TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo SPRETNE ROKE Tehniško risanje . Premično stojalo za lupo. MODELARJI Dirkalni avtomobil — nagradni izdelek Nekaj o modelarskih motorjih in gorivu Model čolna za pionirje. Pomorske bitke — nadaljevanje ELEKTROTEHNIKI Električna stiskalnica. Iz mokrih — suhe baterije .... Uporabnost transformatorja .... Indikator napetosti iz kemičnega svinčnika BIOLOGI Obrežimo sadno drevje — slika levo zgoraj FOTOGRAFI Fotogram — slika levo spodaj . IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Isaac Newton — velikan fizike Kako lahko pišemo na kovino . . SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Tudi mi si bomo izdelali fotogram! 193 197 200 203 205 211 211 212 213 215 216 220 223 224 tehniško risanje V tehniki služi tehniško risa¬ nje za spoznavanje in izdelavo različnih izdelkov, za prodajo tehničnih izdelkov ter za popra¬ vila raznih naprav in strojev. Predmeta ne moremo izdelati brez načrta. Celo za izdelavo pre¬ prostih predmetov potrebujemo načrt, pa čeprav ga nismo nari¬ sali na papir, ampak imamo toč¬ no zamisel predmeta samo v glavi. Materiala, mer, izdelave in vseh delovnih postopkov ne do¬ ločijo šele delavci v delavnici, vse to je določil že konstruktor na risalni deski, to se prayi — na načrtu. Da bo delavec mogel izdelati predmet po zamisli kon¬ struktorja, potrebuje načrt, ki mora vsebovati vse za izdelek potrebne podatke. Risbe pa po¬ trebujejo tudi za druge namene, na primer za prodajo, za popra¬ vila, za montažo itd. Tehniške risbe morajo biti tako izdelane, da ustrezajo svojemu namenu ta¬ ko po namenu kot tudi po na¬ činu izdelave. Po namenu delimo risbe na 1. delavniške risbe in na 2. sestavne risbe. V delavnici izdelujejo sestav¬ ne dele predmeta po delavniški risbi. Na takšni risbi je vsak sestavni del narisan navadno v naravni velikosti, t. j. v merilu 1:1. Delavniška risba daje iz¬ delovalcu vse podatke o sestav¬ nih delih (mere, material, po¬ vršino itd.). Sestavna risba pri¬ kazuje predmet v celoti in služi za sestavljanje izdelka. Ta risba je po navadi samo delno koti¬ rana, t. j. opremljena z merami. Vsak sestavni del je označen s posebno številko, ki jo imenu¬ jemo pozicijsko število. Te šte¬ vilke se ujemajo s številkami na delavniških risbah. Številke pi¬ šemo v bližini dela, ki ga ozna¬ čujejo in sicer poleg dela, nad nji mali pod njim. Pozicijske šte¬ vilke so še enkrat večje kot ostale številke na risbi. Podčr¬ tamo jih z debelo črto. Od enega konca te črte potegnemo tanko kazalno črto na sliko sestavnega dela. Kazalno črto zaključimo s piko, tako da se dobro vidi do kam črta sega in kateri del oz¬ načuje. Deli, ki so popolnoma enaki, imajo iste pozicijske šte¬ vilke. Kot primer delavniške in sestavne risbe si oglejte načrt svore v 6. številki TIM-a ! Tehniške črte Zaradi boljše preglednosti teh¬ nične risbe uporabljamo nasled¬ nje vrste črt: polna debela črta polna tanka črta črtkana črta črtkana črta s pikami prostoročna črta Debelina črtnih skupin je od¬ visna od velikosti risbe in od merila, v katerem rišemo. Polne debele črte uporabljamo za vse vidne obrise in robove, za podčrtavanje pozicijskih šte¬ vilk, za puščice ter za besedilo in številke. Polne tanke črte uporabljamo za predrisbo, za kotirne in po¬ možne kotirne črte. Črtkane črte rabimo za nevid¬ ne robove in za označitev pre¬ gibov pločevine ali papirja na delavniških risbah. S črtkano črto s pikami ri¬ šemo srednjice. S prostoročno črto rišemo šra¬ furo lesa. Ako izdelamo tehniško risbo s svinčnikom, uporabimo za pol¬ ne debele črte in za črtkane črte mehak svinčnik (HB), za tanke polne črte, prekinjene črte s piko in za prostoročne črte pa trd svinčnik (4-6 H), ki smo ga na steklencu obrusili v ostro koni¬ co. Pri tehniškem risanju upo¬ rabljamo tehnični svinčnik z mi¬ no, ki je priročnejši od navad¬ nega svinčnika. Konico (mino) zbrusimo na dolžino 10 mm. Mina mora biti lepo koničasta (slika 1 ). Mehak svinčnik ne smemo tako ostro obrusiti zara¬ di debeline črte. Kot podlaga za risanje nam služi risalna deska. Preprosto in ceneno risalno desko za format papirja A4 si lahko sami izde¬ late po načrtu, objavljenem v prejšnji šterilki naše reti je. Kotiranje Kotiranje je opremljanje risb z merami, ki naj bi jih imel predmet. Za kotiranje uporab¬ ljamo kotirne črte pomožne kotirne črte puščice kote ali mere (Glej siko 2) Kotirna črta je enako dolga kot rob, katerega kotiramo. Ko¬ tirna črta je vzporedna z robom in od njega oddaljena 7 do 8 mm. Pomožne kotirne črte se¬ gajo 1 do 3 mm nad puščico ko¬ tirne črte. Stoje vedno pravo¬ kotno na rob, ki ga kotiramo. Kotirne črte so omejene s pušči¬ cami, ki morajo segati točno do 193 194 195 196 pomožne kotirne črte. Puščice naj bodo polne in tako dolge, kot so kotirne številke visoke (sl. 4). Pri majhnih razdaljah (pod 10 mm), ko ni dovolj pro¬ stora za puščico, rišemo obe pu¬ ščici na podaljška kotirne črte, obrnjeni druga proti drugi (sl. 5b). Ako imamo po vrsti več kratkih razdalj, uporabljamo me¬ sto puščic pike (sl. 5c). Kotir¬ ne številke so visoke 4 mm. Pi¬ šemo jih nad kotimo črto. Šte¬ vilke 1 naj bodo tako obrnjene, da jih čitamo od spodnje ali od desne strani risbe. Okrogline kotiramo takole: Z znakom 0 označimo premere ti¬ stih krogov, kjer iz slike same ni razvidno, da gre za krog. Ako je na risbi krog viden, znaka 0 ne uporabljamo. Koto narišemo v krog ali izven njega (sl. 6). Polmere označujemo s črko R, ki jo postavljamo pred koto pol¬ mera (sl. 7). Lego lukenj kotiramo z lego srednjice. Pri luknjah, ki so manjše od 5 mm, kotiranje po¬ enostavimo in krogov tudi v na¬ risu ne rišemo (sl. 8). Podolgovate luknje, ki jih iz¬ vrtamo s spiralnim svedrom, ko¬ tiramo tako, da označimo sredi¬ šča lukenj in njih premer (sl. 9). Na sliki 10 vidite pravilno in nepravilno kotiranje tuljavni- ka, izdelanega iz plastične mase. Vijakov in matic v šolskih de¬ lavnicah navadno ne rišemo, vča¬ sih pa je vendarle treba narisati sestavni del, kjer naj bo na os ali v ploščo vrezan navoj. Na sliki 11 vidite, da je zunanji premer vi jakovega navoja izvle¬ čen z debelo črto, notranji pre¬ mer pa s tanko črto. Notranji navoj rišemo tako, da narišemo notranji premer na¬ voja z debelo črto, zunanji pre¬ mer pa le s 3/4 kroga in sicer s tanko črto, ki je nekoliko za¬ sukana v levo (sl. 12). Matične luknje s premerom pod 5 mm kotiramo in rišemo poenostav- Ijeno, (rišemo samo središčnico luknje). Perspektivno prikazovanje pred¬ metov Perspektiva nam prikaže nari¬ san predmet plastično. Tako si ga lažje predočimo, kot če bi bil narisan v pravokotni projekciji. Prostorsko predstavo si pridobi¬ mo z vajo. Predmetov, narisanih v perspektivi ne moremo koti¬ rati, zato uporabljamo predvsem pravokotno projekcijo. Perspek¬ tivno prikazovanje predmetov nam torej omogoča boljšo pred¬ stavo predmeta. Izmed mnogih projekcij je najboljša izometrija. Kocko na¬ rišemo v izometriji tako, da jo postavimo na eno oglišče. Vsi. robovi so enako nagnjeni proti ravnini in so tudi enako dolgi. Vsi navpični robovi ostanejo tudi na risbi navpični, ostali robovi pa tvorijo z vodoravnico kot 30° (sl. 13). Na sliki 14 vidite spod¬ njo ploskev kocke. V izometriji rišemo vse robo¬ ve neskrajšane. Tisti robovi, ki so vzporedni na predmetu, bodo vzporedni tudi na risbi. Pri risanju okroglin v izomet¬ riji nam navadno zadošča ob¬ lika približne elipse, ki jo se¬ stavljajo štirje krožni liki. Pri risanju okroglih teles moramo vedno najprej narisati tisti na¬ mišljeni kvadrat ali del kvadra¬ ta, v katerem leži krog, oziroma del kroga (sl. 15 a, b, c). Konstrukcijo elipse prikazuje slika 16 a, b, c, d. Iz slike je raz¬ vidno, da je treba najprej na¬ risati kvadrat v izometriji in vri¬ sati vanj obe diagonali in obe simetrali. Oglišči kvadrata s to¬ pim kotom sta središči večjih krožnih lokov, središči manjših krožnih lokov pa najdemo v se- čišču daljše diagonale in daljice, ki veže središče večjega loka s središčem nasproti ležeče stra¬ nice kvadrata. Ko smo tako do¬ bili vse štiri krožne loke, zbri¬ šemo celotno konstrukcijo, tako da nam ostane le močneje iz¬ risan krog v izometriji, ki ima obliko elipse. Slika 17 kaže valj narisan v izometrični projekciji. Na sliki vidite, kako sta obe osnovni ploskvi valja vrisani v ustrezna izometrična narisana kvadrata, s čimer sta se kroga izpremenila v elipsi. Na tak način rišemo tudi druga okrogla telesa. Neizometričnim črtam na pri¬ mer pri trikotniku v izometriji, se