima, dobimo Pijemonteze, ki upravljajo Italijo. "Pijemontezi so zasfcdli, kakor je biLo pričakovati, vsa važnejša mesta. Prišli so iz dobre šole, in bili so spoštovani, marljivi; toda novim odnošajem se niso mogli privaditi, vezani so bili na rutino, nepopularni-radi svojih lastnosti." (King, II. 317). Ko ni bilo več Pijemonta pa ni še prenehal uradniški "pijemontizem", 'ki je Ibil v mnogih todnošajihi v škodo novih m starih krajev. Toda to je moralo biti, Iker s bili povsod pred vsem najprvo postavljeni Pijemiontezi za uradnike. Nekoliko besed k vprašanju, ali se hočemo mi takoj zjedi-niti ali je potrebno da čakamo, Iktot so čaikali Italijani do zavzetja Rima leta 1870? Da se je italijansko zjedinjenje odigralo v etapah, je temu is/kati vzroka v velikih -pogreških in porazih dinastije ter nesposobnosti politikarjev leta 1848, in v politiki Nlapoleona III. leta 1859. Ražlog najdemo tudi v medstranskih prilikah, v federalizmu- in republikanizmu, ki ni dopuščal, da bi vsi Italijani leta 1848 zaipeli idejo združene italijanske države s savojskia dinastijo na čelu. V splošnem pa se je Italija mnogo hitreje zjedinila kot so mislili njeni državniki. Zgodovina leta 1861 nam proži dokaz, kako je ta pokret kot vihar pomedel & star1-* režimom, očistil Neapolj in Sicilijo Buibomcev ter postal več vladarjev v zasluženo penzi-jo. Leta 1848 ni imela Italija sposobnega državnika, in šele Cavour je dal pokretu novo, unitaristično, nepijemontešiko, da se tako izrazimo, smer. Nespremenljiv—redek flavor, dišeči okus in redilne lastnosti so zapečatene v vsaki steklenici Budweiser. V steklenice natočeno v pivovarni ANHEUSER-BUSCH ST. LOUIS ' Italijansko zjedinjenje daje Jugoslovanom dragocen nauk. Turin in Napoleon III. sta mnogokrat želela mnajšo Ltalijto, na pol združen narod. Toda mnogo miočnejša je (bila realna sila ideje. Zj edini ti je treba vse Italijane, ta misel }e zagospo-darila v srcih vse^i I talijancreriHhr --je-padohna . lastim ..^^gOBaJ^/ katere ne m'&re nihče ustaviti, in ki zdrobi vsakogar, ki ji je na pVu: Narodno vprašanje se ne more rešiti nikdar deloma. Lahko -40 zapreke, povzrečene po nesposobnosti državnikv ali nesporazuma te ali one stranke, in radi tegai zakasnjeno. Zjedinjenje enega naroda se odigrava po železnih zakonih družbe. Nepremagljiva sila je, ki daje milijonom edinstveno smer. Da bi tudi pri Jugoslovani/b mogočna lavina splošne violje in navdušenja zjedinila vsa srca dvanajstmilijonskega naroda v en, edin, oslobodujoči pokret! naši državni poslanci zastavi- \ li vse svoje" moči /a diosego našega vzvišenega narodnega eilja. Najostrejše ipa obsojamo '^Občinski odbor v Kapelah pri Brežicah je na seji dne 19. novembra soghtena zaključil, poslati. Jugoslovanskemu iklu-H bu resolucijo, v kateri navdušeno odobravajo jugoslovansko deklaracijo in iprosi slovenske poslance, da naj ohra^ ni jo v teh resnih časih edin-Dalje na tretji struHL ŠUŠTERŠICEV GOVOR PRED IZSTOPOM. (Slovenski Nanod. 