^MORSKI DNEVNIK V,2*™. uhajati v Trstu SzS PLEVNIK pa 26. novem-X. '943 » vasi Zakriž n* «^ier*tnim' razmnožen Od 5. do 17. *JW«mbra 1944 se je ti-v rJ! tlslcarn' »Doberdob* ^ Gorenj'Trebu' lila. , 18. septembra ČT 1. maja 1945 v »arni tSlovenija* pod !Sfc* Idriji, do 8. »'845 pa v osvoboje-S“"T™tu.kjwjauSlaM_ ^•rilka. Bil j« edirti ur"1 Psrtuanski DNEV-v žssužnjeni Evropi, O- ■- M O ~0 73 o ► m c= > »i o- t_ o x- ~ iO m -..n j 73 2.' Ul : £__ .£> r~i Ni > 2 3> i—j n 2> S”Sfr;;r": Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 163 (11.579) Trst, četrtek, 14. julija 1: 6 ro Ob krvavih dogodkih v Čilu Pertini zahteva od de Quellara obsodbo Pinochetove strahovlade Prejšnja noč je kljub policijski uri potekla v znaku manifestacij in spopadov s policijo: dva mrtva in številni ranjeni ter aretirani ~~ Predsednik italijanske re-'^an ljudi ter izvedla na sto-sfo aretacij. Kljub uvedbi policij- S*i“- z,f9Padih s policijo. jjJf6-.?0 v raznih četrtih Santiaga in j^ai^ nemiri ob manifestacijah boa. vlada je izpustila na svo-ta Za/jYa sindikalna voditelja, toda Hib T1* J'e še vedno ostal predsed-kn Jokata rudarjev v rudnikih ba ^^odolfo Seguel. 5be Zad®jlh uradnih vesteh so vojaki ,a»ti ubile dve ženski in hudo kot i nrai*adeniča ter aretirale več ■W0 manifestantov. Craxi k predsedstvu vlade RIM — Večina političnih opazovalcev tolmači včerajšnje dolgo srečanje med prvakoma socialistov in republikancev Craxijem in Spadolinijem kot uvod v novo petstrankarsko koalicijsko vlado med KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, ki bi ji načeloval sam socialistični tajnik. O pogovorih niso izdali nobenega uradnega sporočila, a vse kaže, da so bili plodni, ker je Craxi dal republikanskemu tajniku in bivšemu predsedniku vlade zadostna jamstva tako glede zvestobe atlantskemu zavezništvu in torej obvezi o jedrskih izstrelkih na Siciliji, kot glede «strogosti» v gospodarski politiki, ki je bilo republikansko volilno geslo. O pravem razpletanju vladne krize se bo sicer lahko začelo govoriti šele v drugi tretjini meseca, ko bo Pertini opravil običajna posvetovanja in poveril izbrancu mandat za sestavo vlade. Toda že sedaj kaže, da je KD pripravljena prepustiti vodstvo kabineta Craxiju, morda tudi s tihim upanjem da ga «iztroši», do take rešitve so pa z večjim ali manjšim navdušenjem odprti tudi drugi partnerji. vBč NA 3. STRANI Spadolini in Craxi po včerajšnjih pogovorih (AP) VEČ NA 2. STRANI V zbornici vložen zakonski osnutek KPI o globalni zaščiti Slovencev V senatu bo med prvimi vložen prihodnji teden RIM — V poslanski zbornici so komunistični poslanci Cuffaro, Baracetti, Gasparotfo in Polesel-lo vložili zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Besedilo je isto, kot je bil zakonski osnutek KPI v prejšnji zakonodajni dobi. Isti poslanci so tudi vložili zakonske osnutke o zaščiti jezikovnih manjšin, o ovrednotenju furlanske kulture in jezika in novi ureditvi vojaških služnosti. Senatorka Jelka Gerbec nam je sporočila, da je dosegla v posebni komisiji senatne skupine KPI, da bo globalni zakon o slovenski narodnostni skupnosti vložen v senatu med prvimi tremi. Sistem v senatu je namreč drugačen in partija zbere razne predloge in med prvimi vloži politično pomembne in med njimi je tudi zakon o globalni zaščiti. Senatorka Jelka Gerbec je za ta zakonski osnutek napisala nov uvod, besedilo členov pa je nespremenjeno. Zakon bo vložen prve dni prihodnjega tedna. S soje pokrajinskega sveta Po odobritvi proračuna krize in pogajanj cas Trst talo-g.. ~~ Sinoči se je sestal tržaški tHorafns*ci svet, da bi razpravljal o Sikaunu-. Bila je to zadnja prerane-. ^ia, končnega izida pa ne ° Rjaviti, ker se je seja za-sti pg P02"!« v noč. Po vsej verjetno-t*»rw 0 Proračun sprejeli. To pa ne ^ Se 'k!? k1"*2® ™. nasprotno; odpi-°bdobje nelahkih pogajanj. Ji orihr^0^0 Predsednik in ostali čla-‘h sv^a odstopili, 21. julija pa se Ponovno sestal, da sprejme Jjrtej. formalno na znanje, s uradno prične krize po-ke uprave. 4ilo tun šobnega se bo očitno zgo-? Ni t J?3 fržaški občini in s tem '•a bost uresničilo predvidevanje, d^°čiln'K V svet*h s pomočjo %rcn.,3 Klasov demokristjanov o-n= poračuna, obe krajevni u-,i:. “osta v krizi in bosta lahko ^ PqW' norrnalne upravne posle ^žppg-3*0; jeseni p« se bo pričelo Pa ž ^ ° oovi*1 kombinacijah. e z®lo verjetno na osnovi rav-W l! .ki bo ustvarjeno v deželi, y°lili Poriedeljok. 18. julija a kj^č^^mka deželnega sveti, se že razgovarjajo o sestav; nove deželne vlade. Zelo verjet:-.o ji bo predsedoval ponovno demokristjan Comelli, sestavljali p>a svetovalci pet-stranske koalicije. Seveda pa je še vedno odprto vprašanje, kakšno bo notranje razmerje sil in kakšen bo program. Proces NOCS RIM — Medtem ko je v Padovi javni tožilec Borraccetti postavil svoje zahteve na procesu proti pripadnikom NOCS, ki so obtoženi mučenja ječarjev ugrabljenega ameriškega generala Dozierja, je eden od nekdanjih obtožencev, novoizvoljeni poslanec PSDI Salvatore Genova na tiskovni konferenci sprejel precej odločno stališče do procesa. Po njegovem so scenarij procesa sprejeli že pred časom. VEČ NA 2. STRANI Zavlačevanje ZDA na madridskem KEVS MADRID — Na včerajšnji plenarni seji madridske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi so zaman čakali na ameriški odgovor na španski kompromisni predlog sklepnega dokumenta. Vodja ameriške delegacije na KEVS Max Kampelman se je šele pozno sinoči sestal z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, da se bodo na zasedanju šele danes seznanili z ameriškim odgovorom. Sodeč po nedavnih izjavah zahodnonemškega zunanjega ministra Han-'a Dietricha Genscherja bodo ZDA pristale na španski kompromisni predlog. Washingtonu se namreč ne splača, da bi se preveč zameril Špancem, ki so zastavili ves ugled svojega premiera Gonzaleza, da bi se konferenca končno končala. V pričakovanju konsenza so delegacije na včerajšnji seji že sprejele vrsto sklepov. Kanada je privolila, da bo gostitelj konference o človekovih pravicah, Poljska pa se je odpovedala konferenci za razorožitev Zaradi gospodarske krize v zahodni Evropi Jugoslovanski zdomci prizadeti BEOGRAD — Neugodne gospodarske razmere v zahodnoevropskih državah precej prizadenejo tudi Jugoslovane na začasnem delu v tujini. V zahodnoevropskih državah je okoli 900.000 jugoslovanskih delavcev in članov njihovih družin, že okoli 70.000 pa jih je brez zaposlitve. Glede na zapletene gospodarske razmere je realno pričakovati, da se bo ta številka celo povečala. To so poudarili na včerajšnji seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDL za vprašanja jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini. Vračanje delavcev v domovino in njihovo vključevanje v domače gospodarstvo je pomembna naloga vseh družbenopolitičnih in gospodarskih struktur, so poudarili. O povratnikih še vedno razpravljajo kot o ljudeh, ki bodo s seboj pripeljali sredstva, ki bi omogočila odpiranje novih delovnih mest, pozabljajo pa na njihove velike strokovne izkušnje, pomembne za domače gospodarstvo. Na seji so razpravljali tudi o predlogu za spremembo carinskih predpisov, ki se nanašajo na Jugoslovane na začasnem delu v tujini ob njihovih obiskih in vrnitvi v domovino. Podprli so usmeritev, da bi s spre- membami carinskih predpisov povečali uvozne pravice, tako, ko pridejo na obisk, kot tudi ko se dokončno vrnejo v domovino, (dd) FLM pri Scottiju RIM — Pogajanja za obnovitev delovne p»godbe za kovinarje zasebnega sektarjia (nekaj nad milijon delavcev) bodo trajala vsaj še nekaj dni. Minister Scotti je včeraj sprejel predstavnike enotne sindikalne zveze CG IL - C1SL - UIL in FLM, ni pa dal končnega odgovora o njihovih zahtevah px> vnosu pripravkov v svoj posredovalni predlog. Danes bo sprejel predstavnika Federmeccanice Martilla-ra, ki mu bo predočil stališče organizacije, nakar se bo zopet sestal s sindikalisti. Po mnenju* opazovalcev, ki govorijo tudi o določenih znakih popuščanja med [»godbenima strankama, naj bi bil sporazum dosežen morda že do sobote. VEČ NA 2. STRANI obvestilo Bralcem je pričel «Primorski l°Vni^, Shajati z novim de-t*U, 31 urnikom. Sedaj prične-Uej»a avit' dobršen del objavlje-^čbi’ g^a4*iva “»nogo prej, po objav|. Z-e podnevi, vendar pa Do-^j, Jamo zadnje vesti tudi v n uučnih urah. Bralec pro-tis)( za razumevanje, saj se v "a h • 'n uredništvu privajamo Pom.,°v.i sistem in so napake in sti -Jsljivosti možne, še zla-^fein VMn<> bralce, da nam px> •Sitih °i>vestila že v dopoldan-de|0 Urah in nam tako olajšajo Župani pri Pertiniju zaradi lakote v svetu RIM — Predsednik republike Pertini je sprejel delegacijo županov in odbornikov raznih italijanskih občin in strankarskih pripadnosti, ki so jo vodili turinski župan Novelli (KPI), milanski Tognoli (PSI) in, iz Cer-veterija Santangelo (KD), ki so ga zaprosili, ob začetku nove zakonodajne dobe, za primerno posredovanje za pospešeno parlamentarno obravnavo zakonskega osnutka, ki je bil prah na pobudo županov vložen že lani, za ohranitev pri življenju 3 milijonov ljudi, ki jim grozi letos smrt od lakote. ' Novelli je s tem v zvezi opozoril Pertinija tudi na apel Nobelovih nagrajencev in je napovedal vsedržavno manifestacijo v podporo pobudi, ki bo septembra v Rimu. Milanski župan Tognoli je podprl Novellijeva stališča in je med drugim predlagal, naj tudi občine prispevajo svoj delež v boju proti lakoti na svetu s prihranki na proračunskih postavkah, ki večkrat pred videvajo nepotrebne izdatke. Težave v bolnicah goriške pokrajine GORICA — V prihodnjih dneh bodo v javnih bolnišnicah na Goriškem hudi zapleti. Enotni sindikat CGIL -CISL - UIL je namreč nap»vedal e-notedensko razčlenjeno stavko, da bi s tem izsilil rešitev pierečih težav zaradi [»manjkanja osebja. Predvidoma bodo s sindikalnim bojem pričeli uslužbenci tržiške in gradeške bolnišnice in to 25. julija. Ni pa izključeno, da se ne bodo protestu piridružili uslužbenci drugih javnih bolnišnic go-riške pokrajine, v bistvu goriške in krminske. Zaostritev je rezultat skrajnega pomanjkanja osebja kot odraz varčevalnih ukrepov vlade. VEČ NA 8. STRANI ZLOMLJENA LOPATICA NI USTAVILA SIMONA PARIZ — Pascal Simon se ni vdal: to je bila glavna značilnost včerajšnje 12. etape kolesarske dirke po Franciji. Potem ko je bil Francoz predvčerajšnjim žrtev nesrečnega padca, pri katerem si je zlomil levo lopatico, a je kljub temu prispel do cilja, je največje pričakovanje vladalo za njegov nastop. Marsikdo je menil, da ga ne bo na startu, Simon pa je držal obljubo in se ne samo predstavil na startu, ampak tudi v bistvu ohranil vso prednost na skupni lestvici. Drugouvrščeni rojak Fignon je namreč pridobil le osem sekund. Vsekakor pa bo treba še počakati, saj je «Toun> še dolg. Vendar ne gre pozabiti, da se je nekaj podobnega pripetilo italijanskemu kolesarju Fiorenzu Magni-ju na dirki po Italiji leta 1956. Magni je tedaj z zlomljeno lopatico nadaljeval dirko in na koncu presenetljivo pristal na drugem mestu za Luksemburžanom Charly-jem Gaulom. VEČ NA 10. STRANI Razgovor Craxi-Spadolini uvod v novo petstrankarsko koalicijo RIM — Tajnika PSI in PRI Craxi in Spadolini sta se včeraj zjutraj pogovarjala več kot poldrugo uro, nakar nista izdala nobenega uradnega sporočila: republikanci so izrazili zgolj lakonični komunike, s socialistične strani pa je sam Craxi optimistično izjavil, da «se z dobro voljo delajo tudi čudeži*. Kaj je s tem mislil? Ves dan se je po Montecito-riu šušljalo, da je bil razgovor «zelo pozitiven*. Socialistični voditelj naj bi rezko sporočil Spadolini ju, da je dobdl od KD jasno ponudbo, da postane predsednik petstranskarske koalicijske vlade. šef republikancev naj bi odgovoril z vrsto političnih in programskih pogojev, ki so po njegovem mnenju nujni za popolno podporo PRI tej operaciji. Predvsem gre za zunanjo politiko, oziroma za postavitev ameriških jedrskih izstrelkov v Comisu do konca leta, nato pa za «strogost», ki je bila v središču njegove volilne kampanje, glede gospodarske politike. Po istih glasovih naj bi dal Craxi resna zagotovila: v bistvu naj bi po- udaril, da so socialisti zvesti NATO in da njihovo stranko označuje velik čut odgovornosti. V bistvu bi se zdelo, da je pet strankarska vlada s socialističnim predsednikom že skoraj na nogah. Smo pa seveda šele na začetku politične