dolžine izpreminjajo. Lego in dolžino neizometričnih črt do-bi- mo, če določimo najprej lego njihovih krajišč na primer pri diagonali kockinih stranic, pri piramidi itd. (sl. 18, 19). Tak primer imamo v že ome¬ njenem načrtu svore, prikazuje pa ga tudi slika 20, kjer vidite izometričeno narisano enodružin¬ sko hišico. Arpad Šalamon premično stojalo za lupo Pri drobnem delu dostikrat potrebujemo lupo, (povečevalno steklo), da bi bolje videli drob¬ ne reči in razne tehnične detajle predmeta, ki ga imamo v delu. Nerodno pa je to, da moramo lupo držati z eno roko, pri mar¬ sikaterem delu pa potrebujemo obe roki hkrati. Vidite, zato nam bo zelo dobro služila lupa na stojalu, kakršno vam danes predlagamo. Takšno lupo boste lahko postavili na poljubno me¬ sto, ima pa še to prednost, da vam lepo osvetljuje predmet, ki 197 ga obdelujete. Lupa vam bo slu¬ žila pri delu doma ali v šoli. Brez posebnega truda in z ma¬ limi stroški si jo lahko izdelate. Stojalo lahko izdelate iz trde¬ ga ali iz mehkega lesa. Pripo¬ ročamo vam trd les, ker gre za predmet trajne uporabe. Še naj¬ boljši bi bil parjen bukov les. Jedro podstavka izrežite iz masivnega kosa lesa, za noge pa lahko vzamete 10 mm debele deščice ali pa vsaj 5 mm debelo vezano ploščo. Za stebriček (vo¬ dilo) uporabite 450 mm dolgo struženo leseno palico ali kovin¬ sko cev enakega premera. Premično glavo izrežite iz masivnega kosa lesa 20X45 X75 mm. V ta kos izvrtajte v središču luknjo za strebriček, preko nje pa še zarezo (režo) 199 za učvrstitev glave na stebriček. Gibljive člene izdelajte iz vezane plošče debeline 4 mm. Luknjice v te člene izvrtajte šele, ko bo¬ ste imeli ustrezne vijake s kril¬ nimi maticami. Člen, ki veže ohišje lupe z gibljivimi členi, iz¬ režite iz kosa trdega lesa in ga privijte z dvema lesnima vija¬ koma na ohišje. V ta del iz¬ vrtajte tudi luknjo za priključno tokovodno žico. Ohišje za lupo in žarnici iz¬ delajte iz deščic ali vezanih plošč debeline 12 mm za pokrov in iz deščic 6 mm za stranice. V pokrov izrežite luknjo s po¬ ševno obrušenim robom, prila¬ gojeno obliki in premeru lupe, ki jo boste uporabili. Lupo pri¬ trdite na pokrov ohišja s štirimi jezički iz srednjemočne pločevi¬ ne. Jezičke pritrdite na les z drobnimi vijaki, tako da boste drugi konec jezička lahko zapog¬ nili preko roba lupe. V oba ko¬ ta v ohišju, levo in desno od lupe pritrdite upognjeno svetlo pločevino (pločevina od konzerv) ki bo ojačila svetlobo žarnic in jo usmerila na predmet. V spod¬ njo stranico ohišja učvrstite dve mali žarnični grli, v kateri boste privili dve mali valjasti svečasti žarnici. Po možnosti ku¬ pite žarnici iz mlečnega ali opal- nega stekla 220 V, 25 W. Za priključitev priprave na omrežje vzemite dvojno električ¬ no žico, kakršno uporabljajo za namizne svetilke ali za svetilke za nočne omarice. Napeljava je razvidna iz sheme v načrtu. V napeljavo je vključeno tudi majhno stikalo na gumb. Pri¬ trdite ga v spodnjo stranico ohišja. Pri delu boste z odvijanjem, premikom členov in ponovnim privijanjem vijakov stojalo na¬ ravnavali tako dolgo, da boste kar najbolje videli predmet, na katerem delate. Po ruski knjigi »Sto izdelkov« priredil Mi-ra modelarji dirkalni avtomobil nagradni izdelek Model dirkalnega avtomobila na pogon z gumo si bomo nare¬ dili za zabavo ali za tekmova¬ nja z vrstniki sami doma, v krožku ali v šoli. Iz načrta je razvidno, da za njegovo izdelavo ne rabimo niti zahtevnega orod¬ ja niti težko dostopnega gradiva. Vse nam je dostopno. Najprej si pripravimo potrebni material. Rabimo : vezano ploščo debeline 5 mm, deščico iz trdega lesa debeline 10 mm, široko 31 mm in dol¬ go nekaj več kot 100 mm, 100 mm dolgo,okroglo palico iz trdega lesa s premerom 10 mm, kos ročaja metle ali ustrezno struženo palico za izdelavo štirih jermenic, 200 mm dolg kos varilne žice s premerom 5 mm za osi ko¬ les, kos zračnice od kolesa za »mo¬ tor« in oblogo koles, 60 cm tanke fine pletene vrvice, tri 2 mm debele in 20 mm dol¬ ge lesene vijake s polokroglo glavo, tri podložke, modelarsko lepilo, nekaj žebljev. Oblika in velikost posameznih sestavnih delov je vidna iz načr¬ ta. Kolesa ne smejo imeti manj¬ šega premera od 60 mm. Vsi gibljivi deli se morajo gladko vrteti, zato izvrtine nekoliko po- vrtamo, da imajo za spoznanje večji premer kot osi oziroma vijaki. Preden model sestavimo, namažemo ležaje z milom, da bo trenje manjše in se bodo ko¬ lesa lažje vrtela. Motor našega dirkalnega avto¬ mobila je narejen iz gumijaste in že omenjene vrvice, ki sta enako dolgi. Začetek gumijaste vrvice pritrdimo ob strani na sprednjem delu modela in ga po načrtu napeljemo preko jer¬ menic, navežemo nanjo vrvico ter jo preko preostalih jerme¬ nic napeljemo z zgornje strani na zadnjo os kolek, kjer jo tr¬ dno privežemo in še prilepimo z UHUjem, da se ne bi vrtela. V sproščenem položaju naj bo¬ sta guma in vrvica nalahno na¬ peti. Zadnja kolesa morajo biti na osi čvrsto pritrjena. Gumo napnemo tako, da vrtimo kole¬ sa v obratni smeri od smeri gibanja modela. Lažje bomo na¬ penjali gumo, če bomo na eno zadnjih koles pritrdili majhno ročico iz žeblja ali vijaka. Model lahko še prekrijemo s trakom debelejšega furnirja pri katerem potekajo letnice prečno, da ga lahko upogibamo po oblikah mo¬ dela. Površino modela tudi lah¬ ko lakiramo z barvnimi nitro- laki in okrasimo s štartnimi številkami kot prave dirkalne avtomobile. S temi preprostimi modeli dirkalnih avtomobilov lahko pri¬ redimo prave avtomobilske dir¬ ke — seveda na krajših tekmo- 200 201 202 valnih stezah (do 10 metrov). Kot dirkalna steza nam služi vsak daljši hodnik z ravnim gladkim podom. Če od spodnje strani privijemo v sprednjo in zadnjo prečko (del 2 in 11) manjši vijak z ušescem in sko¬ zi obe ušesci napnemo tenko ravno žico ali vrvico tik ob tleh in jo pritrdimo na obeh koncih tekmovalne steze, se bo model lahko premikal samo v določeni smeri. Če je več tekmovalcev, napnemo več žic med dve deski ali letvi ter tako dobimo več tek¬ movalnih stez. Spretnejši mo¬ delarji se verjetno ne bodo za¬ dovoljili samo s pogonom na gumo in bodo svoje modele opremili z miniaturnim baterij¬ skim elektromotorčkom. Objav¬ ljeni načrt tega sicer ne predvi¬ deva, vem pa, da boste to zmogli tudi sami. Tedi Kreuzer nekaj o modelarskih motorjih, gorivu in vžiganju motorjev slika 2 Večkrat so bralci revije TIM spraševali, kako ravnati z mo¬ delarskimi motorji. Danes bomo spregovorili nekaj o tem. Za pogon modelov so mode¬ larji najprej uporabljali gumo. Nato so pričeli preizkušati lahke parne stroje, ki pa se niso ob¬ nesli. Izdelali so motorje, ki jih je poganjal stisnjeni zrak. Re¬ zervoar za zrak je bil hkrati trup letala. Kasneje so uporab¬ ljali CO 2 , ki je poganjal motor podoben dizlovim motorjem. Izdelali so motor na petrolej, ki pa je imel veliko dodatnih de¬ lov, ki so seveda povečali težo modela. Po vojni se je zelo raz¬ širil pravi diesel motor, kakr¬ šnega poznamo še danes. Mode¬ larji so preizkušali, kako bi po¬ večali število vrtljajev motorja in so ugotovili, da motorji s špiralno svečko temu najbolje ustrezajo. Danes uporabljamo izključno dizel motorje in motorje s spi- 203 slika 3 ralno svečko. Oba motorja sta enaka, razlikujeta se le v prin¬ cipu, vžiga goriva. Dizel motor ima veliko prostorninsko raz¬ merje 1 : 25, ima proti-bat, ki ga s pomočjo kompresijskega vijaka potisnemo proti batu in s tem še povečamo kompresij- sko razmerje. Tu se lahko vnet¬ ljiva mešanica goriva in zraka zaradi močno zmanjšane pro¬ stornine vžge. Motor s spiralno svečko, nima tako velikega pro- storninskega razmerja, ampak vžge gorivo spiralna svečka, ki jo modelarji imenujejo žarilna svečka po prevodu besede »Glow plug«. Ko vžigamo motor, pri¬ ključimo na svečko napetost od 1,5 do 2 V, dokler motor ne vžge. Pri tem spirala v svečki žari. Ko motor steče baterijo izključimo, svečka pa žari dalje v metanolovih parah. Gorivo za dizel motorje Gorivo za te motorje sestav¬ ljajo eter, ricinusovo ali para¬ finsko olje, petrolej ali motorno olje in razni dodatki, ki poveča¬ jo moč motorja, kot so: amail nitrat ali nitro benzol. Običajno je na prospektu motorja napi¬ sana sestava goriva. Ako nima¬ mo prospekta, si lahko sami iz¬ delamo gorivo, tako da zmešamo 1 del etra, 1 del ricinusovega olja in 1 del petroleja. Ko bomo izdelovali to gorivo, moramo paziti, da so vse po¬ sode čiste in da so sestavine brez primesi in smeti. Nikakor ne smemo delati v bližini ognja ! Motorji z žarilno