30. nov.) ''Bilo je dva ali tri dni pred volitvami z& delegacije. Jugoslovanski klub je imel dve dolgi seji z dnevnim redom o jugoslovanskem vprašanju.Na eno teh sej je prišel nepričakovano dr. šušteršič. Pri splošni debati je vzel besedo in v dolgem govoru razvijal načela, po katerih je treba voditi politiko in taktiko Jugoslovanskega kluba. Klub mora biti v najostrejši in najbolj odkriti opoziciji proti Seidlerjevi in proti vsaki vladi, ki roe odobrava naše deklaracije kot potil ago za pogajanja med vlado na eni in Jugoslovani na drugi strani. (Deklaracija ne sme biti in ostati naš ideal, temveč minimum realnih zahtev, od katerih ne moremo popustiti, pa bodisi proti katerikoli vladi. Ako Avstrija in Nemčija nočete uresničiti našega programa, potem ga bo moral rešiti nek tretji faktor. To so bile glavne misli radikalnega šušteršičevega govora na seji Jugoslovanskega •kluba, misli, 'ki povsem odgovarjajo dosedanji .politiki in taktiki Jug. kluloa in političnemu naziranju klubovega predsednika dr. Korošca- Kakšen- namen je imel tedaj kranjski deželni glavar, ne moremo vedeti. Za danes konštantiramo samo to, da je en teden po onem svojem govoru javno obsodil politiko Jugoslovanskega kluba in njenega Jpredsedniika, katero politiko je en teden prej sam priznaval kot edino pametno lin pravilno." IZJAVE SLOVENSKIH OBČIN PROTI DR. ŠUŠTERŠIČU. (Slovenski |NVod, 5. dec.) "Občinski odbor v Grosupljem je sprejel na svoji 'seji dne 2. decembra naslednjo re-§solucijo: Pridružujemo se od vsega srca deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja z odločno zahtevo po zedd-njenju vseh Jugoslovanov v samostojno diržavo. (Deklaracija je resničen in veren izraz prave in neomahljive narodo^ ve volje in narodne teinje po svebodi in neodvisnosti. Trdno se nadejamo, da bedejo vsi ČUDOVITA PONIT Doctor Oowdrtek. slavni X-Ray A^edjallst nudi svoje »kutaje bolni osebi, da je lahko vaakdo deleien te čudovite ponudbe, Mor ■ brez uspeha zdravi] pri drugih »travnikih ki trofiH denar. Ne plačajte za neuspešno zdravljenje. Moj urad Ima vse potrebne, mo d erne In znanstvene inštrumente za popolno preiskavo ln idravljenje bolezni, kri dolgo trajajo. Moj namen je uspešno zdraviti vsa ker a bolnika. En sam obisk va« prepriča. N« čakajte svojega zdravnika, da vas zapusti, ampak pridite takoj k nam e ami. Posebno naznanilo. Jaz istim, da mi zaupate. Jaz Želim, da pridete ki ml razložite svoj« bolezen v vašem jeziku. Pomnite* jaz tiiaem navaden zdravnik, ampak ftpecljalist z mnogiiml leti skušnje, da zdravim bolezni kakor Je vaša ln katero so drugi nehali zdraviti Dalj ča«a ste bili bolni, bolj je zapletena vata bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugi skušajo narediti ln ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje je prijetno in vam ine povzroča bolečin. Imam številne Čudovite stroje za zdravljenje vsake bolezni. Kadar se oglasite pni nas, sts »prejeti z Id da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. Moja ipopolna preiskava z Ray wtm pove o vašem položaju, če ao drugI ugibali, pridite k meni. Gotovo pridete poeoeje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet in preiskavo, če se zdravite. \ 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDR1CK Med Euclid 4. nadat ip«cij«iht. Cleveland, o. in Prospect SLOVENSKI ZOBOZRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVE. KNAUSOVO POSLOPJE NAD GKDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenah. Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zve&r. Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile. Sprejemam Liberty bonde plačilo zdrGLH)nUKjh druge strani. -• ■ seboj in s poslano » juigoslc vanskih in slo-strank.'' Slovenec; 4. decembra.)