krize, ki bo verjetno dolga in bo stopila prve korake le 22. ali 23. t.m., ko bo Pertini poveril pooblastilo mandatarju. Gre pa vsekakor za nekak preokret, ki označuje deveto zakonodajno dobo: KD je pripravljena prepustiti predsedstvo vlade najmočnejšemu zavezniku ne le, ker je izgubila volitve, a ker računa tudi na izčrpanje njegovih ambicij. PO drugi strani so k temu pripravljeni tudi ostali partnerji: PSDI odkrito • zagovarja Craxijevo predsedstvo, liberalci so bili od nekdaj za to. če zdaj tako rešitev zares podprejo še republikanci, postane le zadeva časa in postopkov. Socialisti se seveda zavedajo nevarnosti in težavnosti političnih, družbenih in gospodarskih problemov, ki so pred parlamentom, sedaj še teže nadzorljivim. Zato išče Craxi maksimum jamstev in se zavzema za vstop v vlado prestižnih osebnosti, kot na primer Guida Carlija, ki naj bi prevzel zakladno, in Andreottija, ki naj bi zasedel zunanje ali notranje ministrstvo. Hkrati je uredil razmere v stranki z izvolitvijo Formice za načelnika poslancev in bivšega ministra Fabbrija senatorjev, medtem ko naj bi ostalo vodstvo stranke v rokah Martellija. Levičarska opozicija pa že kaže zobe, češ da bi bilo predsedstvo vlade za PSI dosegljivo z drugačnimi zavezništvi. Pri KD je beležiti imenovanje Ro-gnonija za načelnika poslancev, in Risaglie za predsednika senatorjev, pravi notranji obračuni pa bodo prišli na dan na zasedanju vsedržavnega sveta, ki bo 18. in 19. t.m. Nazadnje je omembe vredno, da se je prvič v zgodovini ustanovila v parlamentu samostojna skupina «neod-visne levice*, sestavljena iz 20 poslancev, izvoljenih na listah KPI, ki ji bo načeloval Stefano Rodeta. R. G. Scotti se še posvetuje za pogodbo kovinarjev RIM — Stiki med ministrom za delo Scotti jem, FLM in Federmeccanico za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev zasebnega sektorja, so se včeraj nadaljevali. Minister je najprej sprejel generalne tajnike CGIL, CISL in UIL Lamo, Carnitija in Ben ven uta ter najvišje predstavnike FLM. Scotti ni zavzel zaključnega stališča do zahtev sindikalistov po vnosu določenih popravkov v besedilo svojega posredovalnega posega, omenil pa je, da so nekateri izmed omenjenih popravkov prej vprašanje interpretacije ustreznih klavzul kakor bistveni spreminjevalni predlogi. Določeni znaki popustljivosti naj bi prihajali tudi s strani Federmeccanice, katere delegirani svetovalec Mortillaro bo danes predočil ministru Soottiju stališče organizacije. Popoldne se bo minister spet sestal s predstavniki enotne sindikalne zveze in FLM, nakar naj bi znova stekla direktna pogajanja med pogodbenima strankama. Opazovalci so mnenja, da bodo pogajanja trajala še vsaj nekaj dni. Tožilčeve zahteve za pripadnike NOCS PADOVA — Dve leti zapora za kapetana Giancarla Arallo in za marešala Danila Amoreja, eno leto in deset mesecev za brigadirja Carmella Di Jannija in Gio-vannija Laurenzija. To so v bistvu zahteve jevnega tožilca Vittoria Borraccettija na procesu proti pripadnikom NOCS v Padovi. Javni tožilec je v svojem posegu poudaril, da se je zavzel za najnižjo kazen, saj je upošteval prispevek, ki so ga obtoženci dali v boju proti terorizmu. Navedel je tudi, da ni nihče pomagal pri preiskavi, saj je na dlani, da niso obtoženci mučili ječarjev ameriškega generala Dozierja iz lastnega nagiba, temveč so bili le zadnje kolesce «perverznega stroja*. Borraccetti je obnovil dogodke od 28. do 31. januarja 1981, ko so se predvsem proti rdečemu brigadistu Ce-sareju Di Lenardu znesli pripadniki posebnih oddelkov policije, da bi izsilili kaj konkretnega za nadaljnjo preiskavo. «Ta proces ni revanš rdečih brigad, je poudaril, temveč je dokaz nadvlade države, ki je pripravljena kljub protislovjem soditi sama sebi*. Seja odbora za proračun SFRJ Načrtovanje proračuna uskladiti s stabilizacijo BEOGRAD — Delegati v odboru zveznega zbora skupščine SFRJ za proračun so včeraj sprejeli predlog zaključnega računa proračuna federacije za leto 1982, s čimer je ta dokument dobil zeleno luč za sprejem v zveznem zboru. Na seji odbora so opozorili, da je treba že pri sprejemanju proračuna za Leto 1984 delati znatno drugače kot do zdaj, ker ni več mogoče dopustiti, da bi se kopičile neporavnane zakonske in druge obveznosti. Ob sprejemu zaključnega računa so delegati odobrili tudi predlog zveznega izvršnega sveta o razdelitvi presežkov proračunskih sredstev v višini milijarde 16 milijonov din, ki so nastali zaradi rasti izvirnih dohodkov proračuna in zaradi varčevanja. Vendar pa je presežek samo navidezen, ker so samo neporavnane zakonske obveznosti od leta 1976 do zdaj 53,6 milijarde dinarjev, celotne pa več kot 120 milijard dinarjev, tako da z razdelitvijo ostanka proračuna pravzaprav pokrivajo že porabljene izdatke. Tako bo ta milijarda odšla gospodarsko manj razvitim republikam BiH, Makedoniji in Črni gori — 150 milijonov din, zveznemu sekretariatu za ljudsko obrambo 410,24, zveznemu komiteju za promet in zveze 274,4 milijona, zveznemu sekretariatu za informacije, oziroma radio Jugoslaviji 36,5 milijona, službi ZIS za obrambne priprave 90, zveznemu sekretariatu za finance za potrebe znanstveno - raziskovalnega dela 6,5 ter zveznemu sekretariatu za zunanje StŠeve za financiranje UN CTAD 49,2 milijona din. Ko je razlagal ta predlog, je pomočnik zveznega sekretarja za finance Egon Padovan poudaril, da je neskladje med pravicami in proračunskimi sredstvi vedno večje, tako da se utegne čez kakšno leto višina proračuna in neporavnanih obveznosti izenačiti. Do tega prihaja pred vsem zato, ker o obsegu proračuna in pravicah uporabnikov ne odločajo istočasno. Tako proračun pri spf$j manju in med letom vedno zmanjšujejo, pravice pa ostajajo ^ nake ali se celo povečujejo, ni v skladu z realnimi možnost11 družbe. Na to je opozoril tudi Rado R01* ki je poudaril, da proračun ne n*”* pokriti vseh potreb uporabnikov, j jih določajo na podlagi načrtov^* ga družbenega proizvoda in naJVTj ga dohodka, ki v sebi vsebujejo “P inflacijsko komponento. Zato je 1 ba trošiti tisto, kar zares ustvadPj in ne tistega, kar mislimo, d3 ustvarjeno. , I Tudi Milan Rajačič se je zaV za onemogočanje prakse nerealne F trošnje, kar pomeni, da je treba spj meniti tudi nekatere zakonske Pfr piše. Če tega ne bomo naredil* . • koj, je dejal Rajačič, bodo pr0*,ej vedno težji. Nato je Roter op<*z^ na pogost pojav, da na delegate P, tiskajo, da bi rešili določene ftnj-L ne probleme, če nekdo daje ^ predloge, potem naj najde tud*, nančne vire, ker je predlog le log, denar pa samo denar. Da tak način načrtovanja P^t čuna ni v skladu s stabilizacij®’ J opozoril tudi Mato Krstovič, *° j. dejal, da mnogi še vedno niso IV pravi jeni na odrekanje. Omeni* tudi primer povečanja osebnih hodkov v organih federacije, d o terega je prišlo brez vednosti ra in zveznega zbora. Kaj bi J"**, dila služba družbenega knjšfS®\^ stva, če bi se tako obnašala kjfp delovna organizacija, je vprašal stovič. (dd) □ POREČ — Na poreški rivieri so d» sedaj uresničili 2 milijona 300 i*j^ nočnin, s čimer so dosegli lanS. pj no število nočnin. Trenutno letuJe poreški rivieri približno 60 tisoč A. stov, kar prav tako odgovarja skoletnemu številu za julij. Ob otvoritvi pristanišča v Baru Milka Planinc n problemih jugoslovanskega gospodarstva BAR — Največje in najpomembnejše delo iz programa obnove in gradnje območij Črne gore, ki jih je prizadel katastrofalen potres, se je uspešno končalo. Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je na velikem ljudskem zborovanju uradno naznanila konec zahtevnih in obsežnih del pri obnovi barskega pristanišča. V 2.500 metrov sodobne pristaniške operativne obale in opremo za sočasno iztovarjanje 20 čezoceanskih ladij so vložili približno 3,5 milijarde dinarjev. Skoraj devet desetin denarja je bilo iz solidarnostnih sredstev, zato je ta pomembni gospodarski objekt hkrati tudi pomnik neločljive skup-nasti ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Milka Planinc je v govoru, potem ko je čestitala navzočim ob 13. juliju, dnevu vstaje črnogorskega naroda in orisala pomen obnovljenega pristanišča, spregovorila še o sedanjih gospodarskih problemih. Po njenih besedah je zelo pomembno, da so dosegli enotnost pri presoji razmer in smernic za odpravo krize. Bilo bi jim sicer lažje, če bi takšno enotno presojo razmer in enotnosti delovanja dosegli že pred leti. toda Jugoslavija ima tudi zdaj dovolj moči, da se izvleče iz težav. Povedala je tudi, da bo skup-ščina SFRJ kmalu sprejela dolgoročni program gospodarske stabilizacije, ki ne bo le objektivni program odprave težav in motenj, temveč tudi program potrebnih strukturalnih sprememb družbenih odnosov, ki naj Jugoslaviji kot socialistični skupnosti zagotove višjo fazo razvoja, (dd) Donat Cattin o Alessandipiniju TURIN — Umor sodnika Emilia A-lessandrinija je bil danes v ospredju zasliševanja Marca Donat Cattina, sina bivšega demokristjanskega ministra in enega glavnih obtožencev na turinskem procesu proti pripadnikom teroristične skupine «Prima linea*. »Komandant Alberto*, kot se je v ilegali nazival Donat Cattin, je tudi včeraj nadaljeval s svojo dvoumno vlogo «nep>opx>lnega skesanca*, ki je pripravljen na sodelovanje s preiskovalci, a pazi, da ne bi njegove izjave sprožile srda «neomajnih». V bistvu ni včeraj povedal nič novega, če izvzamemo njegovo žalost in kesanje zaradi dogodkov, v katerih je aktivno sodeloval. Navedel je, kako so se za »politične umore* zmenili na neki seji vsedržavnega vodstva »Prime linee* v Toskani. Na njem so se tudi odločili, da bo sodstvo glavna tarča. Izbiro sodnika A-lessandrinija pa so narekovali čisto praktični razlogi, saj je bilo na po-dlagi izjav Sergia Sergija prav Ales-sandrinija najlažje spraviti s sveta. O samem umoru milanskega sodnika pa ni Marco Donat Cattin px>vedal nič novega, kar ne bi bilo že znano. Stanarine avgusta poskočile za 12% RIM — Stanarine, ki se določajo na p>odlagi zakona štev. 392 iz leta 1978, bodo 1. avgusta poskočile za 12% in ohranile novo vrednost do vključno julija prihodnjega leta. V Uradnem vestniku je bil namreč objavljen indeks Osrednjega zavoda za statisko ISTAT, po katerem so življenjski stroški v Italiji od junija lani do junija letošnjega leta narastli za 16%. Ker se po omenjenem zakonu iz leta 1978 stanarine višajo v odvisnosti z življenjskimi stroški, in to v razmerju tri četrtine statistično ugotovljenega pokazatelja draginje, bodo stanarine kakor rečeno narastle za 12%. Najemniki, katerih pogodbe so podvržene tako imenovanemu »podaljševanju* bodo morali k temu pridati še 15 odst., kolikor znaša zadnji »obrok* razlike med tem, kar dejansko plačujejo in tem, kar bi morali plačevati po pravilih o pravičnih stanarinah. ISTAT predvideva, da bo poprečna stanarina sedaj poskočila s 105.500 na 118.010 lir ter da bo pri tem prizadetih 5,4 milijona družin. Skupna vrednost vplačanih oziroma kasiranih stanarin se bo tako povzpe-la s 6.800 na okrog 7.600 milijard lir. ---------------e--------------------- ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OVREDNOTENO OBVEZNISKO POSOJILO 1983-1990 ZA 800 MILIJARD LIR I. EMISIJA (CURIE) S 1. avgustom 1983 dozorijo obresti za šestmesečje februar - julij 1983 (kupon št. 1) v višini čistih 91.000 lir za vsak kupon, brez kakršnegakoli odbitka za stroške. Poleg tega sporočamo, da: a) za vrednostne papirje, ki so oproščeni davkov po čl. 5 točka A pravilnika, je znašal donos 18,149%, kar odgovarja matematičnemu poprečju srednjega efektivnega donosa v obdobju maj in junij 1983; b) za 6-mesečne navadne blagajniške zapise (BOT) je znašal donos 17,765%, kar odgovarja matematičnemu poprečju donosov, ki se nanašajo na cene na dražbah v obdobju maj in junij 1983; c) z ozirom na prejšnji točki a) in b), je zato matematično poprečje obresti 17,957%, kar pomeni šestmesečne obresti 8,608%. Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojila obresti obveznic za šestmesečje avgust 1983 - januar 1984 (kupon št. 2, ki zapade 1. februarja 1984) znašale 8,60%, kar je čistih 86.000 lir za vsak kupon brez kakršnegakoli odbitka za stroške. V primeru ko bi v smislu čl. 6 pravilnika prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za drugo šestmesečje življenja obveznic pozitivna razlika v višini 0,608%, torej — upoštevajoč pozitivno razliko prejšnjega šestmesečja — je sedanji povišek kapitala 1,708%. Opozarjamo namreč, da bodo v smislu čl. 6, drugega odstavka pravilnika, izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 8%, pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi. Pinochet se boji upora rudarjev Čile: eden mrtev, ranjeni in aretirani JANTIAGO de CHILE - Dolga y. protesta — noč strahu so ji reda v glavnem mestu, je mimo. Kaže, a 6113 sama žrtev: mlada sta611 va.’