svečko Glavni sestavini goriva sta: metilni alkohol ali metanol in ricinusovo olje. Uporabljamo dve vrsti goriva: 75% metanola in 25% ricinusovega olja ali 70% metanola in 30% ricinu¬ sovega olja. Tudi pri teh mo¬ torjih uporabljamo dodatke, ki povečajo število vrtljajev: nitro metan in nitro benzol. Vžiganje motorjev Motor privijemo na model ali podstavek in zavežemo re¬ zervoar z vplinjačem s pomoč¬ jo cevke. Rezervoar napolnimo z gorivom. Na os motorja privije¬ mo propeler tako, da je prope¬ ler v navpičnem položaju, ko je bat v zgornji mrtvi točki. To nam olajša vžiganje motorja. S prstom zapremo odprtino za zrak na vplinjaču in propeler nekajkrat zavrtimo. Tako pride gorivo v motor. Seveda pa' smo morali odpreti dovod goriva z odvijanjem igle vplinjača. Iglo odvijemo dva do trikrat ali pa tako, kot piše v prospektu. Se¬ daj zavrtimo propeler sunkovito preko gornje mrtve točke mo¬ torja. Zavrtimo v obratni sme¬ ri gibanja urnega kazalca. To mora večkrat ponoviti, pri če¬ mer počasi privijemo kompresij- ski vijak. Ako motor ne vžge, vbrizgnemo nekoliko goriva nad bat v izpušno odprtino. Ko je motor vžgal, privijemo iglo vpli¬ njača in kompresijski vijak, da dobi motor visok in enakomeren ton. Motorje z žarilno svečko vži¬ gamo na isti način, le da tik pred vžigom priključimo bateri¬ jo na svečko. Paziti moramo, da napetost baterije odgovarja do¬ voljeni napetosti svečke, sicer le-ta pregori. Ko je motor vžgal, odstranimo priključke baterije. Nekatere napake pri vžiganju 1. Motor hitro vžge in se ustavi — motor je porabil vse gorivo, ki smo ga vbrizgali nad bat. Novega goriva ne dobi, ker je morda zamašena cevka ali vplinjač; morda je igla vplinja¬ ča premalo odvita. Moramo vse 204 to pregledati in očistiti. Iglo od¬ vijemo za polovico obrata. 2. Motor ne vžge —• morda je napaka v motorju, gorivo mu ne ustreza, propeler ni bil do¬ volj energično zavrten preko mrtve točke, žarilna svečka je pregorela ali pa je napetost pre¬ majhna, da bi svečka žarela. Preglejmo motor. Če ni poško¬ dovan, preizkusimo z novim go¬ rivom, propeler močneje zavrti¬ mo, zamenjamo svečko ali vza¬ memo novo baterijo. Na sliki 1 vidite diesel motor, na sliki 2 njegove sestavne dele, na sliki 3 motor z žarilno sveč¬ ko in na sliki 4 prerez tega mo¬ torja. Peter Burkeljc model čolna za pionirje Današnji načrt modela čolna je namenjen pionirjem, ki si žele izdelati svoj model po načrtu in ne več iz kompleta in ki so si potrebne izkušnje že pridobili pri izdelavi modelov iz komple¬ tov. Model je narisan v merilu. 1 M in lahko vse dele prerišemo kar na material. Na načrtu ni označeno prekritje modela, ki ga moramo izdelati po obliki ogrod¬ ja čolna. Za pogon nam služi elektro¬ motor »Delfin«, izdelek tovarne »Mehanotehnika«, ki ga je dobiti pri »Mlademu tehniku« v Ljub¬ ljani. Seveda pa potrebujete še izvor napetosti — ploščato 4,5 V baterijo. Bodite pri izdelavi točni in se bo to pri gotovem modelu obre¬ stovalo ! Potrebujemo tale material: vezani les 3 mm lipov furnir 1,2—1,5 mm smrekove letvice 3X3 mm lipov furnir 3 mm acetonsko lepilo nitro lak (prozorni in barvni) nitro razrečilo elektromotor »Delfin« stikalo izolirana bakrena žica 0 1 mm celuloid 1 mm Potrebno orodje: šablonska deska 340 X 150 X X 20 mm risalni pribor indigo papir rezljača s priborom spajkalo s priborom kladivo klešče bucike rašpa groba in fina pila grob in fin raskavec čopič posodica za lak oster nož vrtalni stroj s priborom sponke za perilo Pričnimo z izdelavo! Najprej si pripravimo šablon¬ sko desko. To je vsaka ravna deska, ki je na eni strani lepo pooblana. V besedilu označene mere so le za orientacijo; lahko vzamemo večjo desko, nikakor pa ne manjše. Na desko prerišemo tloris mo¬ dela, vendar samo simetralo in pravokotnice, ki označujejo lego reber. Na vezano ploščo, ki smo jo dobro očistili z reskavcem, pre¬ rišemo iz načrta vsa rebra od 2 do 5. Prerisati moramo tudi vse črtkasto označene dele reber, ki nam služijo kot opore pri gradnji. Izvrtamo tudi vse ozna¬ čene luknje. Izrezana rebra ob¬ delamo z raskavcem do črte. Rebra prilepimo s črtkasto stra¬ njo k šablonski deski na točno določena mesta. Paziti moramo, da jih prilepimo navpično in toč¬ no na sredino. Odrežemo pet letvic 3X3 mm, ki bodo slu¬ žile za letvice trupa in jih z raskavcem nekoliko obdelamo. Letvice trupa 6 nato prilepi¬ mo v utore na rebrih. Izdelamo še nosno letvico 1 in k njej pri¬ lepimo v utore na rebrih. Izde¬ lamo še nosno letvico 1 in k njej prilepimo vseh pet letvic. Počakamo, da se lepilo posuši in vzamemo model previdno s šablonske deske. Z ostrim no¬ žem odrežemo pomožne dele reber in nato z raskavcem ob¬ delamo zgornji rob. Prilepimo še zgornjo letvico. Ko je lepilo popolnoma suho, temeljito oči¬ stimo celotni model z raskavcem in ga tako pripravimo za prekri¬ vanje s furnirjem. Furnir naj bo luščen, ki je veliko bolj prožen od rezanega.. Ne sme imeti grč in gub! Furnir položimo na ogrodje in prerišemo nanj vsak del modela. Najprej izdelamo dno čolna. Dno je sestavljeno iz dveh polovic, ki jih prilepi¬ mo vsako posebej. Spajamo s sponkami za perilo, s katerimi pritrdimo prekritje. Ko smo prekrili eno polovi¬ co dna, odrežemo odvečni fur¬ nir, robove obdelamo in pri¬ pravimo vse za prekritje druge polovice dna čolna. Tudi tu si pomagamo z bucikami in spon¬ kami za perilo. Ravno tako ob¬ delamo drugo polovico dna z raskavcem, da odstranimo od¬ večni furnir. Sledi izdelava stranic čolna, ki jih izdelamo podobno kot smo izdelali dno. Najprej izdelamo eno stran, ko se lepilo posuši pa še drugo. Nato vse še temeljito očistimo in pripravimo dele 8 in 10 iz rezanega lipovega furnirja 3 mm, ki smo ga očistili, da je popol¬ noma gladek. Nanj narišemo po dva para obeh delov 8 in 10. Dele izžagamo in obdelamo z raskavcem, nato pa jih vlepimo na označena mesta. Čoln moramo tudi z notranje strani zaščititi pred vodo, zato ga premažemo znotraj z lakom. 205 206 KOSOVNI SEZNAM stikalo motor »Delfin« ploščata baterija 4,5 V Posebno dobro moramo prela- kirati vse kote in robove. Sedaj pričnemo s prekriva¬ njem palube. Tudi palubo pre¬ krijemo z dvema kosoma fur¬ nirja. Upoštevati moramo vse odprtine za motor in baterije. Tudi tu pritrdimo furnir s po¬ močjo bucik in sponk za peri¬ lo. Odvečni furnir odstranimo z nožem in raskavcem. Iz rezane¬ ga lipovega furnirja 3 mm iz- žagamo še ploščo 9 in jo po¬ ševno vlepimo med opori 8 in rebrom 4 ter 5. Tako izdelan model čolna še enkrat temeljito očistimo s fi¬ nim raskavcem. Izdelamo še ogrodje pokrova 11 iz rezanega lipovega furnirja 3 mm in ga zlepimo kar v odprtini za ba¬ terije, da bo pokrov trdno stal v odprtini. Ko se je lepilo po¬ sušilo, odstranimo okvir in nanj prilepimo pokrov 12. Vetrobran 13 izrežemo iz ce¬ luloida 1 mm po načrtu. Prile¬ pili ga bomo k modelu, ko bo že prelakiran. Lakiranje Model lahko prelakiramo s prozornim ali pa z barvnim ni- trolakom. Delo s prozornim ni- trolakom je enostavnejše, ker ni treba modela kitati. Model pre¬ lakiramo najprej z redkim la¬ kom, ki ima do 50% nitroraz- redčila. Ko se lak posuši, model očistimo z raskavcem in ga po¬ novno lakiramo z gostejšim la¬ kom. Ponovno očistimo model in lakiramo vsaj še dvakrat z vedno gostejšim lakom. Med la¬ kiranjem pa obvezno čistimo model z raskavcem. Pri lakira¬ nju z barvnim lakom pa mora¬ mo model najprej prekitati. Ker ima lipov furnir le malo por, lahko model kitamo z redkim kitom (kit za brizganje). Ko je kit suh, ga očistimo s finim vo- dobrusnim raskavcem. Če je po¬ trebno, kitamo še enkrat, da odstranimo vse luknjice, ki so še ostale po prvem kitanju. Ta¬ ko izdelan model šele lakiramo z barvnim nitro lakom. Ker se lak hitro suši, je bolje, če lak nanesemo s fiksirko, ki lak le¬ po razprši po površini. Tudi tu lakiramo večkrat in vmes čisti¬ mo model s finim raskavcem. Prelakiran čoln poliramo z ni¬ tro polirno vodo, da se čoln le¬ po sveti. S pomočjo lepilnega traku lahko model tudi popestrimo z raznimi napisi, ki jih s fiksir¬ ko prekrijemo z drugo barvo. Ko odstranimo lepilni trak, je napis lepo viden. Prilepimo še vetrobran 13 na model in z izdelavo smo skoraj gotovi. Rešiti moramo še vprašanje električnega pogona. Izdelamo kontakte za baterije, ali baterije kar spajkamo. Ako imamo plo¬ ščato baterijo, na kontakte nataknemo sponki, ki jih dobi¬ mo pri stikalu. Stikalo prilepi¬ mo na označeno mesto in ga zvežemo tako, kot je narisano na načrtu. Na zrcalo privijimo še motor in prosti žici zveže¬ mo