— cinski odbor v iSelihi pri uiemberku, staran na iseji [ - ' v •rava majsko deklaracijo, prilaga 100 kion za spomenik našemu nepozabnemu velikemu Kreku in 100 kron za novi "Tiskovni Dom" na StajeT-skem (v Mariboru). Častno priznanje izraža predsedniku kluba dr. Korošcu in poslancu Verstovšku za nefeebično in neumorno delovanje v bor-r bi za dobrobit celokupnega naroda Jugoslavije." ''Občinski odbor v Povirju pri Sežani na Primorskem je soglasno odobril 1. decembra imajsko deklaracijo z željo, da gredo naši poslanci brez ozira po začrtani poti naprej, kajti samo v ^jzvrševanju teh načel leži naša irešitev, vse dirugo pa je za nas smrt. Naprej k svobodi in zedinjenju." (Slovenec. 5. decembra,) — ''Občinski odbor Podgora pri Dobrepoljah je ipodal naslednjo izjavo 2. decembra: "V popolni narodni zavesti ia Josipina Lau I sem«, hčerka Mrs. Frances ■Lausche, 6121 St. Clair ave. imai vrlo dober talent za petje in je žela pri vseh javnih nastopih splošno priznanje. Miss Lausche obiskuje sedaj konservatorij, kjer se nadalje izdbrazuje v petju in se ji obeta sijajna ka-rijera. Miss iLausche bo nastopila 22. febr. na Wash-ingtonov rojstni dan zvečer v Grdinovi dvorani ob priliki umetniške predstavei ve, katero priredi John J. Grdina. Zapela bo več mičnih pesmic. Odlični pevki želimo mnogo uspeha v bodočnosti. — se pridružujemo jugoistlovan- ivWiwrfoinmr'Tr™" J ..... ... mo Jugoslovanski klub, ki je tako zavedno, verno in točno pogodil in izrazil voljo in težnje celokupnega jugoslovanskega naroda .Naša rešitev je mogoča samo v realizaciji naše jugoslovanske deklaracije, vsaka druga rešitev bi Ibila za celi naš jug narodna smrt. Zato kličemo vsem onim, ki ne hodijo našo pot: "Roke proč od nas, odstranite se!" Ogorčeni obsojamo izstop dr. šušteršiča in Fr. Jakliča iz jjug.kulba >n majodločnejše odbijamo osnovanje nove stranske, kateri že na Čelo pečat smrti. Izjavljamo se, da se je naš domači poslanec dvignil s svojim izstopom iz Jug. ikluba (proti volji celokiy>nega naroda Jugoslavije, predvsem pa svojih volilcev. Dajemo mu dva dni časa, da javno v listih prekliče svoj izstop, ali pa mu bomo izrekli največjo nezaupnico in ga pozvali, da takoj odloži oba mandata, katera smo mu poverili. Obžalujemo, d(a sta ravno ta dva naša poslanca napravila tak škandal jn sramoto nam in našim južnim ibratom!" Slično izjavo jei podala tudi očina Kompolje, kjer pravi občinski odbor: ''Jaklič se je naravnost dvignil proti volji svojih volilcev, zaradi tega .„ mu izrekamo ^WJto^nfiffi^ a- panje in ga pozivamo, da od- loži Oba mandata, katera smo mu poverili. Izbrisali smo ga istočasno tudi iz zaipisnika častnih občanov." Slične izjave je čitati v Slovencu od istega dne tudi še sta Kranja, od občine Železniki, Ljubno, Dolenja Idrija in Tržiča. Slovenski- Narod, 4. decembra piše o izjavah slovenskih Občin in pravi: *'Vse odločnejše se dviga glas naroda za politiko jugoslovanskega zedinjenja in krasne manifestacije neomah- ........ taktiko Jugoslovanskega kluba prihajajo vsak dan iz vseh delov slovenske domovine. Naši poslanci se nahajajo * v težki borbi — narod jim izjavlja, da stoji kot en mož za njimi." INTERPELACIJA POSLANCA VERSTOVŠKA. (Slovenec, 4. decembra.) — ''Postenec Verstovšek je predložil včeraj ministerstvu za zunanja dela interpelacijo zaradi nečuvenega postopanja in brutalnega obnašanja u-radnikov, katere je postavilo c. kr. namestništvo v Gradcu in razna glavarstva, napram slovenskemu prebivalstvu na slovenskem Štajerskem, Poslanec opozarja ministra na dejstvoma so štajerske oblasti vile skoro same fanatične na- * ----------J rodne naspotnike, ki surovo in nepravično postopajo s Slovenci. Interpelacija (ATTORNEY AT LAW) 902-04- Engineers *Btd£. 