. ^ je padla pod streli čil- hieirih*-pa je vee ra-stoti ln vee aretiranih, morda več v m?'- ^ prejšnjih manifestacijah in vJ*\iri j^ju so našteli 6 mrtvih pIS kot 2.000 aretiranih. p^T^^erajšnji dan je v Santiagu nih ?: razmeroma mimo, ob praz-naji javnih lokalih in trgovi razsiiS101.1 večeru pa se je položaj veJta-A 511 v^e Je kazalo, da bodo n^f^e.ure bolj «vroče». Gen Pi-^ ‘ J® ukazal anticipirati pohcij- Br^i^ 113 20- zvečer, da bi pre-V^anifestaeije. (J, ukrepi pa niso preprečili pro-pS v jutranjih urah. Eks- _bomb so za nekaj ur o-■ 6 ^elezniško zvezo med San-mgjT11 te Valparaisom. V glavnem avtob, 50 teanifestanti zažgali neki st^'r Pred raznimi vseučiliškimi Soočanje med policijo in demonstranti v Santiagu de Chile. (Telefoto AP) rnfesA\Pa so študenti priredili ma-2 zahtevo po osvoboditvi Več .iškega prvaka Valdesa. .er Ul noč sta nrenesla s sehr stonriw ul- noč sta prenesla s seboj tenta^Ivanie protesta: dinamitni a-dj ittoa laganje avtobusov, spopa-popojT1 Policijo in študenti. Mesto je prij ohromelo in trgovci so za-Posej®'*3 sv°jili obratov. Ponekod, zažg^/.v Predmestjih, so mladeniči V „L-Stevilne avtomobilske plašče, od vecernih urah pa je bilo slišati lotiee^F^vsod rop>otanje pokrovov, t°y ln ilregih kovinskih predme-sebno■ hupanie avtomobilov. Po-1° slitat- predmestnih četrti pa je bi str^b v strele iz pušk in brzo-gesUf. v?6 mesto je bilo izpisano z ko,. suidikatov: protestirajte, karaj^ es*® in znate, samo protesti- skj odgovoril Pinochet na ljud- siJjern°test?. Tako kot vedno: z na-stM;. P^cije in vojske in tudi s ra2bu-iJete- Prav gotovo je občutil zdaj „aarl° vzdušje mesta, toda za Zal jee ^ ne mora umakniti. Uka-sinditai nai izustijo iz zapora dva hd^~na voditelja, toda predsednik Seg^jv v rudnikih bakra Rodolfo Ta ostal še vedno za zapahi. brejAj3 diktatorskih oblasti ima ^n°thet°nvf ,P°men. Zelo verjetno se l°žai j.,, “Oji. da se bo njegov po-Plan rud n?n° omajal, če stopijo na ja tlpUrarji in če se protestna akti Pasi, omejila samo na skoraj PaoS °,blike ^Pora. raj Janez Pavel H. je še vče-Petfa “enoralni avdiciji na Trgu sv. bi se s??z!va*v k molitvi za Čile, da Pon rešili s sporazumevanjem. Zaire krepi sile v Čadu NA1ROBI — Čadska vlada Hisena Habreja sicer trdi, da je prevzela pobudo na bojišču v svoje roke in da je včeraj popoldne znova osvojila strateško mesto Abeche, 700 kilometrov vzhodno od N’Djamene, vseeno pa še naprej terja direktno intervencijo francoskih sil. Toda medtem ko se Pariz obotavlja intervenirati, je Zaire sklenil okrepiti svoje ekspedicijske sile v Čadu na 2000 mož, vrhu tega pa je poslal Habrejevi vladi v pomoč tudi tri reaktivne bombnike «mirage». Če drži, kar je sinoči objavil radio N’Djamena, potem se je vojna sreča naposled nagnila na Habrejevo stran. Radio je namreč objavil, da so vladne sile ponovno osvojile, po večdnevnih srditih spopadih, ključno mesto Abeche, ki brani nadaljnji prodor proti N’Djameni, vrhu tega pa še kraja Arado in Biltin na severu. Dan pred tem so v N’Djameni objavili, da so zavzeli dva druga kraja, Um Chalubo in Kalait. To bi pomenilo, da so na vzhodu dežele ostali le še posamični žepi odpora, zlasti v pogorju Kulunda, ki je štiri kilometre stran od Abecheja. Toda v N’Djameni so mišljenja, da so razmere še zmerom dramatične, predvsem zaradi libijske podpore silam bivšega predsednika Gukunija Weddeya, ki je hkrati izjavil, da mu' pomagajo nekatere druge afriške države Ni rekel, katere, a menijo, da je mislil na Benin in Madagaskar. Zato v N’Djameni vztrajajo, da bi morala francoska vojska direktno poseči v spopad, čemur pa se Pariz upira. Čadski zunanji minister Idris Miškin se je o tem pogovarjal v Parizu, preden je davi odpotoval v Peking, kjer utegne zaprositi tudi za kitajsko vojaško pomoč. Tako libijski voditelj Gadafi kot bivši predsednik Gu-kuni sta opozorila Pariz, naj ne intervenira v Čadu, ker bi to lahko imelo resne posledice. Gukuni je celo rekel, da bo v tem primeru preselil spopade na ulice Pariza. Morda je ravno to spodbudilo zairskega predsednika, maršala Mobutuja da je sklenil poslati v N’D ja meno dodatnih 1.750 vojakov, poleg 250 padalcev, ki so prišli pred tednom dni. Ni znano, ali je to storil na lastno pest ali pa morda po namigu iz Pariza. V Kinshasi so izjavili, da bo 2.000 zairskih vojakov predvsem branilo prestolnico N’Djameno in njeno mednarodno letališče. Vrhu tega so poslali v pomoč Habrejevi vojski še tri reaktivne bombnike vrste v.mirage», ki utegnejo uspešneje poseči v spopade, saj imajo daljši radij letenja kot trije poprej poslani lovci «macchi». Maršal Mobutu je hkrati poslal tudi dva transporterja «herculesa», da bi na bojišče dostavljala dodatno orožje in strelivo, posebno iz Francije. Maršal Mobutu ima s pošiljanjem sil v Čad svoje osebne račune z Gadafijem, saj je le ta pred letom, ko je Zaire obnovil stike z Izraelom, odpoklical svojega veleposlanika iz Kinshase. Poleg tega se je tudi sam Mobuta, med vdorom katanških žandarjev pred leti v pokrajino Shaba, reševal s tujo, predvsem maroško pomočjo, in ker ni izključeno, da bo imel zaradi težavnih razmer v Zairu še tovrstne potrebe, je pošiljanje sil v Čad lahko tudi «zavarovalna polica» za prihodnost. S tem svojim ravnanjem pa je Zaire že izzval kritike ponekod po Afriki, pa tudi zunaj nje, saj je sovjetska agencija TASS opozorila, da so se razmere v Čadu resno poslabšale zato, ker se skušajo nekatere zahodne sile vmešati v spopade določene afriške države. Prav zato v Afriki nestrpno pričakujejo sestanek devetčlanskega biroja Organizacije afriške enotnosti, ki se bo začel čez dva dni v Adis Abebi in skušal poiskati politično rešitev za čadski spor. TIT DOBERŠEK Spet smrtne kazni v VB? Senat ZDA: Nujno srečanje r Je HoUoway v Londonu so 13. julija 1955 izvršili smrtno obsodbo, ki Jiubiojj, °te® aodišče izreklo proti manekenki Ruth Ellis, ker je umrila svojega i eksek , ** EIUs je bila zadnja ženska, ki so jo usmrtili v Veliki Britaniji, kr 0 s .očiji so na vhodne duri zapora obesili potrdili o izvršitvi smrtne kazni terti obsojenke. Ali bomo v kratkem spet priča takim prizorom v VB? med Reaganom in Andropovom WASHINGTON — Ameriški senat je pozval predsednika ZDA Ronalda Reagana in sovjetskega voditelja Jurija Andropova, naj se srečata v najkrajšem času. Poziv voditeljema obeh supersil je ameriški senat odobril na predlog republikanskega predstavnika Arlena Spectra med glasovanjem o obrambnem proračunu ZDA. Po mnenju ameriškega senata naj bi do srečanja na vrhu prišlo v najkrajšem času. Vzdušje je v tem trenutku sorazmerno pozitivno, saj kaže, da se bosta velesili dogovorili o dokumentu o človekovih pravicah, ki naj bi ga odobrila konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. V nasprotju s tem pozivom, ki sili državnika k dogovarjanju, pa je a-meriški senat v isti sapi odobril tudi začetek proizvodnje novih jedrskih izstrelkov, namenjenih topništvu. V zvezi s sovjetsko - ameriškimi pogajanji za omejevanje strateškega orožja pa ameriški list «Washington Post* piše, da je Moskva predlagala novo «streho» večkoničnih strateških raket in bombnikov. Po sovjetskem predlogu naj bi obe velesili imeli največ 1.100 medcelinskih raket in bombnikov. Ameriški list dodaja tudi, da se v Washingtonu niso še izrekli o tem predlogu in ga še preučujejo. V zvezi z vprašanjem razorožitve velja zabeležiti še, da je včeraj prispel v Moskvo izvedenec SPD Egon Bahr, ki bo imel tridnevne razgovore s sovjetskimi voditelji. Bahr je ob prihodu izjavil novinarjem, da je treba u-poštevati tudi število britanskih in francoskih jedrskih konic pri pogajanjih o tako imenovanih evroizstrelkih. Le tako, je dejal predstavnik zahodnonem-skih socialdemokratov, bo možen kompromis med SZ in ZDA. RRibna eksplozija Ia domRevnega P^Rskeara terorista Mad 'ega yčera; — Bombna eksplorija je ^teista*1 ’teva*a človeško življenje v k®že, j teestu San Sebastiano. Vse f®l ^ a -|e Peklenski stroj eksplodi-ie Daj|j aključiu »n ubil teroriste, ki teSriigo ‘2vesti atentat na vo- dila t,a|^®UarA( A lONG-EfA- V hosti napisov, ki «krasijo» zloglasno Ulico Paduino, se je v dneh, ko se je misovska bakla najbolj razplamtela v ognju nostalgičnega obujanja spominov na črno dvajsetletje in žolčnih protislovenskih napadov, pojavil tudi gornji napis, ki zgovorno pripoveduje mimoidočemu, kako se je »nadebudna* Grilzova škvadra obnašala po slovenskih vaseh. Fašistični pretepači, ki imajo svoj brlog, kot vemo, v omenjeni ulici, so z napisom, ki ga vidimo na sliki, dejansko priznali, kaj so počenjali v Lonjerju in drugod. Ko se bo torej sodno kolesje končno spravilo v pogon (čas bi že bil, da bi do tega le prišlo) bo napis lahko element samoobtožbe. Upajmo, da bodo policijske in sodne oblasti tudi to upoštevale. Obenem bi bilo lepo in primerno, če bi pristojne oblasti poskrbele tudi za odstranitev teh napisov, ki niso v čast državi, kakršna je Italija, ki se rada ponaša s trditvijo, da izhaja iz protifašističnega odporništva. Danes izidi matur na klasičnem liceju in poklicnem zavodu Maturantje klasičnega liceja in jj klicnega zavoda za industrijo in bodo danes že zvedeli za izide lostnih izpitov. Na zavodu «J- “. fan» bodo objavili učne uspehe tur ob 11. uri, uro kasneje pa razobesili ocene mature tudi na » sičnem liceju. Danes se bo medtem začel Ig del izpitov na tržaškem Izpiti se bodo, prav tako kot na stvenem liceju in na trgovskem ničnem zavodu nadaljevali do P^. deljka, rezultati matur pa vidoma objavljeni 21. julija. Do 26. vložiti prosu]1 za pirejem deželnih prospekt^ da Pokrajinska uprava sporoča, -.-^i želni zakon štev. 49/83 Pre<^v’,, $ podeljevanje finančnih prispevka , tečaje glasbene usmeritve (za sko petje kot za godbe na P1"^ ki jih prirejajo krajevne uprave, me ali združene ter zasebne u nove in institucije, ki imajo vzgo^ kulturne namene. Prošnje za prejem prispevka ^ tekoče leto je treba vložiti do julija pokrajinski upravi. S sprehoda po maturi na klasičnem liceju Dobra priprava in priprava z «nekaj več» Ob koncu našega sobotnega sprehoda po maturah smo zapisali o veselem poskoku kandidatke znanstvenega liceja po ustnem izpitu, ki je nedvoumno pričal o njeni sreči ob dobro opravljeni preizkušnji. Podobni, morda še bolj intenzivni reakciji smo bili priča v ponedeljek na klasičnem liceju. Kandidat, ki je komaj prestal izpraševanje, je stekel na vso moč, kar so ga noge nesle s konca hodnika v prvem nadstropju, na en mah preskočil štiri stopnice sredi hodnika ter zavihtel z nogo po zraku, kot da bi, nogometaš, brcnil imaginarno žogo v prav tako imaginarna vrata ocenjevalne komisije in, seveda, dosegel zmagoviti gol v tem svojem življenjsko pomembnem julijskem srečanju. Nato je z dvignjenimi rokami presrečen padel v objem kolegov na začetku hodnika ter jim na vsa usta zadihano razlagal o uri, ki ga je bila tako strah, da je skoraj vso zadnjo noč prebdel nad knjigami in ki je bila končno mimo. Z nebrzdanim tekom je očitno sprostil vso napetost, ki se mu je nabrala v teh »strašnih* dneh. Na klasičnem liceju je povzročila kandidatom največ preglavic pismena naloga iz latinščine. Prevod Senekovega teksta je bil zanje prava uganka, zato je bilo veselje kandidata povsem upravičeno, saj je med zagovorom nalog izvedel, da je pisal nalogo iz latinščine zadostno. Minilo je dobre četrt ure predno je komisija poklicala predse drugega kandidata. Poslušanje njegovega izpita nam je potrdilo vtis o različnih pripravah posameznikov. Za maturo se sicer vsi kandidati solidno pripravijo. Ne bi pretiravali, če bi rekli, da predstavlja za dijake priprava na zrelostni zipit verjetno najbolj intenzivno obdobje študija v vseh petih letih njihove višješolske »kariere*. V posameznih pripravah pa je opaziti vsaj eno bistveno razliko, ki deli kandidate v bistvu v dva dela. Pri enih je priprava omejena na poznavanje programa. Kandidat se