s stikalom. Model našega čolna je popol¬ noma gotov. Pri vožnji mu spreminjamo smer z odklonom motorja v levo ali desno. Peter Burkeljc Kupim motorček za le¬ talski model. Branko Gantar, Bled, Gregorčičeva ulica 207 e. p. J FREGATA 210 pomorske bitke nadaljevanje Danes si bomo ogledali dve manjši ladji, ki pa sta v vojni odigrali velike vloge. To sta fregata in minolovec. Fregata je v vojni služila predvsem za spremstvo konvojev, za obalno službo in za lov na podmornice. Naša skica prikazuje »Castle« I fregato, ki je bila izdelana v le¬ tu 1943 v Angliji. Potrebna je bila za spremljanje konvojev, ki so dovažali hrano, orožje in drug material Angliji. Tehnični podatki: dolžina 84 m širina 12 m hitrost 18,5 vozlov oborožitev: 4 eolski top 2 X 40 mm top 2 X 20 mm top globinske bombe barva : svetlo sivo — korito in nadgradnja črno — prednji in zadnji del krova korito pod vodno gladino zeleno — ostali krov Minolovci so služili za pobi¬ ranje min, saj nam to pove že samo ime. Te manjše ladje so bile lesene in iz aluminija. Služile so za delo ob obali, kjer so običajno polagali mine. Njihovo delo je bilo izredno ne¬ varno. Posebno važno vlogo so minolovci odigrali pri izkrcava¬ nju v Normandiji, saj so mo¬ rali očistiti min velik pas Ro- kavskega preliva, da so zavezniki lahko nemoteno prepeljali svoje čete. Tehnični podatki : dolžina 51 m širina 10 m hitrost 15 vozlov oborožitev: 40 mm Bofors top 20 mm protiletalski top barva: svetlo sivo — korito in nadgradnja črno — korito pod vodno gladino, krov elektrotehniki električna stiskalnica Na skici je prikazana kon¬ strukcija miniaturne električne stiskalnice, katero poganja ma¬ li baterijski elektromotorček z vgrajenim reduktorjem. Takšne elektromotorčke izdeluje »Meha- notehnika« v Izoli, v prodaji pa jih ima »Mali tehnik« na Sta¬ rem trgu v Ljubljani. K temu lahko dobite tudi malo dvopol¬ no pretikalo, ki služi za preklap¬ ljanje motorja oziroma za spu¬ ščanje in dviganje gornje čelju¬ sti stiskalnice. Ohišje stiskalnice si izdelate iz 1 mm debele aluminijeve plo¬ čevine, ki jo ukrivite tako, da je glavni del sprednje ploskve odprt. Zunanje dimenzije ohiš¬ ja, čigar plašč je iz enega kosa, naj bodo 100 X 60 X240 mm. V spodnji del ohišja vgradite škatlico iz vezane plošče, v ka¬ tero namestite elektromotorček tako, da bo os reduktorja mo¬ lela skozi levo stran ohišja. Če je os na eni strani reduktorja prekratka, reduktor demontiraj¬ te in jo premestite tako, da bo segla samo na eno stran. Za zgornjo čeljust stiskalnice lahko uporabite lepo obdelan kos masivnega mehkega lesa, še lažje pa bo, če si napravite še eno škatlico iz vezane plo¬ šče, ki pa naj bo to pot za mi¬ limeter krajših dimenzij od spodnje, tako da bo lahko dr¬ sela po notranjih robovih ohiš¬ ja. Sicer pa naj bo visoka 8 cm, medtem ko za spodnjo zadostu¬ je višina 7 cm. V škatlico napravite na zgor¬ njem presečišču diagonal večjo izvrtino. Prek te izvrtine pritrdi¬ te medeninasto ploščico z ena¬ ko izvrtino, čeznjo pa pricinite medeninasto matico s 4-milime- trskim navojem. K tej sodi 12 cm dolg vijak, prav tako s 4-milimetrskim nvojem. Tega si daste lahko tudi vrezati iz ustrez¬ ne ravne žice. Potrebujete še dve matici za pritrditev jermenice. (Kolekci¬ jo različnih jermenic prav tako lahko dobite pri »Mlademu teh¬ niku« !) Sledi še montaža gor¬ nje prečne vezi, ki ima prav ta¬ ko v sredini izvrtino. K vsemu temu je treba do¬ dati še os pletilke, na katero nanizate v ustreznih razdaljah primerne cevke in dve manjši jermenici. Če nimate cevk, si lahko pomagate tudi z nekaj na¬ voji bakrene žice. Za transmisijo uporabite okro¬ glo elastiko, kakršno sicer upo¬ rabljamo za ženske klobuke. Kdor je spreten, si bo lahko vgradil v spodnji del stiskalnice tudi dve okrogli bateriji in ju preko pretikala povezal z elek¬ tromotorjem. Vezavo pretikala 211 mali jvmenic^ jermenica alum. ohis/e pogonska os elektromotorja z reduktorjem matica (pricin/ena, named.p/ocevj masivni kos fesa izvhiina lesena skrinjica nekajkrat preizkusite in ga po¬ vežite tako, da bo premiku vzvo¬ da navzdol sledil tudi spust če¬ ljusti, pri premiku vzvoda na¬ vzgor pa dvig premične čeljusti stiskalnice. Rokovanje s stiskalnico ie prav enostavno pa tudi mično. Da bo njena funkcija še bolj iz¬ koriščena, si pri graverju lahko kupite nekaj črk iz gume, te na¬ lepite na spodnji del gornje če¬ ljusti, jih premažete z blazinico za pečate in »mehanizirano« od¬ tisnete na papir. Miloš Macarol iz suhih —* mokre baterije Suhe baterije so zelo primer¬ ne tudi za eksperimentiranje. Žal so zelo drage! Pa vendar, ko ijh iztrošimo, jih brez pomisle¬ ka vržemo med odpadke, ne da bi se zavedali, da smo z nji¬ mi vred odvrgli tudi lep del njene dragocenosti, ki pa ni še prav nič iztrošen. Pri suhi ba¬ teriji, ki je sestavljena iz enega, dveh ali treh Leclanchejevih čle¬ nov, se v bistvu iztroši le elek¬ trolit sestavljen iz salmiaka ter tulec iz cinka, medtem ko oglje in nanj vdelana vrečica z rjavim manganovcem ostaneta popolno¬ ma nepoškodovana. Zato kaže vsako iztrošeno ba¬ terijo razdreti ter odstraniti iz nje oglje z vrečico rjavega man- ganovca. Te dele lepo shranimo, in ko jih zberemo nekaj več, si lahko izdelamo poljubne bate¬ rije iz mokrih členov. Za izdelavo takšnih baterij po¬ trebujemo : lOdkg salmiaka (ne salmiakov- ca I) steklene čašice od gorčice cinkovo pločevino Cinkovo pločevino narežemo s škarjami za pločevino v pravo¬ kotnike, katerih ena stranica je enaka notranji višini ko¬ zarca, druga pa je nekoliko kraj¬ ša od oboda kozarca. To uslo¬ čimo v obliko valja in jo po¬ ložimo v kozarec. V sredino ko¬ zarca postavimo vrečico z rja¬ vim manganovcem in ogljeno elektrodo. Zatem kozarec na¬ polnimo z vodo, kateri smo do¬ dali žličko salmiaka. Mokri člen je gotov. Medeninasta ka¬ pica služi za priključek oglja, ki je vselej pozitivni pol, med¬ tem ko na cink lahko pricinimo žico za negativni pol. Če več čle¬ nov vežemo zaporedno t.j. cink enega člena z bakrom drugega, bomo na začetnem in končnem priključku naše baterije dobili pri dveh členih 3 volte napeto¬ sti, pri treh členih 4,5 volta, pri štirih členih 6 voltov itd. Vsak člen daje pač napetost 1,5 volta. Takšno baterijo lahko vgra¬ dimo v primerno leseno škatlo in iz nje speljemo poljubne na¬ petosti na posebno priključno tablo, ki nam bo služila za ekspe¬ rimente. Ko bo baterija iztrošena, bo¬ mo obnovili le raztopnino sal¬ miaka in po potrebi tudi cinko¬ vo pločevino. Vse ostalo bo vzdržalo za dalj časa. Miloš Macarol glej sliko na desni strani zgoraj 212 oglje vrečka z i-javim monganovc&T) posodica iz cinka raztopina sa/miaka v vod/ 6V * 1,5 V + 1,5 V + 1.5V 1,5 V uporabnost transfor¬ matorja Transformator je nepogreš¬ ljiv element v sodobnem elek¬ trogospodarstvu. Brez njega ne bi bilo mogče prenašati električ¬ ne energije na velike razdalje, pa naj gre za jaki tok, ki služi pogonu tovarniških strojev, raz¬ svetljavi ali ogrevanju, ali pa za šibki tok, ki služi za prenos zvoka (telefon), brzojavk (te¬ leprinterji) ali drugih daljinskih ukazov (telemehanske naprave). Tudi sodobna elektronika tega elementa ne more izpodriniti, nasprotno: transformatorji so postali sestavni del tudi te no¬ ve elektrotehnične veje. Bistvena lastnost transforma¬ torja je ta, da z njim lahko zvi¬ šujemo ali pa znižujemo nape¬ tosti v poljubnih razmerjih. V transportu električne energije in v vseh njenih funkcijah igra podobno vlogo kot menjalnik pri avtomobilskem motorju. 