55 J* Si. Clair . ■■|.i|.,|m|ii|i|, | i|i |i 1 1 l if lin | | H'Hfr t 1 1 1 1 1 MM1H g. |.j..fl. DR. L. E. SIE< Ball Main 130« »1 II | KRVNE IN KROmCHE BOLEZNI "| uradne uk e< Od 9. zjutraj do A. popoldn«, od 7. do I. tvotor. Ob aodoljah od 10 do 12 308 Permanent Bid«. 740 Euclid Arm. near East 9th St. Čistenje in likanje obleko DOBRO DELO. Moiko obleke..............,..»1.00 Moik« suknje.................$1.00 JopUH................................«0c NIZKE CENE. Ženske kiklje.....................SOe Ženske dolge suknje........$1.00 Ženske obleke.................»1.00 The DAMM DRY CLEANING Co. Coot. 739.w 1574 E. 55th ST. A. J. DAMM, poslorodja. East 2024 PAIN Ala«* LER ,_8tal domača beseda v vsaki slovenski družini i neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah. Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z niijo ceno ničvrednih ponaredb. Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je koristneje kot pa za 35c* ker obsega več kot dvakrat t—■yTrifl;y,.w lil¥1 74-80 Washington Street, NewY***!*'« bell main 6173 CUY. CENTRAL 1408 MIHAEL S. ČEREZIN, »venski odvetnik w 1208 BLDG. 12. NADSTROPJE, Dr. M. C. HAASE, ZOBOZDRAVNIK 5391 ST. CLAIR AVE., VOGAL MARQUETTE Odprto zvečer, do 6. Ob nedeljah od \fh~\2 dop. 8e lahko kupi tekom januarija za Ayfl 1 A in strijc Sam plača, nazaj X m* c'ne januarija 1923 $5.00 l / i ' . Vlada Zjedinjenih držav je zaprosila Ijudwtvo v tej deželi zai posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je nareidila načrte, da sprejme ta klenar v malih svotaih, tako da vsak mož, žena in otroik, 40. leta ibrez vsake pristopnine in sicer za, mesec februar, marc in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z rojstnim listom ali pa s zapriseženo izjavo v-pri notarju. Druištvo diaje $6.00 'bolniške podpore ma teklien in $300 smrtnine. za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša sa.mo< $i.co na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako mož umrje, ddbi žeina $150 smrtnine. To društvo je eno najstarejših tu .v Oevelandu, članic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nuidi prilika, da pristopite - v to društvo biretz vsake pristopnine. (Mon-Fri.50) ODBOR. POZOR, ROJAKI 6% ! Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite 0-sebno po 6. uni zvečer. Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40) National Drug Stortl Slovenski lekarna. vogal St. Clair ave. ki 61. ceita S posebno skrbnostjo irdehije-mo zdravniške predpise V zalegi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) Odda se soba za spat, za 1 ali 2 fantas pripravna za pečlarje. Plin in elektrika. Vprašajte v Jo's, gornika, Conines veliko mizarsko orodje je na-|, prodaj. Vse priprave za popravljanje avtomobilov. Dobi se po nizki ceni. Vprašajte pri Lizi SMe, Vine ave. Euclid, O. __(20) ZGUBLJEN DENAR. Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo. Cemu imeti dlenar doma? Ala ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 'St. Clair ave. (X151) Sprejme se pet fantov na hrano in stanovanje. 