dodobra nauči predstavljeni program, tako da ga dobro obvlada in ve odgovoriti solidno na zastavljena vprašanja. Znajde se v težavah le, če mu komisija zastavi vprašanje o temi, ki ni strogo zaobjeta v programu. V drugo skupino spadajo kandidati, ki prav tako dobro obvladajo program, iz lastnega zanimanja, osveščenosti, poglabljanja pa vedo še «nekaj več*. Takih maturantov povezovanje, prepletanje vprašanj iz drugih predmetov, iz tem izven programov, ne preseneti: njihova širša razgledanost jim omogoča, da so kos tudi podobnim argumentom. Kandidata, ki smo ga poslušali na klasičnem liceju bi prišteli v prvo kategorijo. Dobro se je obnesel pri razlagi Manzonija, tako njegovih pesniških del kot tudi »Zaročencev*. Poznal je tudi njegove poglede do vprašanja jezika. Podobno je obvladal Ungarettija in, med novejšimi italijanskimi književniki, Itala Calvina. Zapletlo pa se je, ko se je predsednik komisije obregnil ob Manzonijeve »Inni sacri* in hotel izvedeti, ali imamo tudi Slovenci himno in kdo jo je napisal. Ob kandidatovem molku je moral sam povedati, da je bil to Simon Jenko. Prav tako je bilo z vprašanjem o prevodu »Zaročencev* v slovenščino. Namesto kandidata je spet odgovoril predsednik. Taka povezovanja, predvsem med slovensko in italijansko literaturo, že zdavnaj niso več na maturah novost, še posebno na tistih ne, ki jih kot predsednik komisije vodi prof. Martin Jevnikar. Zato bi morali kandidati pričakovati podobne «pasti» in se tudi nanje ustrezno pripraviti: z odgovori bi prijetno presenetili komisijo in tako preprečili, da komisija njih neprijetno preseneti. Nedavni vladni dekret Malo kisika za družine ki jim grozijo izgoni Nedavni dekret, s katerim je vlada odložila za 4 od 12 mesecev izvršilne stanovanjske izgone, je sprožil v Trstu val zanimanja. Le to je povsem razumljivo, saj se mesto že vrsto let neuspešno spoprijema s stanovanjskimi problemi, ki imajo prav v izgonih iz stanovanj svojo najbolj bolečo rano. Vladni dekret je vnesel med preproste ljudi dokajšnjo zmedo zaradi različnih interpretacij, tako da imajo sindikati stanovanjskih upravičencev od začetka tedna polne roke dela, da bi zainteresirane seznanili z vsebino ukrepa. Premnogi so se namreč veselili odloka, ker so menili, da jim bo tako mogoče za eno leto podaljšati stanovanjske pogodbe, ki zapadejo konec leta. Take je čakalo na sedežu SUNIA in drugih sindikalnih organizacij bridko razočaranje. Dekret v bistvu zadeva odložitev stanovanjskih izgonov, za katere je dalo sodišče že svoj »placet* in bi jih morali izvesti po 25. juliju. Na ta dan bo namreč zapadel prejšnji rok za odložitev izgonov, ki ga je predvideval tako imenovani «dekret Nicolazzi*. Najemniki, ki jim je že ali ^ ^ v kratkem zapadla najemninska^ godba in ki jim je ne bodo stanovanja obnovili, ne bodo “° jp odložitve izgona kar avtomatično-rali bodo zaprositi za odložitev in P ^ ložiti v ta namen vse predvideli kumente, kar jih bo stalo izgubo časa in denarja za kol»°^ I papirje. . k Sindikalni predstavniki imajo na kupe dela z najemninskuni bami, ki bodo zapadle 31. dece1^ . Gre za pogodbe, ki so bile P°dP ^ po 7. novembru 1963 in zadevajo j žine, katerih letni dohodek leta ni presegal osmih milijonov H*-Jji ko večino teh pogodb lastniki » s vanj ne bodo podaljšali in so žeP ; stavili zahtevo po izgonih stanovanj. Samo v torek je pretura odobrila nekaj desetin v nov. Tiste družine, ki bodo imel® ; čo, da jim lastnik obnovi pog°^jJ bodo znašle pred novim »pravične stanarine*, zaradi kar skoraj podvojila. V Trstu bo bo najemnina stanovanja kar sknrai nnrivmila V Trotu bO Pogovori s pokrajinskimi tajniki strank Parovel: možnosti so za sestavo odborov brez LpT Kako ocenjuje Paolo Parovel, ki je pri Tržaškem gibanju odgovoren za politična vprašanja, odločitev LpT, da bo po glasovanju proračunov prešla v opozicijo? »Moja ocena je zelo enostavna* nam odgovarja na to vprašanje; »potem ko je razdejala mesto s slabim upravljanjem v vseh teh Irtih* nadaljuje »se LpT sedaj poslužuje tehnike bega; napoveduje, da bo prešla v opozicijo, toda, v opozicijo čemu? V o-pozicijo načinu po katerem je slabo upravljala mesto! Tako se izmika odgovornostim in vsemu temu, kar je naredila. Sedaj obstaja problem, kdo se čuti, da bi prevzel te odgovornosti in popravil storjeno škodo.* V tem položaju kakšne so perspektive o usodi krajevnih uprav, ki bosta po glasovanju proračunov odstopili? »Na zadnji občinski seji je bivši župan Cecovini imel zelo nadut poseg in dal razumeti, da prehod LpT v opozicijo postavlja v krizo vse ostale stranke in jih torej pogojuje listi sami. V bistvu je dejal, da bo morda pod pogoji, ki jih bo sama postavila, lista sprejela drugačna stališča, čeprav sedaj napoveduje prestop v opozicijo. Obstajajo pa perspektive, da se sestavita odbora brez LpT, ker nihče ni rekel, da je potrebna: nasprotno, saj je veliki poraženec teh volitev, predvsem pa moralni poraženec za situacijo, ki je v mestu.* Kakšne so po vašem možne rešitve? »Po mojem sta dve: ali križne u-prave, ali pa sestava odborov »javnega blagra*; ta zadnji je tudi predlog našega gibanja; take odbore bi morale sestavljati vse demokratične sile, razen LpT in MSI, ki po mojem nista demokratični, in se sporazumeti o štirih, petih osnovnih točkah, s katerimi »izvleči* mesto iz sedanjega položaja; pri tem bi vsekakor vsaka stranka ohranila polno avtonomijo o vseh ostalih vprašanjih. Gotovo gre za težko rešitev, ki zahteva velike odgovornosti, poleg tega pa razne politične sile nanjo gledajo z velikimi pomisleki. Po mojem je to edina rešitev, da se izognemo komisarski upravi in šoku novih volitev. Ne smemo pozabiti, da velikih nerešenih problemov krajevnih uprav ni moč rešiti s komisarsko in zgolj birokratsko upravo; ta vprašanja je treba tešiti po politični poti; poleg tega imamo pred nami velike odgovornosti in možnosti: v Trstu moramo najti rešitve za pridobitev delovnih mest, ki jih po našem mnenju lahko zagotovi italijansko-ju-goslovanska mešana cona za Trst in Koper in te možnosti se lahko uresničujejo le po politični poti. Potrebujemo zato upravi z jasnimi in demokratičnimi, čeprav različno obarvanimi političnimi smernicami. Kako bi na kratko ocenil delo sedanjih odborov? «Absolutno porazno; mislim, da ni sektorja, v katerem bi delovali aktiv no in pozitivno; v bistvu sta životarili in se izogibali političnim izbiram. Naj bolj očiten in verjetno najbolj škan dalozen za obe upravi je primer, ka ko sta se obnašali v skrbstvenem sek torju, kjer nista naredili ničesar in pustili ob strani načrte in programe z dramatičnimi posledicami za prizadete. Nič nista upravi naredili niti glede vprašanja dela in stanovanjske politike. Če pa na primer {»gledamo na vprašanje zaščite okolja, so rezultati naravnost porazni: če se namerava zaščititi Kras, je treba prosto industrijsko cono po osimskih sporazumih zgraditi drugje; samo tedaj bo iz podpisanega sporazuma izvzeta lokacija na Krasu. Kar pa se tiče ostale politike zaščite okolja smo na popolnoma mrtvi točki ali pa pred popol- noma absurdnimi predlogi, kot na pr. onimi o ureditvi 150 okrepčevalnih mest na Krasu; predlagajo pa nam izgradnjo premogovnega terminala, medtem ko se glede upepeljevalnika in depuratorja odtočne mreže ne dela prav ničesar.* Kako je po vašem mnenju lahko mogoče, da v letu 1983 lahko prihaja do takšnih fašističnih provokacij, kot jih je bilo med volilno kampanjo deležno slovensko prebivalstvo po Krasu? «Vse to je možno, ker se v Trstu kultivira taka kultura, ki jo lahko i-menujemo izrazito nacionalistična; i-mamo torej dva Trsta: prvi je ljudski, ki nikakor ni nacionalističen, drugi pa je maloburžujski in nacionalističen, in predstavlja, razdeljen v raznih strankah, še posebej kompakten oblastveni razred. Lista za Trst je še posebej najbolj popoln odraz tega političnega razreda in ima, kot jih imata tudi občinska in pokrajinska uprava, ki sta odraz tudi Liste za Trst, točne odgovornosti na tem področju. Če fašisti lahko hodijo naokrog in pretepajo je zato, ker je lista ustvarila tako okolje in tako soglasje, na žalost, o-krog teh dogodkov; LpT je ponovno zasejala korenine nacionalizma, rasizma, ponovno je postavila v ospredje mentaliteto, ki je na srečo že prehajala v zaton. Tudi okrog tega vprašanja je treba v mestu ponovno zgraditi drugačno zavest in to je naloga demokratičnih sil.* A. S. konec decembra nekaj stotin. ninskih pogodb, v vsej državic. zadevalo več kot 2 milijona Nedavni vladni dekret bo d0* ^ temu morju ljudi, skorajšnji*0 ^ domcem, vsaj nekaj kisika. Za | jj mesecev, za eno leto bo Prel0L| j) hov življenjski problem, ne %r; pa — tako menijo sindikati sta*0 f skih upravičencev —- rešil; č®j |f| leto bo namreč nad njimi I visel Damoklejev meč izgonov- Konec meseca maturantski izlet , turajdif.. Najboljši slovenski matu*«-.^* bodo lahko konec meseca na ‘J da ugoden in brezskrben nač*»1 dili vseh muk, ki so jim j**1.. f mesec prizadejali zrelostni pobliski komite za vzgojo in^Jj ? ževanje ter telesno kulturo orfi veni je je namreč tudi letos ”•‘»1 ral tradicionalni maturantski. _ p Jugoslaviji. Udeležilo se ga HO 46 m,>fiiPontik3e strani zagovarjali stališče, da mora biti pred-ke"*^ skupščine izbran med predstavniki strank večine, ravnJr t'eze‘' ne obstajata dve zbornici, kot na državni Krščanska demokracija je včeraj po seji strankinega izvršnega odbora in srečanju s predstavniki laičnih in socialističnih sil napovedala, da se bo pri glasovanjih o občinskem in pokrajinskem preračunu vzdržala. Na tak način bosta oba proračuna odobrena, s čemer bo odpadla nevarnost, da bi občina in pokrajina ponovno prešli pod komisarski upravi. Po odobritvi proračunov — sinoči je o njem razpravljal in glasoval pokrajinski svet, medtem ko bo na občini glasovanje predvidoma v petek, 22. (o tem bodo danes odločali načelniki svetovalskih skupin, ki se bodo sestali opoldne) — bosta oba odbora odstopila, s čemer se bo začela nova faza posvetovanj za sestavo novih večin, ki jo bo v veliki meri pogojevala odločitev LpT, ki je že napovedala, da bo prešla v opozicijo. Pokrajinski svet se bo v kratkem ponovno sestal in vzel na znanje odstop odbora. Pokrajinski praznik Unita in Dela Od 16. do 24. julija bo v prostorih poslopja tržaškega sejma pokrajinski praznik «Unita in Dela», ki se bo začel z gledališko predstavo bratov Paola in Lucie Pob. Tudi letos so organizatorji poskrbeh za bogat kulturni program, saj bodo v teku festivala nastopali gledališki igralci, kantavtorji, glasbene skupine; predvajali pa bodo tudi filme, in sicer pet sodobnih filmskih posnetkov iz Avstrabje. Priredili pa bodo tudi vrsto okroglih miz, ki segajo od vprašanj sodobne psihiatrije, do političnega stanja v Srednji Ameriki; do-tikah se bodo zlasti za poletje aktualnih tem, in sicer o pomenu morja v današnjem ogroženem svetu in o ukrepih v zvezd z naturističnimi plažami tržaške obale. Med drugimi se bodo občinstvu predstavib tudi mladi slovenski umetniki, kantavtorja Jani Kovačič in Mateja Koležnik ter Boris Kobal in Sergij Verč, ki nastopata v kabaretni skupini «Le Bal-con». Gostovanje poljskega pevskega zbora Te dni bo obiskal našo pokrajino akademski pevski zbor univerze v Lodžu na Poljskem. Poljski pevci vračajo tako obisk, ki ga je pred nedavnim opravil na Poljskem zbor tržaškega konservatorija, ki ga vodi Giampaolo Coral. Tržaški zbor je nastopil v Krakovu, Čestohovi in v samem Lodžu. Smrtna nesreča med Opčinami in Trstom Mladenič pod kolo avtobusa davek*'1 k spet terjal svoj krvni V tol s :^erai malo pred 17. uro so spre-^trogo pridržano prognozo na ŠBi, za oživljanje tržaške bolni- ^^^ča, ki se je hudo po-vj v prometni nesreči na No-Ciisti * Opčine. Fant, imenuje se je -JH10 Desco, star je 20 let, se .Peljal - - na zadnjem sedežu honde im*' i° je v smeri proti Opčinam Ul I. 23-lctni Claudio Birri iz Vink« *ust* 12/3. V enem od ostrih o-Nafe’ V b^žini hišne številke 35, le ip c ^ odcepa za Ul. Commercia-*°fstv °*rr’ nenadoma izgubil nad-lo je 0 ftad motornim kolesom. Ko-DeScaspoekr!ftltu*;’ ki kljub hudi splošni so-"krhstv znani tihotapec z mamili Bruno Di Pietro skupaj s pajdašem, ki ga organi jav- ne varnosti še iščejo. Di Pietro je v Genovi vodil krog Neapeljčanov in je imel v Trstu svojega zvestega zaveznika v Francescu Trocchii, 45-letnem Neapeljčanu, znanem