213 Za različne svrhe uporabljamo različne transformatorje. Tisti, ki jih uporabljamo za prenos električne energije, so pravi gi¬ ganti, njim sledi cela mreža srednjevelikih in manjših za transformacijo visokih napetosti na priključne napetosti. Še manj¬ ši so transformatorji električ¬ nih varilnih naprav, prav majh¬ ni so transformatorji za napa¬ janje hišnega električnega zvon¬ ca in radijskega sprejemnika, miniaturne in superminiaturne transformatorje pa bomo našli v vsakem transistorskem spre¬ jemniku. Imamo pa še vrsto naprav, ki so v bistvu transformatorji, čeprav so po konstrukciji precej drugačne oblike. Takšna je vži- galna naprava vseh bencinskih motorjev, ki je v bistvu prav tako transformator. Takšen je iskrni induktor ali elektrizirni aparat in tudi vsak telefonski induktor. Da bi se lahko bliže seznanili s pomembno vlogo transforma¬ torja, si bomo izdelali miniatur¬ ni, pa vendar univerzalni model transformatorja in ga uporabili kot glavni sestavni del cele vrste uporabnih pripomočkov in apa¬ ratur. V bistvu bo to mali omre¬ žni transformator s takšnimi razmerji transformacije, da ga bomo lahko uporabili ne le za priključek električnega zvonca, baterijskih žarnic, električnega brnilnika, temveč tudi za izde¬ lavo usmernika za pogon elek¬ trične železnice, za napajanje malih akumulatorjev, dalje za ponazoritev konvencionalnega in izdelavo transistorskega induk- torja, za ponazoritev vžigalne naprave za avtomobilske svečke in za amatersko izdelavo hišne¬ ga telefona. IZDELAVA TRANSFORMATORJA Moč vsakega transformatorja zavisi od preseka njegovega je¬ dra. Čim večji je prerez jedra, tem močnejši je transformator. Tu gre za določene zakonitosti, ki v poenostavljeni obliki po¬ vedo, da je moč transformator¬ ja (izražena v vatih) približno enaka kvadratu prereza jedra (izraženega v kvadratnih centi¬ metrih). Za našo rabo ne potrebujemo velikih moči. Za izdelavo vseh zgoraj omenjenih naprav in apa¬ ratur nam bo zadoščal mali transformator z jedrom 2,5 cm, ki bo dal moč kakih 6 vatov. Tolikšni so izhodni transforma¬ torji za zvočnike pri večini ra¬ dijskih sprejemnikov, zato so ti vsepovsod hitro dosegljivi in tudi sorazmerno najbolj poceni. Vrh vsega imajo ti transforma¬ torji tudi ustrezno pločevinasto ohišje in priključno ploščico, tako da bomo lahko vse njihove dele s pridom uporabili. Trans¬ formator bomo morali seveda razdreti, ker mu bomo nadeli 214 drugo navitje. Pri razdiranju boste lahko opazili, kako so vdeta jedrca: vselej iz nasprot¬ ne smeri in tako tudi njihove priklade, takoimenovana l-jedra. Da transformatorji med delo¬ vanjem ne brnijo, morajo biti jedra močno stisnjena. Zato bo- bo prvo jedro nekoliko težje odstranili. Pazimo pri tem, da ne deformiramo tulca za žično navitje. Ostala jedra bomo zlah¬ ka odstranili. Ko smo prišli do tulca, previdno razmotajmo žico, ker jo bomo lahko uporabili za obe sekundarni navitji. Ko je tulec prost, si nanj najprej na- motamo 4.450 ovojev 0,10 mm debele z lakom izolirane bakre¬ ne žice. Žico moramo motati previdno ovoj ob ovoju. Križno in površno motanje se kaj hitro maščuje, kajti zmanjkalo bi nam prostora za sekundarna navitja. Zavedati se moramo, da je vsak transformator izredno natančno izračunan glede na uporabljeno količino določenih debelin žice. Tulec ima več izvrtin. Začetek primarne tuljave, katero bo moč priključiti tudi neposredno na omrežno napetost 220 voltov, vtaknite z notranje strani nav¬ zven pri najnižji izvrtini, ki se nahaja tako rekoč tik ob jedru, konec navitja pa pri izvrtini (na isti strani!), ki ji najbolj ustreza. Čeprav bi izkušen ama¬ ter takoj lahko spoznal, kje je začetek in kje konec navitja, vam vendar priporočamo, da prvega označite s prelepkom pa¬ pirja (ki ga utrdite s selotej¬ pom!) s črko »a«, konec pa s črko »b«. Te oznake nam bodo kasneje pri gradnji raznih na¬ prav v veliko pomoč. Ko ste do¬ končali prvo navitje, ga trdno premotajte s selotejpom, ki bo to pot služil kot izolator med primarnim in sekundarnim na- vitjem. Čezenj boste namotali 110 ovojev 0,20 mm debele z lakom izolirane bakrene žice, katere začetek in konec izpeljete na nasprotni konec iste strani¬ ce tulca. Tudi te označite, tokrat začnete s črko »c« in konec s črko »d«. Znova dodajte sloj selotejpa in začnite navijati tre¬ tje z 0,10 mm debelo žico (isto kot za primarno navitje). To navitje mora imeti 440 ovojev. Začetek in konec žice označite s črko »e« in »f«. Izvoda tega navitja sta na isti strani. Če smo pravilno motali ovoj ob ovoju vselej od leve proti desni, nato od desne proti levi in tako naprej, bo tulec skoroda poln. Ovoji žice nikakor ne smejo segati dlje kot robovi tulca. V tem slučaju bi morali celo tu¬ ljavo znova previti, kajti to je dokaz, da smo motali preveč površno. Zadnje navitje še enkrat pre- motamo s selotejpom, ovoje malce poravnamo s stiskom pr¬ stov, ali še bolje z robom male deščice, nakar začnemo vdevati železna jedra, eno za drugim, vsakega iz nasprotne smeri. Je¬ dra sproti stiskamo, tako da jih zlahka vdenemo vse do pred¬ zadnjega. Zadnji bo šel nekoliko na tesno in to je prav. Ko so vsa jedra vložena, jih lepo po¬ ravnamo v plašč. Konce žic lepo očistimo z brusilnim papirjem, nakar vsak konec pricinimo na ustrezno lamelo, kakor je raz¬ vidno iz priložene skice. indikator napetosti iz starega kemičnega svinčnika Omrežna napetost 200 voltov je za človeka še vedno smrtno nevarna, zato moramo pri po¬ pravilu raznih hišnih električnih priključkov vselej izključiti na¬ petost. V tem slučaju električ¬ nega toka ne izključimo le s sti¬ kalom, odviti moramo tudi ust¬ rezne varovalke. Ker pa je pri tem vsaka pomota lahko usodna, je nujno, da imamo vselej pri roki primeren pripomoček, ki nam pokaže, ali je električna na¬ peljava pod napetostjo ali ne. Takšen pripomoček je indikator napetosti, ki sestoji iz tlivke, električnega upora in priključnih elektrod. Takšni indikatorji so običajno vgrajeni v mali izvijač in tako lahko z njim opravimo kar dve funkciji. Takšni indika¬ torji niso ravno poceni, zato si takšen pripomoček raje izdela¬ mo sami iz ohišja izrabljenega kemičnega svinčnika. Zanj po¬ trebujemo le malo tlivko pali- časte oblike, električni upor 680 kiloohmov (za tok 1/4 wata), ustrezne kose medenine in spi¬ ralno jekleno pero. Če ima ohiš¬ je kemičnega svinčnika na obeh koncih kovinske nastavke, po¬ tem posebnih končnih delov niti ne rabimo, paziti pa moramo, da bo med notranjimi deli pro- vodna t. j. kovinska zveza. Si¬ cer pa spodnji dei lahko nado¬ mesti medeninasti vijak. Tega vdenemo z notranje strani tako, da se z glavico čvrsto zagozdi v zoženi del. Tako nam ne bo mo¬ gel izpasti. Dodamo mu medeni¬ nasto vzmet in ustrezen valjček iz debele bakrene, medeninaste ali aluminijaste palice. Končno dodamo še omenjeno tlivko in upor. Ta naj na gornji strani tesno pritiska na gornji del ohiš¬ ja, skozi katerega potisnemo od znotraj navzven ustrezen mede¬ ninasti vijak. Takšen indikator je najlaže vdelati v dvodelna plastična ohiš¬ ja, katera je možno razstaviti. (Kovinska ohišja za to svrho ne pridejo v poštev!) Ko smo vse to delo provizorično opravili, označimo lego tlivke, nakar s pilo izpilimo ustrezno okence, skozi katerega bomo lahko opa¬ zovali, ali tlivka tli ali ne. 215 Indikator pred vsako uporabo preizkusimo v električni vtični¬ ci. Spodnjo elektrodo potisnemo v enega od priključkov in se hkrati s kazalcem dotaknemo le gornjega kontakta. Če smo vdeli v priključek faze, bo tlivka za¬ žarela, kar je znak, da je vtič¬ nica pod napetostjo. Če pa smo vtaknili indikator v priključek za ničlovod, bo tlivka ostala tem¬ na. To pove, da moramo vselej preizkusiti oba oba priključka. Če v obeh primerih tlivka ostane temna, je to znak, da indikator nima dobrega kontakta, ali pa tlivka ni uporabna. To se zgodi le redkokdaj, kajti tlivke ne pregore tako hitro. Ko varovalke pred popravilom neke¬ ga priključka izključimo, se z indikatorjem še enkrat prepriča¬ mo, če je tok res izključen. Po¬ tem šele nadaljujemo z delom. M. Macarol Glej sliko na predzadnji strani ovitka. biologi obrežimo sadno drevje Obrezovanje drevja je stro¬ kovno opravilo in vpliva na pri delek sadja vsaj toliko kot gno¬ jenje. Zavedati se moramo, da ie obrezovanje vej za rastlino ope¬ racija, ki naj bo opravljena pra¬ vilno, čim manj boleče in pra¬ vočasno. Rek »Kakor boš se¬ jal — tako boš žel«, pri obre¬ zovanju še prav posebno velja. Izkušeni sadjar bo zmajal z gla¬ vo ob slabo obrezanem sadnem drevesu in pripomnil, da so tu za letos že obrali. Ne le, da tako drevo v tistem letu ne more ro¬ diti, grobe napake se poznajo na rodnosti vrsto let, včasih pa celo dokončno pokvarijo drevesne krošnje. V pričujočem sestavku želimo z nekaj nasveti poma¬ gati pri obrezovanju in vrtnar¬ jem, ki se bodo z vso vne¬ mo, a s prešibkim znanjem, lo¬ tili sadnih dreves na šolskem ali domačem vrtu ali pa v sosedo¬ vem sadovnjaku. Pravi čas za obrezovanje sad¬ nega drevja je zgodnja pomlad. Obrezovanje mora biti končano do nabrekanja popkov ali očes. Le breskve, ki cveto preden od¬ žene listje, obrezujemo v cvetju; orehe pa poleti v avgustu. Obre¬ zovanje breskev se seveda razli¬ kuje od obrezovanja jablan in hrušk. Tudi obrezovanje starega drevja je drugačno kot obrezova¬ nje nekajletnih ali celo še prav mladih dreves, katerim moramo »formirati« ali zasnovati ogrod¬ je za bodočo krono. Nekaj pa je vendar tudi skupnega pri vseh obrezovanjih: veje krajšamo, redčimo, spodrezujemo, pomla¬ jujemo in upogibamo. S krajšanjem zmanjšamo šte¬ vilo preostalih očes, s čimer po¬ vzročimo bujnejšo rast poganj¬ kov iz brstov, ki so blizu mesta rezi. Krajšamo le mladice in si¬ cer ob sajenju, ko oslabljen ko¬ reninski sistem ni sposoben pre¬ hranjevati vse že dokaj razvite krone ali pa, če želimo vzgojiti na mladici močan poganjek, ki bo služil kot ogrodna veja v ne¬ kem delu drevesne krone. V vseh ostalih primerih se krajšanja izogibajmo, ker povzroča bujno, metlasto in gosto rast. (Skica št. 1.) Mnogo pogosteje pride v poš¬ tev redčenje vej ih poganjkov. Krona mora biti dovolj zračna in svetla, da pride sonce do sle¬ hernega lista tudi na notranji strani vej. List je »želodec in pljuča« rastline, zato je važno, da dobi dovolj svetlobe. Mnogo rastlinskih bolezni na¬ pada prav liste, zlasti če so le-ti vlažni. Z obrezovanjem rodnega sadnega drevja želimo zagotoviti zadostno zračnosti in primerno osvetljenost krone. Neusmiljeno odstranimo vse bolne in vse suhe veje. Odstranimo tudi veje, ki rastejo navzkriž, v notranjost, preblizu skupaj in na hrbtu og¬ radnih vej. Odstranimo torej vse veje, ki delajo krono pregosto. Veje, ki so že več let obilno rodile, se pod težo plodov upognejo, a na njihovem hrbtu odženejo novi poganjki. Opazili bomo, da upognjena veja vse manj rodi in vidno peša. Krepijo pa se poganjki, ki so zrasli na njenem usločenem delu. Tako ve¬ jo je treba obrezati in sicer tik za prvim primernim poganjkom. (Skica št. 2.) Ta poseg imenu¬ jemo spodrezovanje. Mlademu poganjku s tem omogočimo, da kmalu zavzame in izpolni praz¬ nino, ki jo je zapolnjevala od¬ stranjena veja. Za stara drevesa pride v poš¬ tev pomlajevanje. Pomlajujemo jih tako,, da močno skrajšamo vse ogradne veje na 30—50 cm dolge štrclje, iz katerih poženejo močni mladi poganjki. Iz teh po¬ ganjkov vzgojimo nato novo kro¬ no. (Skica št. 3.) Mnogokrat lahko drevesno krono naredimo svetlejšo in red¬ kejšo z upogibanjem posameznih vej. Ogrodje veje razpnemo z vstavljenim lesenimi palicami, ki jh na obeh koncih primerno prirežemo, da ne rabijo lubja na vejah. Stranske in zlasti spod¬ nje veje pa pripognemo s prive¬ zovanjem na nižje veje ali na v zemljo zabite kole. Upogibanje vej odločilno vpliva tudi na rod¬ nost. Italijanski sadjarji so na 216 skica 1, 2, 5 ta način v nizkodebelnih plan¬ tažah povečali pridelek sadja za četrtino. Asimilati, ki nastajajo v listih, se v upognjeni veji dalj časa zadržujejo, s tem pa pos¬ pešijo nastajanje rodnih ali cvet¬ nih brstov. (Skica št. 4.) Obrezovanje breskev Vsa navedena pravila obrezo¬ vanja veljajo tudi za breskve. Ker pa rodijo breskve le na mla¬ dih poganjkih ali enoletnem le¬ su, moramo izrojene vejice ob vsaki rez odstranjevati, hkrati pa naravnavati primerno rast mla¬ dih vejic. Vejico, ki je rodila lansko leto, obrežemo, njeno me¬ sto pa naj izpolni za dobo ene¬ ga leta nova rodna vejica. Ve¬ deti moramo seveda še to, da se pri breskvah srečamo s pravo rodno vejo in nepravo rodno ve¬ jo. (Skica št. 5.) Prava rodna vejica ima v isti višini na vsakem boku po en cvet, na sredini med cvetoma pa rastni vršiček. Ta rastni vr¬ šiček bo prehranjeval pripadajo¬ ča plodova. Neprava vejica ima pa izmenično razporejene cvet¬ ne in rastne brste. Taka vejica mnogo manj rodi. Pri obrezova¬ nju se jih izogibamo in dajemo- prednost pravim rodnim vejam. Kako z rezjo hkrati uravna¬ vati rodnost mladih vejic nam kaže skica št. 6. Pri lanskoletni rezi breskev smo poleg rodne 217 vejice pustili še drugo, ki smo jo pa prikrajšali na štrcelj z dve- na rastnima brstoma (a). Iz teh dveh sta čez leto zrasli dve novi vejici (b). Ko sedaj odrežemo vejico, ki je rodila lani, osta¬ neta navozrasli vejici sami (c). Izmed teh dveh pustimo višjo za rodnost, nižjo pa zopet pri¬ krajšamo na dva brsta (d). Pri¬ hodnjo pomlad bomo imeli po¬ ložaj, ki ga kaže skica e. Takrat bomo izrezali izrojeno vejico, ostali dve pa zopet porabili: eno — višjo — za rodnost, drugo — nižjo — za rast novega rezerv¬ nega leta — itd. Pri odstranjevanju vej mora-- mo paziti, da ne puščamo štrc- Ijev in da ne režemo pre¬ več v živo. (Skica št. 7.) Str- celj se vedno posuši in nudi za svojim lubjem ugodno skrivali¬ šče drevesnim škodljivcem. Sča¬ soma prične štrcelj trohneti in predstavlja večno leglo raznih bolezni. Rez v živo je prav tako nevarna. Ako prerežemo dreves¬ ne žile, po katerih se pretakajo rastlinski sokovi, odpremo zaje- dalcem pot v drevesno notra¬ njost, preostala veja pa je na 218 tistem mestu tako oslabljena, da jo odlomi že močnejši veter. Tanjše veje odrežemo s sadjar¬ skimi škarjami, debelejše pa od žagamo. Pri žaganju moramo biti zelo previdni, kajti zažagana ve¬ ja se mnogokrat pod lastno težo odčesne, še preden smo jo po¬ polnoma prežagali. Ta pa pome¬ ni, da smo uničili tisti del dre¬ vesne krone, saj je nastala rana prevelika, da bi se zacelila. Pred tako poškodbo zavarujemo drevo tako, da podžagamo vejo najprej od rpodaj in sicer vsaj 15 cm od izrastišča in do tret¬ jine debeline globoko. Nato ža¬ gamo vejo od zgoraj, a še neko¬ liko boljv stran od izrastišča kot prej — vsaj 25 cm. Veja se lahko sedaj odlomi le do spod¬ nje zareze in izrastišče ostane nepoškodovano. Štrcelj, ki pri tem ostane, zlahka obvladamo z eno roko, odžagamo ga pa na pravem mestu brez bojazni pred poškodbo. (Skica št. 8.) Opisa¬ ni način je res nekoliko zamu¬ den, vendar njegova zanesljivost odtehta izgubo časa. Žagamo seveda le debele veje, vse tanjše pa odrežemo s škar¬ jami. Topi krak rezila nastavi-, mo pod vejo, ostri krak pa nad vejo. Obratno ne delamo ni¬ koli. Z levo roko vejo nekoliko pripognemo, hkrati pa zarežemo s škarjami. Če so škarje dovolj ostre, lahko na ta način odre¬ žemo tudi do 5 cm debele veje. Vedno pa je bolje, če debelejšo vejo odžagamo, kot da bi se s škarjami mučili in raztrgali lub na izrastišču. Pri krajšanju odrežemo vejo tik za dobro razvitim očesom, da ne ostane štrcelj. Če s kraj¬ šanjem nastane v kroni prazni¬ na, bomo vejo odrezali za tistim očesom, ki je obrnjeno proti praznini, ki jo nova veja kmalu zapolnila. Pri obrezovanju nasta¬ le rane, vsaj večje, premažemo s cepilno smolo. Kako naredimo cepilno smolo, ste izvedeli v eni od lanskih številk TIM-a. Divjačina v sadovnjaku škodljiva Srne in jeleni so v sadovnjaku nezaželeni gosti., ker obgrizuje- jo rastne vršičke na nižjih vejah, jeleni pa z rogovjem lomijo tudi debelejše veje. Lub na drevju ne le obgrizujejo, marveč ga dobe¬ sedno olupijo. Tudi zajci se radi zatekajo k lubju in povzročajo prav občutne rane. Za odvrača¬ nje divjadi imamo dandanes že različne kemikalije in doma pri¬ pravljene mešanice. Dostop do debel jim lahko tudi preprečimo z ograjo, z ovijanjem debel in na druge načine. Vedeti pa mo¬ ramo, kaj storiti z drevjem, ki ima od divjačine obdrgnjeno ali obžrto lubje na deblu. Takoj, ko smo rano opazili, jo premažemo po vsej površini s cepilno smolo. Spomladi, ko nastopi čas cepljenja, se lotimo ranjenega debla. Nastalo rano premostimo s cepičem, ki naj bo tako dolg, da ga s spodnjim koncem zataknemo za zdrav lub pod rano, zgornji konec pa za¬ taknemo za lub nad rano. (Ski¬ ca št. 10.) Cepič naj bo primer¬ no debel in iz istega drevesa. Vstavimo ga na način, kot če bi cepili za lub. (Glej TIM št. 8/66). S premostitvijo dosežemo ponoven pretok drevesnih so¬ kov, ki jih je do sedaj ovirala rana na lubju. Če je rana večja, vstavimo več cepičev. Mesta, kjer smo cepiče vstavili, prema¬ žemo s cepilno smolo in povije¬ mo z rafijo. Cepiči naj se prile¬ gajo deblu in rana se bo pričela obraščati. Na tak način rešimo plemenito sadno drevje, ki bi se sicer zagotovo posušilo ali pa le životarilo. Vzgoja krone pri mladem drevesu Z vzgojo drevesa začnemo že ob sajenju. Enoletne sadike, ki jih včasih dobimo, nimajo pri¬ mernih vej za osnovo bodoče krone. Z enako brezvejnato sadi¬ ko se srečamo, če smo okulirali sami doma (TIM št. 8'66). (Ski¬ ca št. 11 a.) Tak brezvejnat po¬ ganjek odrežemo 10—15 cm vi¬ še, kot naj bo visoko bodoče 219 deblo. Če se odločimo za sred- njedebelno vzgojo, bo deblo vi¬ soko 100 cm, poganjek pa to¬ rej moramo odrezati nekako pri 115 cm. (Nizkodebelna vzgoja 60—80 cm, srednjedebelna 80 — 120 cm, visokodebelna nad 120 cm). Na dolžini, ki smo jo pu¬ stili nad predvidenim deblom naj ima poganjek 4 do 6 očes, iz katerih se bo razvila krona. Ta očesa pustimo, oslepimo pa vse spodnje, zlasti še vse tiste ta¬ koj pod predvideno krono. Na spodnji polovici debla lahko oče¬ sa za