1084 E. 64th St. (2i) Slovenec bi rad dobil delo kot (bartender v kaki gostiln«. Vprašajte na 33132 St. Clair ave. (21) Stalno delo dobi slovenska ku harica in sprejme se tudi starejša ženska, da pomaga v kuhinji. Vprašajte na 6034 St. Clair ave. (24) GLAS IZ RUSIJE. Uredništvo lista je dobilo sledeče sporočilo iz Rusije: Pazljivo čitam "Clevelandsko Ameriko", kjer sem videl, da neki rojak v Clevelandu išče svojega sorodnika Antona Kovačič, ujetega v Rusiji, doma iz Begunj na 'Kranjskem. Govoril sem z njim na neki postaji v Sibiriji, kjer smo se vozili mimo, toda kje se sedaj nahaja' ne morem sporočiti. Meni je 'bil jako znan, ker sem doma iz Bleda. Ja/ sem star 35 let, nahajam se v ujetništvu cd leta 1914. Pozdravljam vse ameriške Slovence, Anton Prešeren, lAmerikanski Rudnik, Karabaš, Permska gujbernija, Rusija (21) corner lot derno urejeno, cena $7500. To je jako poceni. Samo $2500 takoj, drugo kot rent. Oglasite se na 1065 E. 66th St. (21), Naprodaj je pohištvo, ki se proda po nizki ceni radi odhoda iz Clevelanda. 5915 Prosser ave. (20) Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 6522 Bonna ave. (20) Posten fant dobi sobo s hrano. blizu White tovarne. Vpraša naj na 946 E. 78th St. (20) Naprodaj je hiša, 10 sob, za 2 družini, kopališče, elektrika, furnace, prostor za lito. Cena samo $4300. Le $1000 se plača takoj, drugo pa po $30 na mesec, brez obresti. Oglasife se na 1065 E. 66th (20) ___V Slovensko dekle ali pa tudi starejša ženska dobi stalno delo kot hišina.Vpraša naj pri August Kaušek, 6202 St. Clair ave. (20) sami sebe ali to spoln Lahko pa to dokažete, žite svoj denar v slovt, podjetje. Slovensko Stav sko in Bosojilno društvo. / Yi I&če se dekla za hišna opravila. Pozve se na 6218 St. Clair ave: (20) KJE SO Miloš in Marta Nosetič in Mato ter Mara Ljevakovič. Išče jih Miloš Bastašič, častnik ruske armade. Nježinska ulica, 32, Odesa, Rusija. (23) OBRE-STI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK tm p. 4% Sevcov.1 /dr-ivil.t V7< / Dept. 14. Box 455 Loi Angele*. Cel. febr. U~'l*. St «air aad 65th/SL Prespect ami Hurra Vi Lahko Zaslužite poleg svoje redne plače $5= na dan na jako enostaven in lahek način, večinoma zvečer POTEM ZAJAMČENEGA POŠTENEGA PODJETJA Korietna propoiicija za vas a za narod jako korietna. Vse podrobnosti in navodila dobite ko poSljcte svoje ime in naslov SLAVIC PUBL. CO. c&Acoj" Zaupno zdravilo dela čudeže. f • # Skopo že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z najveičjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, keir zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani številnih odjemalcev. Malio povišanje cen je sedanja poitreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo 3e dolgo zoper kl'raginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek 'nam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznava brez ugovora, da" v sedanjosti, ko moramo veiliko več .plačati za potrebšičine, tn tudi lekarja stane veliko več, ni mtfgoče dru.ginji v okom priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo z>a nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tak* zaupanje in vspeh med svetom, ker nčini, da-bol z^ubi svoje stališče. Izmed vseh bolezini jih je devetdeset odstotkov povziročenih in spočetih v želddtu. Trincrjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse lAbrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajotčih pravilno delovanje drobovja. Trinleirjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, pofliglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, Ikakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo žens-kie ob premembi žitja ali rudarje ali druge klavce, ko de'lajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v n}em neprecenljivo vrednost. Ddbite j*e v vseh lekarnaih, TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, z-ato pa je zlasti v slučaju protžn