v tamkajšnjem podzemlju z vzdevkom faraone*, Karabinjerji so začeli s preiskavo že februarja letos. Prišli so na sled kurirjem s kokainom, sledili petim ali šestim «prevozam» mamila iz Genove v Trst in izsledili tudi mladeniča, 26-letnega Paola Ravbarja, ki naj bi razpečeval mamilo v Trstu drugim narkomanom. Ob zadnjem prevozu so stopili v akcijo, aretirali osumljene osebe in zaplenili 130 gramov kokaina na domu Trocchie in enega od drugih aretirancev. En gram kokaina stane na črni borzi 150 ti soč lir. Di Pietra, Trocchio, Ravbarja in še dva osumljenca, 33-letnega Giu seppa Ditta in 29-letnega Renata Af-finita je namestnik državnega tožilca dr. Staffa obtožil združevanja v zločinske namene ter, skupaj s preostalimi devetimi obtoženci, tudi posesti in razpečevanja mamil. Drugi kanal, po katerem se je pretakal kokain v Trstu, je izviral v Milanu. Po tej p>oti je prišlo sicer bolj malo mamila. To pot je vodil 52-letni Tržačan Luciano Comolli, ki je že dalj časa živel v Milanu (od tu njegov vzdevek «Milanese»). kjer se je bavil s filmsko proizvodnjo. Tudi njega so obtožili p»osesti in razpečevanja mamil. Preostali člani tolpe vpleteni v razpečevanje kokaina so še: 33-letna Fiorinda Minatauro, 35-letni Antonio Affinito, Maria Calentano Trocchia, 45-letna Vittoria Caruso (vsi ti so še za zapahi) ter 34-letni Andrea Ditto, Iolanda Santacroce vd. Ditto, 28-letna Marina Velišček Affinito in 21-letni Domenico Trocchia, ki so jih nekaj dni po aretaciji izpustili na začasno svobodo. Na spisku osumljencev ima dr. Staffa še tri imena: gre za prestopnike, ki jih preiskovalci še iščejo. Tržaški namestnik državnega tožilca bo danes predal vse akte o tolpi, ki je razpečevala kokain v Trstu preiskovalnemu sodniku, da bo lahko slednji začel s formalno preiskavo o vsej zadevi. Uslužbenci Založništva tržaškega tiska izrekajo svoji kolegici Franki Slavec iskreno sožalje ob izgubi drage none. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga Alojzija Slavec vd. Korošec Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice pri Sv. Magdaleni v bo-ljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Stana in Marija z družino, vnuki Nadja in Igor z družinama ter Franka in o-stalo sorodstvo. Bol junec, Trst, 14. julija 1983 Se o razstavi vin v Repnu Od petka do nedelje pozno v noč je trajala ter se uspešno končala že tradicionalna 21. razstava terana vinogradnikov repentabrske občine. V ponedeljek pa je bilo na glavnem trgu v Repnu nagrajevanje vinogradnikov razstavljalcev domačih vin. Pred na-grajenjem je župan Pavel Colja pozdravil navzoče ter v kratkem nagovoru med drugim dejal: «Kot za vse dosedanje razstave, smemo trditi tudi za letošnjo, da je dosegla izjemen uspeh tako po kakovosti prikazanega pridelka, kakor tudi pri udeležbi občinstva, posebno v nedeljo.® Župan se je ob koncu govora zahvalil najprej vsem udeležencem razstave in tudi tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu. Pred nagrajevanjem je še spregovoril predsednik zadruge «Naš Kras», ki je poznal vse občane, da bi tudi letos, kot druga leta, pripomogli in pomagali pri letošnji kraški ohceti, ki bo od 25. do 28. avgusta, kar je pač ta ena izmed najpomembnejših manifestacij. Sledilo je nagrajevanje. Za teran je prejel prvo nagrado Stanislav Škabar in sicer pokal dežele in sto tisoč lir hranilnice z Opčin, drugo nagrado je prejel Milan Križman, ki je dobil pokal openske hranilnice in petdeset tisoč lir Kmečkega konzorcija (Consor-zio agrario), enako vsoto in pokal je prejel Alojz Škabar za tretjo nagrado. Za bela vina je prejel Mirko Guštin, ki je dobil pokal Kmečke zveze in sto tisoč lir openske hranilnice, medtem ko pa je Ivanka Milič prejela spominsko medaljo kot edina ženska razstavljalka na letošnji občinski razstavi. Omeniti moramo, da so bili, poleg nagrajenih vinogradnikov, pohvaljeni še ostali razstavijalci in sicer: Maks Guštin, Emil, Anton in Silvester Ška- bar, Romano Purič ter Alojz Milič in Karel Milič. Nagrade, ki je prispevala openska hranilnica je izročil njen član Karlo Guštin. Po nagrajevanju je sledila večerja, ki so jo priredile domače žene in člani ŠD Krasa, ki so vsi prisotni «zalili» s pristno domačo kapljico, medtem ko so člani orkestra «Aries» priskrbeli za prijetno razpoloženje. (Na sliki župan Colja z nagrajenci). Mario Magajna Nepozabni spomini na Den Haag Navdušenost tržaških pevcev je ena od lastnosti, ki se nedvomno prenaša tudi na poslušalstvo. In ko so mladi pevci in pevke nastopali izven tek movalne dvorane, poimenovane po velikem holandskem skladatelju P. Stvenlincku, so glasbeno sproščenost, zbranost in omenjeno navdušenost prenesli v prostor in v ljudi. Spomnim naj na prvi nastopni stik v Ridder-kerku. Bilo je popoldne na robu mesta, v izredno okusno sodobno ure je nem domu za onemogle in stare lju di. Dvorano, polno starčkov in stark, so polnili zvoki mladih godbenikov. Koračnice, preproste, enostavne, vendar vžigajoče so bile primerno glasbeno intonirane. Vzdušje so povzdignili pevski pozdravi okrog 80 deklet iz Ridderkerka. Peli so pod vodstvom domačinke Jennifer, ki se je močno priljubila tržaškim pevcem z neposrednostjo, vnemo za družabnost in organizacijsko iznajdljivostjo. Predsednik Glasbene matice Adriano Semen je v priložnostnem pozdra Bodočnost gledaliških in filmskih manifestacij Na pobudo tržaške kinoteke «La Cap-pella Underground® je pred nekaj meseci nastal «pool» operaterjev, ki delujejo na gledališkem in filmskem področju, da bi oživela v naši deželi tovrstno umetniško delovanje. V ta namen je skupina naslovila deželnemu svetu Furlanije Julijske krajine vrsto vprašanj v zvezi s finančnimi podporami gledališkim in filmskim manifestacijam, med katerimi je tudi tržaški mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma, ki so ga letos po dvajsetih letih delovanja prekinili. Skupina sprašuje deželno odbomištvo za kulturo še o bodočnosti deželne kinoteke, ki obstaja do danes samo na papirju in ne kaže, da bo do njene uresničitve prišlo v kratkem. Posebno denarno podporo mora po mnenju skupine prejeti italijansko Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine. Ta posebna podpora pa naj bi šla gledališču Auditorium, ki bi tako lahko razširilo, pod pokroviteljstvom deželnega stalnega gledališča, svojo gledališko in glasbeno dejavnost. vu opozoril, da prihaja zbor sicer iz Italije, da pa ga sestavljajo pevci in pevke slovenske manjšine. Iz grl se je oglasila Kogojeva Mladinska, istega tržaškega skladatelja Zvončki nato mladega idrijskega avtorja Alda Kumra A bomba H bomba itd. Neverjetno zbrano so prisluhnila ridder-kerška dekleta in domski varovanci. Naša umetna glasba jih je impresio-nirala. Po nastopu so zagotavljali, da sta tako program kakor načii izvajanja tržaškega mladinskega zbora na poklicni ravni. Ne bi bilo primerno o tem dogodku pisati, če se zagotovila o visoki glasbeni kulturi tržaškega zbora ne bi slišala še iz drugih ust. Stojan Kuret je še dvakrat predstavil slovensko zborovsko pesem, na koncertu v veliki cerkvi, nekajstoglavi množici se je v cerkvi pridružil ridderkerški župan ter predsednik holandske pevske zveze gospod Pieterman. Koncertni spored je pričel s pozdravno pesmijo že o menjenega domačega pevskega zbo ra. Sledila sta nastopa finskega deškega zbora iz Raume ter angleške ga deHiškega zbora iz Berkshira. Ho landci so zapeli vžigajoče, preproste obdelave njihove ljudske pesmi. Pravo nasprotje so pokazali Finci. Zastrto, mirno, poglobljeno se je vil njihov pevski lok. Tudi njihova zaključna ljudska pesem ni kalila zbra nosti, atmosfere, ki so jo zapustili mladi finski otroci. Angleška dekleta so bila glasovno in tehnično in muzikalno povsem drugačna. Pozna se jim redna šolska dresura v intonančni zanesljivosti, a nič manj ni prisotna muzikalna tradicija. Peli so urejeno, sproščeno, dinamično razgibano. Peli so Kodalg-ja, Williamsa, Mozarta itd., a najbolj so navduševala z ljudsko pesmijo. Nič novega in nič čudnega. Vsakemu zboru najpristneje zazveni domača pesem. Tako naj bi bilo tudi s tržaškimi otrcci. Pa saj je bilo. Vendar so predstavili najprej umetniško pretehtan spored: Kogoja, Kumra, Rojka, ki so ga kot sodobno pesem želela slišati angleška dekleta ter Brittnovo Misso brevis. Koncert je potemtakem izzvenel kot srečanje zborov štirih dežel, štirih različnih kultur, glasbenih in splošnih. V razgovoru mi je omenjeni predsednik, gospod Pieterman zagotavljal, da so mu tržaški pevci, njihov program in način muziciranja mnogo pristnejši, muzikalno prepričljivejši. kakor pa prvouvrščenega otroškega zbora moskovskega radia. Podobna zvočna slika se je pokazala na krajšem predstavitvenem nastopu pri županu. Naši tržaški pevci so izpeli Vrabčevo Zdravico, ki s ponosno, privzdignjeno zgradbo in izrazno prepričljivostjo odpre pot do še tako hladnega poslušalca. Izredno svetlo in prijazno je bila sprejeta predstavitev stare češke glasbe in Brittnove maše z orglami v protestantski cerkvi pri nedeljskem obredu. Toda ni je bilo večje zahvale kot prošnja gostiteljskih deklet, ki pojo pri enem od štirih zborov lju biteljske zborovodkinje Jennifer, naj jih tržaški pevci nauče Kumrove skladbe A bomba H bomba. Prijateljsko sodelovanje v tej smeri se je obneslo. Ko bodo ridderkerška dekleta vračala pevski obisk v Trstu jim naj domači pevci predstavijo tud stare tržaške ljudske pesmi in običa je. Z njimi bodo nedvomno najbolj potrdili izvor in izvirruost naše premalo znane kulturne in duhovne dediščine. Mladinski pevski zbor Glasbene matice se je vrnil iz Holandije okrepljen z novimi izkušnjami, pevskimi, programskimi, prijateljskimi itd. Med vsemi izstopa ugotovitev, da je najvrednejša pristna domača govorica in pesem. Z njo se pokaže in z njo izgine bit. Pevska tradicija, ki jo razvija mladinski zbor Glasbene matice pa nosi ob čisto glasbeniških še širše odlike. Teh se zax>edajo vsi pevci. MARJAN GABRIJELČIČ Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 14. julija SVOBODA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 10.08 in zatone ob 23.49 Jutri, PETEK, 15. julija JUSTA ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fabio Coslovich, Giovanni Lodato, Alessia Marcolin. UMRLI SO: 86 letni Clemente Bressani, 83-letna Divka Sokolic vd. Elia, 66-letna Anna Bersich por. Ros sin, 70-letna Ada Camonico, 87-let-na Gemma Pecchiari, 79-letna Ed vi ge Florianc, 91-letni Giuseppe Klima, 83-letna Maria Sancandi vd. Sul-cic, 81-letna Maria Mayer vd. Stupar, 78-letni Paolo Valacchi, 85-let-na Luigia Slavec vd. Korošec, 84-letna Angela Cavalli, 67-letni Mario Sancin, 87-letna Gemma Trevisan vd. Fortunat. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. delTIstria 7, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6. Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nabrežina, Bazovica, Milje (Drevored Mazzini 1). Pozor! TPPZ Pinko Tomažič Jutri ob 20.30 generalka za na-sop na Kozini in na festivalu Unita. Odbor in člani Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so jim organizacijsko in finančno omogočili sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v Den Haagu na Holandskem. MLADINA IZ BORŠTA IN ZABREŽCA IN PD SLOVENEC priredita 16., 17. in 18. julija šagro v Hribenci. f Čestitke Ob rojstvu sina EKlKA iški eno čestitajo Alenki in Maiku ravnatelj, u-čno in neučno osebje poklicnega zavoda Jožef Stefan. Včeraj je praznovala 4. rojstni dan ELENA iz Ricmanj. Da bi bila pridna in vesela ji želijo mama, oče, nori a in nono. Gledališča VERDI Jutri, 15.. ob 20.30 peta predstava operete «Madama iz Teb». C. Lombarda. Režija Vera Bertinetti, dirigent Guerrino Gruber. V soboto olr 20.30 premiera Kalma-nove operete «Čardaška princeza». Dirigent Janos Sandor, režiser France-sco Macedonio. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. v sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 21.30 «Frankenstein Junior». Režija Mel Brooks. Eden Zaprto zaradi počitnic. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Ma-riella®. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 ob 15.15 «Week-end proibito». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 15.15 «Ether, 1’intimita proibita di una giovane sposa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «L'uomo da marcia-piede». Mignon 16.00 «Moonraker — opera-zione spazio». Aurora 17.00—22.00 «L’uomo che cad-de sulla terra®. Capitol 18.00 «Alta tensione*. Režija Mel Brooks. Fenice 17.30 «Nerone e Poppea®. Ru di Adams, Patrizia Werek in Raul Cabrera. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto zaradi počitnic do 11. avgusta. Radio 15.30 «Sexy party». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic do 30. t.m. Lumiere 16.30 «L’ultimo combattimen-to di Chen». Bruce Lee. Giardino pubblico 21.15 «Diritto di cronaca®. P. Newman. Prispevki Ob nenadni smrti Nika Samse da ruje bivši sošolec Franko Volk 30.000 lir za KD Ivan Grbec v Škednju. V spomin na Lela - Sergija Grzini ča daruje družina Franjo Kosovel 10.000 lir za Dijaško matico. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. trgovina oblačil MISH-MASH TRST - Ul. G. Gallina 5 POLETNA RAZPRODAJA popusti od 10 do 50% obv. občini 4. 7. 83 Razstave V galeriji Kraške hiše je °dPjJ razstava Milana Bizjaka. Razstava odprta do 17. julija ob četrtkih; botah in nedeljah od 18. do 21. “H ob nedeljah tudi od 10. do 13. u1*' V Domu Albina Bubniča, je <$$■ razstava zabavnih risb in vicev n® Škabarja. Izleti Sekcija KPI iz Križa obvešča,^ so še tri prosta mesta za izlet vjetsko Azijo, ki bo od 4. do 1°- j tembra. Telefonirati v večernih 220213. .jik SPDT priredi v nedeljo, 31- 1 y. in v ponedeljek, 1. avgusta, dvo® ^ ni izlet na Triglav. Vpisovanj* « informacije do vključno sobote, t.m., na sedežu ZSŠDI, Ul. sv- * čiška 20. Šolske vesti skrb14 štva je na ogled ministrska $ ca, ki zadeva prošnje docent®' , letne suplence na srednjih s , o, slovenskim učnim jezikom za s ^ leto 1983/84 izključno za les*'vl°7 le so bile v teku letošnjega šaLskeg . ta že izkoriščene. Rok za vlaganje l" šen j zapade 21. julija 1983. Slovenski zavod za poklicno ževanje organizira v šolskem 1- u v Trstu sledeče tečaje: dveletni . ^ s kvalifikacijo za mizarje, dvele® čaj s klasifikacijo za tajnice < djetju, tečaj s kvalifikacijo za ® ^ ste programerje, tečaj ažuriranJ. fiskalno vodenje malih obratov. P0,,, ni tečaj kmetijstva — gojenje posebni tečaj iz kmetijstva ^ gradništvo in kletarstvo, posebni iz kmetijstva — vodenje zadr , obratov, posebni tečaj iz kmetijs1*. fitopatološka zaščita kultur. $ nje in podrobnejše informacij* ^ 23. julija na sedežu Zavoda v j Ul. Carducci 8/II vsak dan od 13. ure. Prireditve Godba na pihala V. Parma il < bo praznovala 70-letnico obstoj ^ nedeljo 17. julija 1983. Proslav« nedeljo 17. julija bo pričela ob 17. uri. * KD Ivan Cankar in šentjak* p kulturno društvo prirejata konce*1 ^ žaškega okteta jutri, 15. t-tn-rj 20.45 v cerkvi sv. Jakoba v 1 Razna obvestili Slovenska kulturno gosp0?* Ji zveza obvešča, da bo v mesecih J in avgust poslovala za strank 8.30 do 12.30. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 , Pt ODDAM v najem na zahodnem*^^ dvosobno stanovanje za omeF"^! bo. Pismene ponudbe na dnevnik, Ul. Montecchi 6, P°d «Stanovanje». -jjl ŽENSKA srednjih let želi -„M> prijateljske stike s starejšo > pl ženo gospo. Pismene ponudb*.( Primorski dnevnik, Ul. Mont**1, pod šifro «Iskreno prijateljstv^W URADNIKA/URADNICO z z^ knjigovodstva išče podjetje 2 ^ narodno trgovinsko dejavnosti® (0481) 83081 ob delovnem čas®,,* PRODAM knjige za prvi l®tnj%fir teljišča po polovični ceni. * Jjjj! nirati ob nedeljah, torkih in s na št. 412543. J * IZGUBILA sem zlato uro na Domja do Doline. Visoka naiyP za najditelja. Telefonirati v J njih urah na št. 794672. DRUŽBA, specializirana v tehJJV izdelkih, išče diplomiranega J vodjo z že opravljeno vojaščin nega, takojšnja zaposlitev. ^ be na Primorski dnevnik, tecchi 6 pod šifro «Delo». PRODAM mlekarno v cent® ^ sta. Telefonirati v večernih na št. 745547. , ., ff OSMICO je odprl Pepi Šarne* lini. Toči belo in črno vin® J PRODAM 126 v dobrem stanj® $ 2.500.000 lir. letnik 1976. Tel-OSMICO je odprl Ivan Terčon v hinjah. Toči belo in črno vin LM IZGUBIL se je psiček pasti* shire Terrier v četrtek, 7. jn^j? 22.30 v bližini Brišč (cesta lež). Je črne barve, kosmat* j rumeno ovratnico in zvonček* ^ na ime Charlie. Je edina ® / stare gospe. Visoka nagrada 24 ditelja, tel. 220454. .* * ditelja, tel. 220454. J * MISH-MASH trgovina oblačil J? jj i nriliki nnlpfnp rnrnrnHAie 00 priliki poletne razprodaje 50 odst. popusta. PRODAM gumijasti čoln v Jjjjjvl stanju z motorjem. Tel. od 20 lje na št. 040/228507. r{ PrIMORSKI DNEVNIK — 14. julija 1983 stran Po ponedeljkovem koncertu Neobvezna razmišljanja ob nastopu Matia Bazar 'e glasbe Matia Bazar, ki je na-kar na nogometnem igrišču rahlih0 glasbeno poletje (kako iz-v •J"'? fraza, sicer pa, kdor je bil si i„ W zvečer na tem koncertu, PredoVerjetno misHl’ katerih se je takoj vi-V hiatnk° *X) P^kal koncert, in sicer (urisji. enJu modernega, nekoliko fu-Nke vJSa m soft rocka, in pa glasu ffodcera at*a (Antonella Ruggiero). Ufe 2 so nato prekinili za kake pol 'Mfevan dežjn. nato pa so spet na-,veliki|. J3.skladbami iz zadnjih dveh Mindra . .sa' m sicer «Berlino Parigi *hogie ? ln pa «Tango». Tako niso do j0l z°stati pesmi kot «11 video so-°ddaje’ kl je sigla neke televizijske dr,tellieh ejektroniki, «Elettrochoc*. enz‘a>>. pa še sama pesem 'a in neurned katero sta hotela Ma-W&sati 6k ^8 član ansambla kar za-stina» ’ ^Pcbtična* (?) pesem «Pale-bili nLnajbolj emblematični pa sta r0na v P*.1. «Lili Marlen*, modernizi-[*ri kai rz!da še (preveč) znane pesmi, [ish s ar‘ se je marsikateri «mora-dvalhji^knil, sicer pa polemika — v>š, p norosti, še traja, (Kaj pra-djanej, sblnder?) in pa «Vacanze ro-°jotn is, katero so nastopili na letoš-fbkazu ■ Va*u v Sanremu. Ta pesem '°dična ^ovi kurz* skupine. Je mc-[2iayj /.vendar pa njena melodija, po teSa abe same, sega v dvajseta le-So .Sf°letja, je pa tudi modema, r‘evSilt.J> Prisebno dodali vse prvine 16 koho?a r°cka. S to pesmijo se ert bidi zaključil. red^-0 de pisati članek, ko pa ■Mafij akcijo prihrumi urednik strani 'Jdpiši vjk) ter ti zažuga: «Da mi k bom„C anek v eni urici, sicer ga Hd 1° niogli objaviti jutri!* (tega a° tn0Ple ,Y,eo pri Kozini zbor bivših borcev V soboto bo v tem kraju ob meji tudi prireditev z bogatim kulturnim sporedom ^soboto, 23. julija, ob 16. uri se 2brali V , po^astitev praznika borcev skega °° 40-letnici ustanovitve Istr-cj i ??reda njegovi preživeli bor-v Jugoslaviji in Italiji. Zbor jri)^lr3jo skupnost borcev 10 in obrw,no ' politične organizacije z KoziJa Krajevne skupnosti Hrpelje sti Rp1?3 pr* Kozinskem motelu ob ce-prosi k.a " Trst, da z njim slovesno Na fVlJ0 ^ zgodovinski jubilej, lujp el; zgodovinski slovesnosti sode-diojH 1 izbranim kulturnim progra-Pinlj Tzaški partizanski pevski zbor Kj^jra ^^žič pod vodstvom Oskarja di Sbfrain' K* ga napoveduje in vo-in nki116 Koman, se začne ob 16. uri “^ga naslednje: I. Od 16. - 17. ure prihod mladinske pohodne čete iz Kopra čez Slavnik in pogovori s člani te čete. Srečanje z udeleženci proslave Istrskega odreda. Vse to spremlja glasba na prireditvenem prostoru. H. Ob 17. uri se začne kulturni program s petjem himne Hej Slovani, nato sledijo pozdravni govor, raport poveljnika mladinske pohodne čete in poimenovanje te čete po Istrskem o-dredu ter izročitev prapora. Odvijanje teh programskih točk spremlja pevski zbor Kurirček s petjem pesmi Jagode Kjuder. IH. Po izročitvi prapora pohodni četi spregovori slavnostni govornik France Perovšek, član sveta republike, ki je bil zadnji medvojni in prvi povojni sekretar okrožnega komiteja KPS za južno Primorsko. Po govoru preživeli odredovi borci počastijo padle in po vojni umrle tovariše s polaganjem vencev k spomeniku 10 na Kozini, TPPZ Pinko Tomažič pa jim v spomin zapoje pesem Arhangelskega «žrtve». Sledi recitacija člana TPPZ Pinko Tomažič: «še pomnite tovari-ši». Nato TPPZ zapoje šivicevo pesem «Slovenci kremeniti*. IV. Kulturni program se nadaljuje z delitvijo spominskega znaka (medalje). Prvega pripnejo na odredov prapor, nato pa slovesno izročijo odredove spominske znake predsednikom pododborov skupnosti borcev Istrskega odreda. K tej točki zapoje TPPZ Pinko Tomažič Pahorjevo pesem: «Vsi v partizane*. Temu sledi izročitev priznanja partizanskemu pisatelju Tonetu Svetini za knjigo Med nebom in peklom, v kateri je po zgledu članov Maslove - Bečanove družine z Ostr-žnega brda opisal v obliki zgodovinskega vojnega romana protifašistični boj brkinskega človeka med drugo svetovno vojno. MAKS ZADNIK opoldan kantavtorjev na Koroškem katere** *lradiim je bil na Radišah na Koroškem »Popoldan kantavtorjev*, Va®#i d? *' tu<*’ Ivo Tul, Sergij Štoka in brata Chinese ter Gio- ko |)r5|®ven-'du «Vestnik» iz Celovca je ob tej priložnosti posvetil dogodku velijo, kj ra in med drugim zapisal: »Sicer poznamo tudi na Koroškem mladi-in'ig.„.sa®a piše besedilo in melodijo, predvsem z raznih taborov, mitingov *vnih prireditev, toda popoldan kantavtorjev na Radišah — ki so ga v jo (jJ/3 °ddaji koroškega radia označili za eno najlepših prireditev leta — ®ul to sodobno zvrst mladinske kulture na višjo raven.* Andrej Šifrer v Trebčah Kongres zveze kitajskih pisateljev PEKI N — Do konca leta bodo sklicali četrti kongres vseh kitajskih pisateljev, je izjavil neki tiskovni a-genciji podpredsednik kitajske pisateljske zveze Zhang Guannian. Prejšnji kongres je bil leta 1979, kmalu po tem, ko so zvezo ponovno ustanovili, saj je bila med «kulturno revolucijo» ukinjena. Zanimivo je, da je v zvezo včlanjenih sorazmerno malo pisateljev, če pomislimo na število prebivalstva. Sedaj je vpisanih tisoč 900 književnikov. V soboto se je v Trebčah na prazniku komunističnega tiska zbralo precej radovednega občinstva, ki je prišlo na prireditveni prostor, da bi poiskalo zatočišče pred soparo, predvsem pa, da bi prisluhnilo slovenskemu kantavtorju Andreju Šifrerju. Ta je v naših krajih že precej znan, saj je nastopal na nekaterih društvenih prireditvah in vedno vzbudil pozornost. Šifrer se je v soboto predstavil pretežno s pesmimi iz nove velike plošče «Pravljice za otroke in upokojen-ce», ki nadaljujejo pripoved iz prejšnjih albumov o tegobah sodobnega življenja. Značilnost Šifrerjevih koncertov je ta, da pritegne sodelovanje poslušalcev in tako je bilo tudi v soboto. Na sliki: pozdrav domačinke Milene Padovan, v ozadju pa Šifrer uglašuje svojo kitaro. M jutro smo zgodaj odpoto- bil izle/Ur^*Je proti Beogradu. Da je biiv . Turčiji zares lep in zani-Ste Za, Vs' izletniki potrdili, za kar 13 Potn,V?*3 Primorskemu dnevniku C?3*' agenciji Aurora, ki sta .3*3 n • 3 za letošnji izlet. Po-tudi našima dvema vo-* sta 'z Istambula Roži in Sabrinu, m®3® spremljala ves čas izleta °ft^el. dobro in poučno razložila in ^i. ^ala zgodovino ter vse razne Anatolije. etu je bilo vse v redu. Edino nas je motilo dejstvo, da so bili tako na letališčih kot po cestah in pred raznimi muzeji in stavbami vojaška" straža, posamezni vojaki in vojaška policija vedno z brzostrelkami. Kot je znano so 12. septembra 1980 leta oborožene vojaške sile strmogla vile tedanjo vlado. Vojaki so takoj uvedli obsedno stanje po vseh 67 pokrajinah ter razpustili parlament in odvzeli parlamentarcem imuniteto. Več ministrov, parlamentarcev in sin-dikalistov so odslovili ter imenovali vojaške guvernerje. General Leman Evren, vodja sveta za državno varnost, je tokrat zagotovil, da gre le za začasno rešitev. Kot smo sami videli in ugotovili ta «začasna rešitev* traja skoraj tri leta in kot nam je povedala naša Roža, čez nekaj mesecev bodo imeli Turki volitve, nakar naj bi se vojaško stanje končalo. Mi izletniki jim želimo, da bi se jim spet in kmalu vrnili prava demokracija in svoboda. Tekst in fotografije MARIO MAGAJNA Knjiga o ribah Znani slovenski biolog Miroslav Zei je skupaj s svojo hčerko Lado_ Zei izdal pri Mladinski knjigi priročno knjigo, posvečeno morskemu ribjemu bogastvu. V prvem delu govori o gospodarskem pomenu rib, o ribjem trgu, o vrstah rib, o lovu na ribe in še nekaterih zanimivostih. Drugi del pa predstavlja bistvo knjige. V njem nam predstavlja ribe našega Jadrana, lignje, sipe, hobotnice, polže in školjke s tem, da je vsaki posamezni ribi posvečena ena stran, druga stran pa prinaša barvno podobo obravnavane ribe. Imenu, slovenskemu tržaškemu in hrvaškemu, sledi opis značilnosti, prikaz okolja, v katerem riba živi, lov in oznaka okusnosti, torej najnujnejši podatki. Tretji del knjige, ki ga je napisala Lada Zei, nosi naslov Iz rok v usta. Gre za prikaz ribje kulinarike, torej za način priprave posameznih rib, za njih čiščenje, zmrzovanje in uporabo. Oblika knjige je priročna, leksikalna, slike so dobre in tako knjiga zlasti v svojem osrednjem delu, prikazu rib, njih značilnosti in lova odpravlja praznino v naši literaturi. Kljub temu, da o ribah prinaša le najnujnejše podatke in še razmeroma skromne, čeprav praktične. Italijanska knjiga tedna Italijanska knjiga tedna je tokrat športne vsebine, čemur se niti ne gre čuditi, saj je Italija država predvsem nogometnih navijačev. Pisatelj Vittorio Sermon-ti se je tako lotil hvaležne teme, vendar na čisto poseben način. Knjiga »Kje je zmaga?