eno leto še pustimo, ker bodo njihovi poganjki pomagali debeliti deblo. (Skica št. 11 b.) Iz močnih očes pod vrhom zra¬ stejo do naslednje pomladi ve¬ jice in sedaj se odločimo, koliko in katere veje bomo pustili gle¬ de na obliko vzgoje, ki jo pri drevesu želimo doseči. Vseh vej ne smemo pustiti, ker rastejo preblizu skupaj. Najprej spro¬ stimo vrh — voditeljico. To do¬ sežemo z odstranitvijo pavodite- Ijice, ki raste pod ostrim kotom tik pod vrhom in je skoraj tako močna kot vrh. Če bi utegnila ogrožati vrh v rastu še kaka na¬ slednja njžjerastoča veja, jo prav tako odstranimo. Izmed os¬ talih niže rastočih vej pa pusti¬ mo tri, ki naj bodo spiralno raz¬ vrščene okrog podaljška debla in rastejo v različne strani neba ter v primerni medsebojni raz¬ dalji. Te veje niso vedno v rasti lepo izenačene. To izenačenje do¬ sežemo z rezjo. Više rastoče ve¬ jice nekoliko bolj skrajšamo kot niže rastoče. Spodnji po¬ ganjki imajo navadno preveč od¬ prt kot, zato jih nekoliko priv¬ zdignemo in privežemo k podalj¬ šku debla. Poganjek raste pod ostrejšim kotom močneje, in se bo zato kmalu opomogel. Vezi na lubju ne smemo zategniti, da ne bi ovirala debel jen j a poganj¬ ka. Sam vrh naj bo okrog 15 cm višji od ostalih vej. Če je daljši, ga za toliko skrajšamo. Med sadjarji je ustaljeno pra¬ vilo, naj bo kot ob vrhu krone 90 stopinj. (Skica št. Ilc.) V naslednjem letu pustimo pod vrhom še ogrodno vejo in sicer v tisto stran, kamor do sedaj ne raste še nobena. Na ogrodnih jevah pa že zrastejo pomožne ogrodne veje in na teh zopet rodne pogače, ki so spomladi na¬ bite s cvetjem. Vse to velja za okrogle krone: piramidasto, kot- lasto itd., ki jih uporabljamo pri vzgoji jablan, hrušk, češenj in tudi češpelj in sliv. Breskve, včasih pa tudi hruške, vzgajamo v ploščatih kronah : poševna paI- meta, viličasta in druge. Osnov¬ na razlika med okroglimi in plo¬ ščatimi oblikami je v tem, da pri ploščatih kronah ogrodne ve¬ je niso spiralno razvrščene okrog debeljnega podaljška, ampak pu¬ ščamo le nasproti rastoče veje na dveh bokih, vendar pravilo¬ ma nikoli dveh vej iz izrastišča v isti višni. Na takem mestu po¬ daljšek debla zelo oslabi in je nevarnost, da ga zlomi veter ali sneg. Tako razrastišče si sme¬ mo dovoliti le v špalirnih obli¬ kah ob hišnih stenah in ograja- jah, kjer ima drevo mehanično oporo. Iz skic je razvidno, kake vzgojne oblike lahko dosežemo s primerno rezjo. Te oblike so primerne le za hišne vrtove, kjer se lahko posameznim dre¬ vesom bolj posvetimo. Za plan¬ tažne nasade in sadovnjake upo¬ rabljamo manj zahtevne oblike. Mnogo uspeha ! J. Gyorek timov mali oglas Kupim slušalko za ra¬ dijski sprejemnik ali pa zamenjam za dva elektro¬ motorja (Število obratov 360(ymin, poraba toka — 90 mA). Stane Ruparič, Kočevje, Trg svobode 20 fotografi fotogram Če želite hitro, uspešno, pe¬ stro in poceni fotografsko ustvarjati, potem poskusite s fotogramom, ki spada v področ¬ je foto-grafike. Ta panoga je danes zelo uporabna, posebno v reklami in dekoru. Za izdelavo fotograma ne po¬ trebujemo nobenega fotograf¬ skega aparata. V temnici si bomo uredili rdečo in belo luč, pripravili fotografski papir, raz¬ vijalec FR-4 in fiksir, nato pa že lahko začnemo. Najboljše re¬ zultate boste dosegli, če boste fotogram izdelovali pod poveče- valnikom. Ta ima namreč usmer¬ jeno vertikalno osvetlitev, ki daje fotogramu ostre robove. Uporabljajte fotografski papir trde gradacije, velikosti 18 X X 24 cm. Da boste v izdelavi fotogra¬ ma dosegli zaželene počrnitve, si na podolgovatem kosu papirja pripravite LESTVICO OČRNIT¬ VE. Na povečevalniku zaprite za¬ slonko na 8, nato pa na istem kosu papirja napravite nekaj različno dolgih osvetlitev, ki jih označite. Kadar boste pozneje izdelovali fotogram, osvetlite to¬ liko časa, kolikor vam za želeno počrnitev kaže pripravljena le¬ stvica. Glej lestvico I 220 ENOSTAVNI FOTOGRAM Poznamo več načinov izdela¬ ve fotograma. Če polagamo predmete na fotografski papir in kratko osvetlimo, bomo po razvijanju dobili ENOSTAVNI FOTOGRAM, kakršnega ste brž¬ kone že vsi delali. Pri tem do¬ bimo le beline in črnine. Tam, kjer so na papirju ležali pred¬ meti, so na njem ostali beli obri- to f Ae O © c h\ si predmetov. Ker je bil papir okrog predmetov osvetljen, je po razvijanju postal črn. Začet¬ niki uporabljajo za tak foto- gram običajno: ključe, nožič, kovance, radirko, svinčnik, še¬ stilo, trikotnik, gumbe in podob¬ no. Fotogram pa je lahko mno¬ go zanimivejši! Vzemite večjo količino drobnih predmetov ena¬ kih ali različnih oblik, ter z nji¬ mi prekrijte celo površino kosa papirja. Njihovo lego lahko tu¬ di malo uredite ali po okusu popravite. Po osvetlitvi boste dobili nenavadne vzorce ali ra¬ stre. Poskusite za tak fotogram uporabiti: riž, fižol, koruzo, ka¬ menčke, pesek, sponke, vžigali¬ ce, žeblje, vijake in podobno. Dobljene fotograme kopirajte, 221 slika 7 kakor sem to storil na nasled¬ njem primeru. Fotogram 1 Vzel sem risalne žebljičke, jih stresel na fotografski papir ter osvetlil 10 sekund. Dobil sem bele obrise žebljičkov na črnem ozadju. Fotogram 2 Dobljeni fotogram sem kontakt¬ no kopiral na drug kos papirja. Pri tem sem oba obtežil s ste¬ klom, da bi dobil ostro kopijo. Osvetlil sem 50 sekund. Dobil sem tonsko obrnjen fotogram, na katerem so žebljički črni, ozadje pa je belo. Tako lahko kopiram vsak fotogram, pri tem mi bo pa prav prišel aparat za kontaktne kopije. Z izdelavo enostavnega foto- grama lahko uporabim tudi raz¬ lične ploske like iz narave. Po¬ ložim jih na papir, obtežim s steklom in osvetlim. Kratka osvetlitev bo dala njihove obri¬ se, dolga osvetlitev pa še nji¬ hovo strukturo. Poskusite upo¬ rabiti za take fotograme: travo, cvetice, praprot, klasje, listje dreves itd. Iz herbarija sem vzel list in ga položil na fotografski papir. Osvetlil sem 10 sekund in dobil samo obris lista. slika 8 Fotogram 4 Za ta fotogram sem vzel foto¬ grafski papir normalne grada¬ cije, osvetlitev pa podaljšal na 50 sekund. Poleg obrisa sem do¬ bil še ožilje lista in nekaj senc. Poskusite ta fotogram kontakt¬ no kopirati! Zelo pester in zanimiv bo fo¬ togram, če bomo uporabili raz¬ lične vzorčaste tkanine, kose starih zaves, čipke, mrežice, gazo, nitke, žakljevino in podob¬ no. Ostre obrise boste dobili sa¬ mo, če bo vzorec obtežen s ste¬ klom ! Oba načina izdelave fo- tograma lahko tudi kombinira¬ mo, kakor vam kaže naslednji primer. 222 Fotogram 5 Napravil sem fotogram lista. Po osvetlitvi 10 sekund, sem list odstranil, preko cele površine papirja pa sem položil mrežico in jo tudi pokril s steklom. Po¬ tem sem osvetlil še 5 sekund. Tako je nastal mrežasti obris lista. Fotogram 6 Če napravimo kontaktno kopijo prejšnjega fotograma, pa že do¬ bimo nenavadno grafiko mre¬ žastega lista na belem ozadju. Prav gotovo bo težko kdo uga¬ nil, kako ste to napravili. Če vam bo pri poskusih kaj izred¬ nega uspelo, pošljite nam po¬ snetek, ki ga bomo objavili I Za konec pa še dve uganki I 1. Fotogram 7 Kaj predstavlja ta fotogram? 2. Fotogram 8 Kakšen naslov bi dali temu fotogramu? Najboljše odgovore bomo ob- iz znanosti in tehnike isaac newton — velikan fizike Pripovedujejo, da je nekega poletnega dne leta 1665, ko je v Londonu divjala kuga, v Woolst- horpu padlo z drevesa jabolko. Čisto navaden — pa vendar zna¬ menit dogodek. Baje je jabolko zadelo nos mladega filozofa, ki je počival v sadovnjaku — mla¬ denič je kar poskočil od silne radosti. V tistem trenutku je namreč Isaac Newton spoznal, da je jabolko padlo zato, ker ga privlači zemlja, torej zaradi tež¬ nosti in da je težnostna sila ti¬ sta, ki drži vse planete na nji¬ hovih tirih. Naj bo s to stvarjo kakorko¬ li — resnica je, da je Newton odkril sloviti zakon o medseboj¬ ni privlačnosti nebesnih teles in da so ga zaradi tega in drugih njegovih odkritij proglasili za največjega fizika vseh časov in to povsem upravičeno. Isaac Newton se je rodil 25. decembra leta 1642 v kmečki hi¬ ši blizu naselja Colsterworth v Angliji. Oče mu je umrl, še pre¬ den je Isaac zagledal luč sveta. O njegovih otroških letih vemo le zelo malo. Zagotovo je znano, da je bil v dvanajstem letu, ko ga je mati poslala v šolo, že krepak mladenič. Nevvton ni bil nikak čudežni otrok, kot marsikdo misli, am¬ pak le srednje dober dijak. Imel pa je srečo, da je stanoval v hi¬ ši apotekarja Clarka sredi med raznimi učenimi ljudmi, dok¬ torji, advokati in duhovniki, ki so nehote vzbudili v mladeniču ljubezen do znanosti in hrepe¬ nenje po višji