53921

Sredo, 5. junija 1389. — Začetek ob 7. uri, konec krog 9 ' 4 .

Slavnostni večer v k. š. Alojzijevišči,

prirejen vsem

h kojemu z iskrenim spoštovanjem vabijo hvaležni
Alojzniki.

V s p o r e d:

J Neumann:  „Oesterreicher Lied“. Možki zbor. Pevci: (1) VIII. Alojzij
Stroj, Vil. Anton Zdešar, V. Alojzij Jarec, IV. Andreas Si raj;
(2) Vlil. Gregorij Pečijak, VII. Vid Hribar, VII. Josip Koblar,

VII. Ivan Štrukelj. VI. Peter Blchvciss; (3) VIII. Ivan Meršolj.

VIII. Josip Plantaric, VIII. Ivan Trpin, VII. Ignacij Nadrali. VII.
Mihael Opeka, VI. Anton Čadež. VI. Josip Krištof. V. Matija Pre¬
lesnik, V. Lovro Tič; (4) VIII. Fran Pretnar, VII. Matija Ka¬
stelec. VII. Fran Prosenec, VII. Ivan Rihtaršič, VI. Jernej Ber¬
nard, VI. Fran B!oiwciss, VI. Fran Finžigar in III. Ivan Lavrič.

O Oestcrrcicli. mcin Vatorland.

Dn trautes, licbes Hcimatland!

Dir ist mein Lied, mein Herz gciveiht.

L h bi n fur dieli zum Tod bereit;

Wo immer dcino Banncr welTn,

\Verd’ ich zu dir, mein Ocstrcich, stelrn;

Vergebens hemmt Verrath nnd Trug
Dcs Doppcladlcrs kiihncn Flug!

2 .

O Oestcrrcicli, mein Vaterland!

\Vo Schoncs sicli zum Guten fand:

Der Alpen Sclmee, dcs Mccres Blau,

Del’ Saatcn Gold, der Wiesen Thau! —
\Vo immer deine Banncr wc!i’n,

\Veid’ ich zu dir, mcin Oestreich, stcldn;
Vergebens hemmt Verrath mul Trug
Dcs Doppcladlcrs kiilmcn Flug!

Karol J.  A' Ihnlauf,  Op. 128. „Das Echo im Thal“. Idila brez
besedi, b) Jouij> Massenhuchlrr;  Op. 12. ..Na jezeru. Ka

dvojih citrah igata Vil. Ivan Rihtaršič in VII. Ivan Štrukelj
Mile lice

Po jezeru

Bliz’ Triglava

Čolnič plava semtertje;

l’o dolinah
In planinah se bude.

V čolnu glasno
Se prepeva,

Da odmeva od gore.

Ker so čule
Pesem mojo,

Vsaka svojo žvrgole.

Miro da v Vilhar.


3. Anton Foerster,  Op. 24. „Venec Vodnikovih in na njega zloženih
pesnij“. Možki zbor, ki ga pojo v št.. 1. znamovani gojenci —
Samospevat.a: VII. Anton Zdešar in VI. Josip Krištof. Septete
pojejo: (1) VII. Anton Zdešar; (2) VIII. Gregorij Peči jak, VII.
Vid Hribar; (3) VIII. Ivan Trpin. VI. Josip Krištof; (4) VII.
Ivan Rihtaršič in VI. Fran Finžigar. Na klavirji spremlja:
VII. Fran Bernik.

Tvoja struna je zapela,

Domovina se zavzela,

Srca vsa je vnel njen glas;

Noč mori.na je zbežala,

Nevmrjoča ti ostala
Bode slava večni čas.

Za vsako povelje
’Mam židano voljo,

Za brambo dežele
Al’ hodit’ v šolo.
Povsodi se maham
Ko čvrst korenjak,

Pa delam, pa baham,
Pa pijem tabak."

*

¥

..Kar smo mi brambovci,

Več nismo cagovci,

Volje smo Židane,

Dobro nam je!

Kaj neki maramo!

Samo to prašamo:

Kje so sovražniki?

Jih č’mo nabit’!

„Kdo rojen prihodnjih
Bo meni verjel,

Da v letih nerodnih
Okrogle sem pel?

Ni žvenka, ni cvenka,
Pa bati se nič;

Živi se brez plenka
O petju ko ptič.

Pesmico tvoje prekrasne, lepe
Od srca do srca po svetu done.

Kdo jo Ilir’ji sinovo budil,

Svoj dom jih ljubiti, braniti učil?

Kdo je gladkeje, sladkeje zapel,
Glavico razjasnil, svoj narod unel?

Drava čigava je?
Soča čigava je?
Jih bomo var’vali,
Kdo jih če pit’?

Domove varite,
Prav gospodarite,
Ženico, matere,
Stari možje!"

Ne hčere, ne sina
Po meni ne bo,
Dovolj jo spomina,
Me pesmi pojo.

Redila me Sava,
Ljubljansko polje.
Navdale Triglava
Me snežne kope."

„Od straže hrvaške
Gor’ solnce mi pride,
V nograde laške
Popoldne zaide;

Z beneškega morja
Jug čelo poti,

Od Štajerca burja
Pri del’ me hladi.

Pesmice tvoje so venček cvetic,

Da lepše bi pele, pod nebom ni ptic.

Tebe, naš Vodnik, prepevajo vprek,

Ti v srcih Slovencem boš živel na vek.

„Kranj’c, glej, tvoja zemlja je zdrava,
Za pridne nje lega najprava.

Polje, vinograd,

Gora, morje,

Ruda, kupčija
Tebe rede.