* (Do-v’e la vittoria) je posebna analiza vseh časopisnih naslovov, ki so izhajali med zmagovitim pohodom »azzurrov* na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji. Skratka, Sermonti izvede dokaj spretno montažo celotnega gradiva o »mundialu*, goli kroniki pa dodaja nekatere svoje o-potnbe antropološkega, kulturnega in ideološkega značaja. Celotna knjiga zadobi ob tem izredno širok razpon, je duhovita, v isti sapi pa tudi na pol znanstvena in meditativna, predvsem kar zadeva »športnost* španske prireditve, ki ni bila vedno v sozvočju z načeli športnega vedenja. Knjiga, ki je izšla pri založbi Bompiani, stane 13 tisoč lir. V Grožnjami zaživeti kot kmet in pesnik» P° vojni nerazvit in zapostavljen kraj v osrednji Istri, so danes, po J*** k Jugoslaviji, postale srednje razvita občina s 4.000 dolarji do-rišrie 710 Prebivalca. Nekdaj izrazito kmetijsko področje se je razvilo do -Rro,, Pjere, da obvlada visoko razvite elektronske tehnološke postopke. > ie turizem zelo razvit, ni več monokultura. , rppj tviu IU.CUU, in (ICC rmsrusivui-bu-f i*. q težavami si ne zakrivajo oči. Posebno z ostarelimi občani imajo otjL lern in drugem je časnikarjem iz dežele F JK govoril član izvršne-občinske skupščine Buje. s(>fce , 3q. je pobratena z Devinom in Nabrežino in z Radovljico. Glasbene Uje z Modeno, Trevisom in Češkoslovaško. Sicer pa glasbeni in 2a^eli j dejavnosti na splošno posvečajo veliko skrb. Že pred 15 leti so ?°jni * revitalizacijo Grožnjana, na griču zgrajene istrske vasi, ki je po e*a propadati, ker so se njegovi prebivalci zaposlili v turizmu in 1* »sej/1,, Ko majhno najemnino so občinski možje vanjo privabili umetnike Nodine kraiev Jugoslavije. V Grožnjanu so odprli sedež zveze glasbene jj* 0$,-, In tako zagotovili skozi vso poletno sezono, posebno še v sedmem ^ iuQo) Tnesecu kot Hrvati pravijo juliju in avgustu, gostovanja priznati Kan/kina- Iz klavirja jih je izvabljala Ksenija, črnooka in črnolasa peert^dsednika regijskega odbora za turizem, priznana pianistka in ** je miZ^a, dan in tudi na prejšnjih srečanjih naša spremljevalka, SpOjJn°0rede zavila v koncertno dvorano in si privoščila kratek užitek. / sem se besed tistega umetnika, ki je rekel, da je v življenju biti kmet in pesnik, če hočeš polno živeti: kmet, da preživiš telo, letenja? Zat°, da nasitiš dušo. Da smo za trenutek zaživeli po nekem 3 lepo .eri. pravilu, se je zgodilo čisto po naključju. Toda zgodilo se je. le bilo. GORAZD VESEL Istra je v svetovnem merilu poznana kot turistični čudež Sonce sili v zenit, toplo je in čas je, da tisti, ki se bavijo s turizmom, pogledajo nazaj in naprej in ugotovijo, kakšna bo letošnja bera. Prejšnji dan sem na Štajerskem poslušal Jako Šrauf-cigerja, mariborskega humorista. Rekel je: «Nemci prihajajo in z njimi tudi marke. Tudi Čehi so tu. Poljakov ni, ker jim je doma bolje. Rusov pa tudi ni, hvala bogu.* Mimo smeha, ki je v slabih časih najboljše zdravilo za odpravljanje skrbi, je potreben tudi resen premislek in trezna presoja položaja. Kako je danes z jugoslovanskim turizmom, tako pomembno gospodarsko vejo, ki lahko tako rekoč že s samo prodajo sonca in morja prinese lep kupček za odplačevanje dolgov tako potrebnih deviz. To je vprašanje, ki si ga zastavljajo čez mejo. O tem vprašanju, s poudarkom na zapadno Istro, so na srečanju turističnih časnikarjev reške regije, Istre in Gorskega kotara in dežele Furlanije - Julijske krajine govoril Aldo Simper, predsednik odbora za turizem reške regije, pa turistični delavci Poreča, Umaga, Novega grada in Buj. Poleg lepega števila časnikarjev dežele FJK sta bila prisotna direktor deželnega odborništva za turizem Lucio Tringale in načelnik tiskovnega urada dežele Fulvio Sossi. Poreč je imel pred vojno dva hotela in 20 tisoč nočitev na leto, je dejal Djuro Tomaševič, predsed sednik turističnih časnikarjev reške regije, ki bo imel ob skorajšnji upokojitvi več časa in bo tako prevzel podpredsedniško mesto zveze turističnih časnikarjev Jugoslavije. Sedaj so njegove kapacitete tolikšne, da sprejme v polni sezoni 7 milijonov turistov.* Povedali so nam, da so na prvem mestu Nemci, sledijo Avstrijci, Angleži; Italijani pa so šele na četrtem mestu. Zakaj niso Italijani krepkeje prisotni, ni težko ugibati. Najbrž bo držala trditev, da prihajajo na enodnevne izlete, na vikend, in se zato ne pri- javljajo. če bi inozemske turiste ocenjevali po trošenju deviz, potem bi, kljub krizi pri nas, bilo zaporedje drugačno, saj pred leti je veljalo pravilo: Nemci prvi po številu, Italijani prvi po potrošenem denarju. Prvi štirje meseci letošnjega leta so bili slabi. Potem je prišel mesec maj, ki je spremenil trend in prinesel za 13 odst. več turistov kot lanski maj. V celotnem izračunavanju prvih petih mesecev so tako našteli za 9 odstotkov več tujcev kot v istem razdobju lani. Tako se hoteli konzorcija treh megaturističnih podjetij. Plava laguna, Riviera in Anita, postopoma polnijo. Na 70 km obale (14 tisoč postelj v hotelih, 55 tisoč v avtokampih in 15 tisoč v zasebnih sobah) postaja iz dneva v dan živahneje. S severa se posebno ob koncu tedna pomikajo proti Istri kolone avtomobilov, počitniških prikolic, avtobusov in začuda tudi veliko kombijev. Istra, nekdanj zapostavljena regija, je v svetovnem merilu zabeležila največji napredek, pravi turistični čudež. Vseh razvojnih možnosti pa še zdaleč niso izkoristili. Gradbena ihta vedno traja. Letos so odprli novi avtokamp, za 10 tisoč oseb, Ladin gaj. Poreču je največja koncentracija športnega turizma: razpolagajo z na- pravami za 55 različnih panog. Skrb so preusmerili v razvoj navtičnega turizma. Ustanovili so Adriatik klub Jugoslavija s sedežem na Brionih, ki bo v sedmih letih upravljal 60 tisoč privezov za jahte. Na tem območju sta marini v Poreču in Červarju, letos pa so 200 privezov zgradili tudi v Novem gradu, pomembni vstopni luki za italijanske navtičarje. Za stacionarne goste razvijajo izletniški turizem. Z gliserji odpelje vsak dan v Benetke do 2.500 turistov. »Naše potovalne agencije skoraj bolj propagirajo Italijo kot naše kraje,* je v šali pristavil turistični delavec domačin, očitno v želji, da bi opozoril na komplementarnost turizma v severnem Jadranu, (gv) stran 10 □ šport PRIMORSKI DNEVNIK — 14. julija 19«3 1 Na 12. etapi koieaairske dirke po Franciji Kljub zlomljeni lopatici se Francoz Simon ni vdal ROQUEFORT SUR SOULZON — Po dveh razburljivih etapah, v katerih je prišlo do sprememb na lest vici in do afere v zvezi z jemanjem poživil (Nizozemca Zoetemelka so med drugim kaznovali tako, da so mu naložili več kot deset minut zaostanka, kar ga je krepko potisnilo navzdol na lestvici), so si včeraj kolesarja privoščili nekaj miru. Vendar je šlo le za navidezen mir, saj etapa ni šla kar tako gladko mimo. Kljub vsemu pa je Pascal Simon, čeprav z zlomljeno lopatico, prišel do cilja in tudi ohranil rumeno majico. Včeraj je namreč naj več je pričakovanje vladalo za Simona. Potem ko se je predvčerajšnjim poškodoval in le s težavo ter ob pomoči vse ekipe prišel na cilj, je marsikdo menil, da se bo maral vdati. Francoz pa je trmasto vztrajal, da ne bo px> ložil orožja in da bo zjutraj na star- RIM — O tujih nogometaših, in sicer Batisti, Laudrupu, Coacku, Kieftu in Eloiu (dokumentacije o Ferrettiju doslej Avellino še ni poslal) bo predsedstvo italijanske nogometne zveze razpravljalo šele danes. Predsedstvo je namreč čakalo na poročilo tehničnega odbora iz Mi lana, vendar to poročilo ni prišlo. Poleg tega je zakasnitev treba verjetno pripisati tudi temu, da mora tehnični odbor še proučiti pogodbe v zvezi z nakupom Pedrinha in Luvanora (Catania). Predsedstvo se tudi ni lotilo vprašanj v zvezi s prizivom Rome in U-dineseja. O nakupni Cereza in Žica pa bo razpravljal zvezni svet italijanske nogometne zveze, vendar je skoraj gotovo, da ju bo zavrnil. Romi in Udineseju tako ne bo preostalo drugega, kot da se obrneta do izvršnega odbora italijanskega olimpijskega odbora. Prevladuje prepričanje, da bo CONI njuni prošnji ugodno rešil, tudi zato, ker imata tako tu. Besedo je res držal, čeprav s precejšnjo muko, je ostal v glavni skupini, ki je imela nekaj več kot px>l minute zaostanka za zmagovalcem, Dancem Kirnom Andersenom, ki je že nosil rumeno majico na tem «Touru». Veliko pomoč Simonu so nudili prav njegovi neposredni zasledovalci na skupni lestvici, od Francoza Bemar-deaua do Irca Kellyja, katerim se je sedaj znova porodilo up>anje, da ni vsega konec in da Simon ne bo mogel dolgo braniti svojega prvega mesta. Prav zato so se prignali za Belgijcem Van Impiejem, Nizozemcem Van Der Poelom, Škotom Mili ar jem, katerim se je pozneje pridružil še Italijan Franceschini in ki so poskusili srečo na vzpietind Carmaux. Ta skupina si je nabrala tudi sedem minut naskoka, vendar jih je glavnina deset kilometrov pred ciljem px> tr- videmski kot rimski prvoligaš še eno odprto pot, in sicer priziv na deželni upravni sodišči Lazia in naše dežele in kaže, da imata veliko možnost uspeha. O tem priča tudi intervju bivšega predsednika ustavnega sodišča Alda Sandullija, ki mu je predsednik Rome poveril «vprašanje Cereza*. Sandulli je med drugim menil, da je italijanska nogometna zveza hudo oškodovala nekatere ekipie, ko je spremenila termin za nakupe. Ta termin bi moral zapasti 30. junija, in na to so vsi tudi računali. Ko je termin spremenila, se je marsikdo znašel v težavah, moral je prekiniti pogajanja in bo ob začetku prihodnjega prvenstva očitno na slabšem kot tisti, ki si je že zagotovil svojega tujca. To pa predstavlja očitno diskriminacijo med društvi. Sandulli je ob koncu izrazil upanje, da bodo vso zadevo ugodno rešili v okviru športnih ustanov, sicer se bodo pritožili upravnim oblastem, kjer bi po njegovem mnenju z lahkoto uveljavili svoje pravice. dem zasledovanju dohitela, saj ni mogla dovoliti, da bi se vedno nevarni Van Impe preveč okoristil. Komaj pa so jih dohiteli, se je v beg pognal Španec Delgado, kateremu se je takoj pridružil Andersen, ki je tudi zmagal. VRSTNI RED 1. Andersen (Dan.), ki je 260 km od Fleurancea do Roquefart Sur Soul-zona prevozil v 7.17’49” s poprečno hitrostjo 35,768 km na uro; 2. Delgado (Šp.) po 1”; 2. Veldscholten (Niz.) 9”; 3. Poisson (Fr.) 25"; 5. Ago stinho (Port.) 29”; 6. Kelly (Ir.) 31”; 7. Fignan (Fr.); 8. Anderson (Avstralija); 9. Bemardeau (Fr.); 10. Winnen (Niz.); 11. Van Der Velde (Niz.); 12. Arroyo (Šp.); SKUPNA LESTVICA 1. Simon (Fr.) 60.2r35"; 2. Fignon (Fr.) po 4’14”; 3. Kelly (Ir.) 5'33”; 4. Bemardeau (Fr.) 5’34”; 5. Delgado (Šp.) 6’42”; 6 Michaud (Fr.) 7’16”; 7. Madiot (Fr.) 7’28”; 8. Alban (Fr.) 9 09”; 9. Agostinho (Por.) 9’19”; 10. Anderson (Avstral.) 