izobrazbi. Bil je tudi zelo spreten. Za zabavo je gradil razne mehanične igračke, na primer: nekaj biciklu podob¬ nega, mlin z mlevsko pripravo, zmaja s svetilko, ki je ponoči strašil meščane in vrsto sončnih ur. S stričevo pomočjo je odšel leta 1661 na Trinity Colledge v Cambridge. Bil je med revnej¬ šimi študenti, ki so stregli bo¬ gatim in aristokratskim sotova- rišem in so na ta način prišli do dodatnih denarnih sredstev za svoj študij. Tu ga je po dveh ietih opazil profesor matematike Isaac Barov/, ki ga je začel na¬ govarjati, naj se še bolj opri¬ me študija matematike in opti¬ ke, za kar je še posebno nadar¬ jen. Mladi Nev/ton takrat niti ni bil med najboljšimi študenti, saj je na nekem tekmovanju do¬ segel med stoštiridesetimi tek¬ movalci le štiriindvajseto mesto, vendar ga to ni motilo, da ne bi z vso vnemo izpopolnjeval svoje znanje. V tem času je ta¬ ko izpopolnil svoje znanje latin¬ ščine, da je lahko pisal vse svo¬ je misli v gladki latinščini, ki je bila takrat jezik znanosti in v natančnem in jedrnatem znan¬ stvenem slogu. Proučil je tudi Evklidovo geometrijo in mnogo težjo Descartesovo geometrijo, spoznal Kopernikov sistem, tri¬ gonometrijo in druge novejše pridobitve astronomije, zlasti de¬ la učenjaka Keplerja. Leta 1665 so univerzo v Cambridgeu zaprli zaradi kuge. Newton je polnih osemnajst me¬ secev preživel v domači hiši v VVoolssthorpu. Mati ga je lepo sprejela, dasiravno je menila, da je čudak. Mladi Nevvton res tudi po ves dan ni spregovoril be¬ sede in se je po cele ure spreha¬ jal po sadovnjaku, ne da bi opa¬ zil kogarkoli, nato pa je nenado¬ ma odhitel v svojo sobo, da bi si nekaj zapisoval. In vendar je bilo prav to ob¬ dobje izredno pomembno za Newtonovo ustvarjalnost. V tem času je triindvajsetletni Newton mirno in samostojno razmišljal ter kritično presojal znanstvena dela svojih učiteljev in drugih sodobnikov. V tišini woolsthorp- skih sadovnjakov in polj je New- tonov ustvarjalni duh dobil kri¬ la. Pisec knjige »Zgodovina zna¬ nosti« Pierre Rousseau pravi o njem, da je ta mladenič segel dlje v poznavanju gonilnih sil sveta, kot je to uspelo Arhime¬ du ali Descartesu in da osem¬ najst stoletij, ki so pretekla med Arhimedom in Descartesom ne bi tehtalo več kot dve leti New- tonovega bivanja v VVoolsthorpu. V času svojega bivanja v tem kraju je namreč Newton iznašel 223 infinitezimalni račun, odkril splošne zakone težnosti in se lo¬ til teorije svetlobe. Glavno New- tonovo odkritje, ki je ostalo ne¬ spremenjeno vse do Einsteina, je nauk, po katerem so vsa ne¬ besna telesa, med njimi tudi Zemlja vrte na osnovi čisto eno¬ stavnih zakonov, kot velikanska ura. Ako človek pozna trenutni položaj enega izmed kolesc, lah¬ ko predvidi tudi njegov položaj kadarkoli kasneje. S pomočjo diferencialnega in integralnega računa, ki jih je sam odkril, je Newton lahko for¬ muliral tri splošne zakone giba¬ nja in znani zakon splošne tež¬ nosti. Svoja dogajanja je siste¬ matično obdelal v knjigi z naslo¬ vom »Philosophiae Naturalis Principia Mathematica« (Mate¬ matični principi naravne flozo- fije).Ta knjiga je največje znan¬ stveno delo, ki ga je kdaj ust¬ varil človeški razum. Nobena druga razprava razen morda Dar- vvinova knjiga »Nastanek vrst« ni tako močno vplivala na so¬ dobno mišljenje. Newton je namreč z mehaniko razložil za¬ konitosti velikega dela narave. »Principia« obsegajo tri knji¬ ge. V prvi najdemo tri osnovne zakone mehanike: 1. zakon, da vsako telo vztraja v svojem sta¬ nju mirovanja ali enakomernega premočrtnega gibanja, dokler ga zunanje sile ne prisilijo k spre¬ membi tega stanja; 2. zakon>. ki pravi, da je sprememba gibal¬ ne količine sorazmerna in isto- smerna z vplivajočo silo in 3. zakon, da je učinku vedno enak protiučinek — torej zakon o ak¬ ciji in reakciji. V tretji knjigi »Principia« je Nevvton razložil splošni zakon težnosti, ki pravi, da se vsa te¬ lesa v vesolju medsebojno pri¬ vlačijo sorazmerno s svojo maso in v obratnem sorazmerju s kvadratom razdalje. Iz tega za¬ kona je nato matematično izpe-; Ijal vrsto planetnih zakonov, iz¬ računal maso Zemlje in Sonca ter nekaterih planetov, razložil sploščenost zemeljske oble na te¬ čajih, pojasnil plimo in oseko ter poti posameznih kometov. Položil je torej čvrste temelje nebesne mehanike. V knjigi »Zgodovina znanosti« beremo: »Nikoli se še ni poja¬ vilo nobeno delo iz pozitivne znanosti, ki bi bilo tako po¬ membno in ki bi vsebovalo to¬ liko novih tako važnih resnic. Ves sistem svetovja je bil v tej knjigi urejen v čudovito celoto; splošna težnost je v njej pojas¬ njevala tako Keplerjeve zakone kakor plimo in oseko, planetne motnje kakor premikanje enako¬ nočij in omogočala, da so lahko izračunali sploščenost zemeljske oble kakor tudi Lunino gmoto.« Ti zakoni, ki jih je Newton objavil šele leta 1686, so bili odkriti prav v času »kužnega do¬ pusta«, ko je veliki genij živel v VVoolsthorpu. Leta 1667 se je Newton vrnil v Cambridge in do¬ vršil študije na tej slavni uni¬ verzi. Še istega leta je postal profesor matematike na isti uni¬ verzi. Za plačo 200 funtov je vestno predaval, zraven pa je imel še dovolj časa za znanstve¬ no delo. Pisal je in brusil leče za teleskop, ki naj bi povečal 40 krat. Ko je izšla epohalna knjiga »Principia« je imel Nevvton 45 let. Bil je srednje postave in prijetne zunanjosti. Bolan ni bil nikoli, toda okoli leta 1692 je zaradi prevelikega duševnega de¬ la vendarle opešal. Njegov gi¬ gantski duh je bil nekaj me¬ secev zmeden. Pozneje je ozdra¬ vel in je še vedno prekašal vse sodobnike, vendar se ni več po¬ vzpel do kakega velikega od¬ kritja. Leta 1694 so ga imenovali za ravnatelja angleškega kraljevske¬ ga denarnega zavoda. Leta 1699 je bil izvoljen za izrednega čla¬ na francoske Akademije znano¬ sti, leta 1703 pa so ga imeno¬ vali za predsednika angleške znanstvene družbe Royal Society. To mesto je obdržal do smrti. Bil je dolga leta poslanec v Par¬ lamentu, leta 1705 pa je prejei naslov Sir. Umrl je 20. marca 1727. Po¬ kopali so ga z najvišjimi častmi v VVestministrski opatiji, kjer počivajo angleški kralji. Menb mo, da je to velika čast — za angleške kralje. Prirejeno po članku »I. Newton —• velikan fizike« v »ŽIT« št. 15, leto 1961 in po knjigi P. Rous- seaua »Zgodovina znanosti« svetujemo vam kako lahko pišemo na kovino Včasih bi želeli kak lep kovin¬ ski predmet okrasiti z ornamen¬ tom ali vrezati kak napis, po¬ svetilo ali monogram. Najlažje bomo to storili z jedkanjem s primerno kislino ali z neko ustrezno kemikalijo, ki jedka do¬ ločeno kovino. Predmet, na katerega želimo nekaj narisati ali napisati, pre¬ mažemo najprej z asfaltnim la¬ kom ali z voskom. (Tekoč vosek kar vlijemo na kovinsko plo¬ ščo.) Ko se strdi, vrežemo črke ali okrasek z jekleno konico (ig¬ la, ostro šilo ipd.) v voščeno oziroma asfaltno prevleko, tako da bomo s konico segli prav do kovine. Sedaj je treba vse vre¬ zane črte izpolniti s kako kemi¬ kalijo, ki jedka kovino in pu- j stiti, da kemikalija nekaj časa učinkuje na kovino. Po nekaj minutah (točen čas določite s poskusom) odstranite prevleko 224 in sicer lak z bencinom ali z drugim primernim razredčilom, vosek pa kar s segrevanjem. Po¬ kazal se vam bo lepo vrezan na¬ pis, oziroma okrasek. To ni nič težkega, treba pa je vedeti katere kemikalije jed¬ kajo posamezne vrste kovin. Ke¬ mikalij za jedkanje kovin je mnogo. Raztopina kalijevega bikroma- ta v 8 kub. centimetnih vode in 2 kub. 'centimetrih žveplene kis¬ line jedka baker, med in jeklo. Med jedkamo tudi z zmesjo treh delov čiste solitrne kisline, dveh delov ocetne kisline in de¬ vet delov vode. Prevleka naj bo asfaltni lak. Zmes 10 gramov feriklorida in 2 gramov koncentrirane solne kisline v 100 kubičnih centimet¬ rih vode učinkuje na železo, jek¬ lo, svinec, baker, cink in zli¬ tine teh kovin. Z raztopino enega dela kon¬ centrirane solne kisline v 100 delih alkohola jedkamo alumini¬ jeve zlitine. timovi mali oglasi Prodam sestavljenko »KONTEMA« K 15 in se¬ stavljenko ELEKTROPIO- NIR. Robert Čehovin, Nova Gorica, ul. Karla Marksa 2 Prodam okoli 200 tu¬ rističnih prospektov ev¬ ropskih držav. Cena pro¬ spektov po dogovoru. — Prodam tudi posamezne prospekte. Branko Kapun, Podgorica 4, p. Dol pri Ljubljani. med. kontakt up oh ttivka medeninasti nastavek ■peto medeninasti podaljšek Slika sodi k članku o indikatorju električne napetosti Glej stran 216 modelarji material za izdelavo vaših modelov dobite v trgovini »MLADI TEHNIK« LJ UBLJANA, Stari trg 5