Za uk si prebrisane glave,
Pa čedne in trdne postave,
Išče te sreča,

Um ti je dan,

Našel jo boš, ak’

Nisi zaspan".

..Napoleon leče:

Ilirija vstan’!

Ustaja, izdiha:

Kdo kliče na dan ?

Kaj bodem ti dala?
Pogledam okrog,
Izločit’ ne morem
Skor’ svojih otrok !"

O vitez dobrotni,
Kaj ti me budiš!
Daš roko mogočno,
Me gori držiš?

„Z Dunaja kliče:

Ilirija vstan’!

Slabddnosti tvoje
Napdiil je dan !“

Lovro Toman  — „ Valentin Vodnik".

4) G. Lange.  Op. 171. Fantazija k „Schafers Sonntagslied“. Na kla¬
virji igra VII. Franz Bernik.

Das ist der Tag des Herrn. —

Ich bin allein auf weiter Flur ;

Noch Eine Morgenglocke nur,

Nun Stille nah und fern.

Anbetend knie’ ich hier. —

0 siisscs Graun, geheimes \Vchn,

Als knieten viele ungesehn
Und bototcn mit mir!

Der Himmel nah und fern
Er ist so klar und feierlich,

So ganz, als wollt’ er offnen sich:

Das ist der Tag des Herrn. — Ludovik Uhland.

5. ,Mlini pod zemljo*,

ali „Zadnje ure paganstva v Rimu".

Igra v 5 dejanjih. Iz laškega izvirnika v nemščino prevedla AVcrner-Mehler.
Poslovenil in bistveno predelal VIII. Gregorij Pečijak.

Osebe:

P r o b, rimski senator — Alojzijoviški bogoslovec 1. leta, gospod
Ivan Nep. Renier.

Cecilij, njegov sin. — IV. Ivan Valenčič.

Valent, tribun, Probov stričnik. — Vil. Ignacij Nadrah.

Numida, črn Probov suženj. — VII. Mihael Opeka.

Sat umij, Jupitrov viši svečenik. — VII. Fran Prosenec.

Metran, posestnik podzemeljskih mlinov. — VII. Ivan Štrukelj.
It&lik, paznik Probovim sužnjem. — VII. Josip Koblar.

Narzej, Probov suženj. — VII. Vid Hribar.

Askanij, nadzorovalec pri Metranovih mlinih. — VI. Fran Finžigar.
Olimpij, Jupitrov svečenik. — VIII. Franz Pretnar.

Stotnik. VI. Josip Krištof.

Probovi in Metranovi sužnji. — V. Aloizij Jarec, V. Luka
Preželj, V. Fran Raznožnik in V. Lovro Tič.

Malikovalska svečenika: VII. Ivan Rihtaršič in VII. Anton
Zdešar.

Vojaki: — VI.'Jernej Bernard, VI. Fran Bleitveiss in V. Valent. Kušar.
Dejanje se vrši v Rimu.

Ko je Teodozij Veliki zmagal vsiljenca Maksima ter Valenti¬
ni jana sopet. posadil na zahodno-rimski prestol, obhajal jo dne 13. ju¬
lija 388 slavnostni vhod v Rim. Ob tej priliki so skušali paganski
svečeniki pri cesarji doseči, da bi se jim povrnilo ono imen je, kt.ero
jim je bil odtegnil cesar Gracijan. Bilo je tem svečenikom tudi še med
senatorji dovolj prijateljev. Ob enem so hoteli, da bi se v Rimu sopet
postavil žrtvenik boginji zmagovalki i ; Victoria). Nejevoljen nad pa-
ganskim bivalstvom, ki se je vedno upiralo, se Teodozij ne zmeni za
nobene prošnje; celo ostale paganske hramovo da podreti v vzhodnem
cesarstvu, mej tem ko v zahodni polovici širne svoje države prepove
vse pagansko bogočastje.— Sedaj pridejo na dan grozne hudobije.
V k letih pod hramovi starih bogov so se našle namreč cele skladal-
niee črepinj nedavno umorjenih otrok — žrtev paganske zasleplje¬
nosti. — Ob enem so se zvedela tudi druga zlodejstva. V Rimu so
stala velikanska poslopja, v kojih se je pekel kruh n.cstnim bivalccn),
a pod njimi se je mlelo žito v obširnih hodnikih na ročnih mlinih.
Te so vrtili sužnjiki; a za kazen so pošiljali pretorji tudi proste
Rimljane k temu delu. Ker pa so ti trpini vsled pičle hrane, slabega
zraka, težkega posla in neusmiljenega vedenja do njih hitro umirali,
poprijeli so se posestniki takih mlinov -groznega sredstva, da so do¬
bivali vsel.ej novih moči. Nastavljali V^ptjunreč nad mlini pivnic,
kamor so vabili posamesnike. Kedor je^t&jk v tako sobo, udrla so
se pod njim tla m zdrsnil je/pod- zemljo,'*kj$i\jo moral svoj živ dan
vrtiti mlinske kamene. Na ifcna&h 'jd žgntriij pod zemljo prav po¬
sebno veliko tujcev. — Ko nek*) fljfcjU^abdt A ojak Teodozijev zaide
v tako razbojniško klet, zaže^^ s^ohiiflMmečcm mej najemnike
teli mlinov ter sužnjiko; mnogoS^J^fflkll^S^'' 111 ^ 0  P a  prisili, da mu
pokažejo izhod. Ko sc to razve,^iostro kaznuje nečloveške
gospodarje, ter da odpraviti one roparske jame. - Na tej zgodovinski
podlagi je spisana igra. ^, llmEovl aajl#dnlIU  o-