9’19”; 11. Arroyo (Šp.) 9’34”; 12. Van Der Velde (Niz.) 9’59”; 13. Winnen (Niz.) 1013”; 14. Boyer (ZDA) 10’34”; 15. Van Impe (Bel.) 1116”. Zažigalna bomba na sedež nogometne zveze v Vidmu VIDEM — V noči med 2. in 3. julijem (vest p>a so sporočili šele včeraj) so neznanci zagnali zažigalno bombo proti poslopju, kjer ima svoj sedež pokrajinski odbor italijanske nogometne zveze. Molotovka je prebila steklena vhodna vrata poslopja, a je eden izmed stanovalcev takoj u-krotil ogenj. Predsednik pokrajinskega odbora FI GC Capocasale je izjavil, da gre za «simbolično dejanje* (ne torej za zločinsko), s katerim so navijači Udine-seja izpričali svoje negodovanje zaradi sV.lepa nogometne zveze, da Brazilcu Zicu prepreči igranje v Italiji. Capocasale je tudi dejal, da njegov odbor ne ve, ali ima v vsej zadevi prav Udinese, ali pa predsednik nogometne zveze Sordillo. Vsekakor dokaj čudno stališče za uradnega predstavnika FIGC v Vidmu! Še vedno zavlačevanje s tujimi nogometaši Vredno je posnemati Na osnovni šoli «0. Župančič* so letos prvič uvedli šahovski tečaj in navdušenja, ki so ga najmlajši pokazali, bi bilo treba s pobudo vsekakor Ijevati in jo tudi drugje p>osnemati KRATKE VESTI □ KRATKE VESTI C AVTOMOBILIZEM — Danes bodo v Silverstonu prve poskusne za sobotno Veliko nagrado Velike Britanije v formuli ena. Po petnsjS? .letih se bo na prizorišče formule ena spet predstavila tudi japonska ® Honda, ki bo bolid firme Sparit opremila s svojim novim šestcikndrs-L motorjem turbo. Nov avtomobil bo upravljal švedski pilot Stefan (26 let). Honda je sporočila, da se vrača dirkam, da bi priporno^18 > razvoju- avtomobilizma in omogočila mladim konstruktorjem (kakršen ' Britanec Coppuck, ki je izdelal načrt za avto špirit), da se izkažejo. w NOGOMET — Skupščina članov nogometnega kluba Lazio je n^8^ imenovala Giorgia Chinaglia za novega predsednika. Chinaglia, bivši gametaš kluba in ameriškega Cosmosa, je v Rim prišel z lepo zalog*! narja, ki bo nemalo omilila deficit rimskega kluba, novopečenega prvotičfZ Nič čudnega torej, če je skupščina imenovanje Chinaglie soglasno sPre-|e, C KOLESARSTVO — Za sobotno krožno dirko po Furlaniji za kolesarje se je prijavilo 107 tekmovalcev, med katerimi je tudi več nih imen, kakršna so imena Moserja, Battaglina, Visintinija in drugih-bo ob 9. uri v San Giovanniju al Natisone, prihod pa predvidoma ob 1' v Saroneju di Caneva. Dirka bo dolga 224 kilometrov. C VATERPOLO — Na mladinskem evropskem prvenstvu v vaterpolu, ki ^ 0 y v Istanbulu, je Italija osvojila srebrno, Jugoslavija pa bronasto kolajn0^ finalu za prvo mesto so «azzurre» premagali Madžari z 12:9, «plavi» Pa 50 malem finalu odpravili Sovjetsko zvezo z 12:4. C NOGOMET — Branilec splitskega Hajduka Boro Primorec je podpis3^ letno px>godbo s francoskim klubom Lilla, ki nastopa v prvi ligi. Prim*8* je star 29 let. C TENIS — Italijana Gianni Ocleppo in Francesco Cancellotti sta se uvryj-v drugo kolo teniškega turnirja v Bostonu (200 tisoč dolarjev denarnega s da). Ocleppo je izločil Španca Vincenda (6:3, 6:4), Cancellotti pa Amerik Weissa (6:4, 7:6). VSE VEČ PRIVRŽENCEV V Doberdobu Zanimanje za jadralne deske iz leta v leto narašča, tako v svetu kot pri nas. Sploh p»a ni nujno, dar moramo z njimi le na morje, kot dokazujeta jadralca, ki se podita po Gardskem jezeru. (Telefoto APj Memorial B. Frandolič privablja vse več ljudi Memorial «B. Frandolič*, ki se vrši v Doberdobu, vzbuja vedno več zanimanja. Okrog igrišča se je v sredo zbralo lepo število gledalcev. Izidi tekem na sporedu: Sovodnje - Naš prapor 1:2 (18:16, 13:15), 7:15) SOVODNJE: R. in R. Petejan, M. Tomšič, R., M. in D. Butkovič, A. Malič. NAŠ PRAPOR: M. Bevčar, D. Klanjšček, V. Mikluž, F. in M. Sošol, S. Gravner, A. Vogrič, D. Grinever. Jezero - Danica (moški) 0:2 (12, 12) JEZERO: R. Gergolet, D. Lakovič, M. in M. Ferfolja, R. Ferletič, F. in K. Kosič, I. Juren. DANICA: D., G., A., R. in K. Devetak, V. in L. Černič, B. Cotič, F. Bagon. Jezero - Danica (ženske) 1:2 (15:1, 5:15, 9:15) JEZERO: N. in R. Lavrenčič, G. in I. Čadež, L. in L. Marušič, L. Gergolet. DANICA: D., N. in M. Devetak, M. Vižintin, M. Černič, D. Grillo. Na koncu navedemo še današnji spored tekem (moški): 19.30 Jezero - Kras 20.30 Mladinski krožek - Sovodnje 21.30 Danica - Župančič 22.30 Jamlje - Naš prapx»r S TENIS — Italija in češkoslovaška sta se že predčasno uvrstili v finalni kvalifikacijski del «pokala De Galea*. Italija namreč vodi že s 3:0 proti Finski, z istim rezultatom pa tudi Češkoslovaška proti Čilu. Sirenini jadralci se uveljavljajo Pred kratkim so se Sirenini ci Arjana Bogateč, Maksi Feri ^ Aleksander Panjek, Davorin Star®, Peter Sterni udeležili jugoslova^® ga vsedržavnega jadralnega Pr'L,, stva v razredu «optimist» v Za Skupmo je nastopilo 95 jadralcev, P. izkušenj pa je bilo kar šest. Dok0*1 ^ lestvice sicer še nimamo začas« vrstitve Sireninih kadetov pa slednje: Panjek, Sterni in Bog8^, va so preizkušnjo končali med dvajseterico, Starc in Ferfoglia P8 ^ se uvrstila med 30. in 40. mestom- ^ začasni lestvici je Panjek, ki s® tos lep>° uveljavlja v tej šp>ortni 1 sti, sedmi. „, (A. VI Z KOŠARKA — V okviru ^ mladinskega evropskega košarkarskega pu-venstva so naslednje izide: Poljska - Fra® . 58:72 (36:28); Bolgarija -76:63 (30:32); Madžarska - ^ 87:65 (44:30); Jugoslavija - ŠP8**7 77:75 (45:32). Od sedmih metov moške in ženske atletike jih do sedaj že šest beleži nove svetovne znamke, kar je iz sta tističnega vidika izredno zanimivo. Nova rekordna žetev tudi postavlja običajna vprašanja o verodostojnosti novih rezultatov, oziroma če bo kateri od teh na SP izboljšan ali vsaj približan. Na marsikateri veliki atletski prireditvi zadnjih let (EP ali 01) so bili namreč meti — z izjemami v kopju in kladivu — precej v senci in v očitni zamudi za tedaj veljavnimi rekordi. Dokaj razširjeno jemanje umetnih sredstev za večanje mišične mase in moči in istočasna poostrena kontrola na velikih prireditvah, je mnogim odsvetovala prepovedane snovi v bližini tekmovanj s posledico, da so se atleti in atletinje predstavili na startu brez prepovedanega dopinga, vendar tudi brez dodatne moči. Kopje in posebno kladivo sta nudila Pred SP v Helsinkih prava poplava rekordov v moških in ženskih metih sicer normalno sliko, krogla in disk pa sta zapadla v krizo. V razmahu enega samega tedna sta dva rekorda prišla iz Sovjetske zveze: 30-letna Galina Savinkova je dosegla kar 73,26 m, 25-letni Jurij Dumčev pa je disk zagnal do 71,86 m. Oba dosežka, predvsem ženski sta prejšnja rekorda močno [»pravila. Galina Savinkova je že vrsto let med najboljšimi metalkami na svetu, bila pa je tudi doslej vedno v senci vzhodnih Nemk in nazadnje Bolgark. Svoj največji mednarodni tekmovalni uspeh je zabeležila lani na EP kjer se je uvrstila na tretje mesto. Novi rekord prekaša starega Bolgarke Vergove-Petkove za kar 1,46 m, Savinkova pa je svojo najboljšo znamko iz prejšnjega leta [»pravila za kar 3,36 m. Preverjanje tega rezultata pride na vrsto torej na SP, kjer se bo tudi izkazalo, če je Savinkova najboljša. Bolgarki Hristova in Ver-gova ter Nemka Meszynski naj bi bile kandidatinje za svetovni naslov poleg Sovjetinje. Moški rekord Dumčeva je sicer tudi presenečenje, ker so hili Sovjeti kljub olimpijski zmagi, v metu diska nekoliko v zamudi. Dumčev je vsekakor znano ime v atletiki. Bil je že evropski mladinski prvak in že lani med najdaljšimi na svetu. Prejšnji rekord Wolfganga Schmidta je popravil za 70 cm, svojega osebnega pa za 2,70 m. Kot novi rekorder je Dumčev favorit za naslov na SP, izredna zanesljivost Kubanca Delisa pa daje temu atletu več objektivnih možnosti za zmago. Deliš je lani odsegel kar 7 od 10 najboljših rezultatov na svetu z dvema dosežkoma preko 70 m. teoen dni pred Dumčevun pa J Havani zagnal orodje kar 71.®® ( daleč, ali samo 10 cm manj Schmidta. Metalec krogle Udo Beyer jc J' tovni rekorder od leta 1978, njee premoč pa je še nekoliko daljš^v svetovni areni je že prava 11 s 111 L. in z izjemo 01 v Moskvi, na ka* je nastopil v nepopolni fizični *® ( njegova pot ni poznala bistven«1 ’ razov. Novi rekord 22,22 m d°kaZ zanesljivost. Najnevarnejši naSP nik bi moral biti Američan Laiit. čunati pa gre tudi na Machih® ČSSR. Sovjeti z Bojarsom ver) nimajo še pravega orožja. Če bodo rezultati na SP pr*111^ kakovosti zadnjih tednov, bosta gla in disk ponovno ovrednotena, gače pa bo na ti dve panogi P0!' no legla senca tehnične stagnacij nezaupanja. j BRUNO KRIžM^ f I Iz planinskega sveta !v Slav v • avtofmxni izlet na Tri-dežu JlTanie ie že odprto na sebi (Ul- sv- Frančiška 20/2, 23 (m , ’ zaključi pa se v soboto, ier ' ■ žzlet bo u nedeljo, 31. julija pa Ponedeljek, 1. avgusta, možno dan, Je- (uc^ Podaljšati še za en mnogo ■nudž triglavsko gorstvo vpisu °/3ledov in variant. Ob si žeiirai0 interesenti povedati, če trulJ.0 udeležbe na dvodnevnem ali p^uen i2ie(u. se brfaTn. Pa, je sledeč. Prvi dan IjaJi J* ^letniki z avtobusom odpe-palače , uri izpred tržaške sodne Rudtm . Prispeli na Pokljuko in cilj a, P?lie- Tu bodo začeli peša-hoje) , v°dnikovega doma (tri ure bodo ’ ifr še do koče Planika, kjer bodo Naslednjega dne se tek h,i .i Povzpeli do vrha. Povra-ip liii-7niTn(} Tržaške koče na Doliču kjer h °fn‘ce v Bohinjsko Bistrico, ^Pelini ,stoPdi na vlak, ki jih bo Podaj-?,.®>mot’. Tisti, ki bodo izlet tretjeanj bodo Prespali na Doliču, y dne pa kiodo prehodili do- lino Triglavskih jezer ter se preko Planine pri Jezeru spustili k Bohinjskemu jezeru ter se spet odpeljali domov iz Bohinjske Bistrice. * * * Bližnje delovanje SPDT V soboto in nedeljo so se planinci SPDT odpravili na izlet na Vis, e-den izmed najlepših in najbolj obiskanih vrhov v Zahodnih Julijcih. Na pot so se z osebnimi avtomobili odpravili v soboto popoldan, vreme je bilo lepo, prvega dne pa so, potem ko so pustili osebna vozila v dolini Reklanice, prepešačili do zavetišča Corsi, kjer so prespali. Naslednjega dne se je vseh 14 prisotnih planincev povzpelo na vrh, nekateri so se nato vračali po normalni poti, drugi pa so jo hoteli nekoliko podaljšati, ter se preko Selle Vallone spustili h koči Brunner in se še mimo bivaka «Gorizia», ki je stalno zaseden, saj v njem prenočujejo alpinisti, ki se nato naslednjega dne odpravijo v neštete bližnje stene, spustili v dolino. Izlet je torej prav dobro uspel, kar daje upati, da bo uspel tudi naslednji izlet na Triglav, kamor se SPDT ne odpravlja od daljnega leta 1978. . . * * * Kdor se odpravlja na počitnice v hribe se mora spomniti, da so popusti možni le če je že obnovil člansko planinsko izkaznico. To pa lahko član SPDT stori ali v Tržaški knjigarni, kjer bo dobil obnovljeno izkaznico v nekaj dneh, ali pa na sedežu društva SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) vsak torek od 20. do 21. ure, ko je v teku društvena seja. V tem primeru mu bodo izkaznico obnovili takoj, (d.j.) Jadralni klub Čupa priredi jadralni tečaj v razredu »optimist« za otroke od 8. do 14. leta. Tečaj bo trajal od 18. do 22. julija. Vpisovanje v klubskem prostoru v Sesljanskem zalivu še danes, od 9. do 18. ure. Za pojasnila telefonirati na št. 200-130 v večernih urah. Uspel izlet za srednješolce Aerobne vaje: modni trik za vse starosti •jeti]a st,Je, *n udobje modernega živ-sebti0 , a lahko smrtno nevarna, po-Dji druikj3*^ srunih bolezni. V današ-se |jujj01 z močno razvitim prometom, š postni k°lj mal° gibljejo, stres pa razlogov ^el tega življenja. Iz teh “a po l ,Se je pokazala močna potresem 601 rekreativnem športu, pri-»e), |>: ,za vse tiste meščane (in tudi razširi3^1° uted štirimi zidovi. Po S .mnenju ustreza vsemu Štev 116 Postavlja nobenih o-Je tudj tak te^e lahko vsak. Teči feklamj a^avno 'n cel° »moderno«, ko c°Pate Zfai°. lepo barvno trenerko, l'artLj;ak dietetično okolje. Večkrat S ,v'['dhoo v časopisju sliko film-pra . ’ Politikov itd. med tekom. Coopgf k beh potreb je dr. Kenneth Ubrfl zdravnik pri vojnem le-%oih razvil svojo zamisel ae-hierjen:VaJ- Hotel je najti način za '•idrieži ^fora- ki mu zlasti nepre fvojo „ nePremišljeno izpostavljajo lesne ai?' Dr. Cooper je hotel te-Najbolj KUvnosh. ki so med ljudmi •ati, J Poljubljene, tako programi-dobiij n bl S1 telesno sposobnost pri-Sorm°SJoporna- Vsak bi meril in H v n.a sv°j napredek, da ne bi hkrati n Varaosti pred hudimi napori; “i okppr?, h' si naložil dovolj dela, da a?r°bnePl1 ?rce in krvni obtok. Izraz dtetpj Vaje izhaja iz »aerobne kapa ki je največja količina kisi-V?je sn , klo lahko porabi. Aerobne VŠ SrVse hsbe, ki izboljšajo učinko-S a^a’ krvnega obtoka ter dihal-Parata. Aerobni sistem trenira- V prilogi Primorskega dnevnika Naša telesna kultura, ki je sedaj žal ne moremo več objavljati, a jo bomo skušali čimprej obnoviti, smo letos objavili vrsto člankov profesorice telesne vzgoje Erike Škerl o nekaterih zanimivih in neobičajnih vprašanjih, povezanih s telesno kulturo. Peto nadaljevanje te serije objavljamo danes, saj je tesno povezano s poletjem in dopustniškim časom. Govori namreč o aerobiki, modnem triku, ki pa je zelo koristen in priporočljiv. nja je zelo primeren v povezavi z vajami, pri katerih nadzorujemo napor s srčnim utripom. Ta nam namreč najbolj natančno pove, koliko naše srce dela. Zato se pri telesnih vajah za boljšo telesno pripravljenost ravnama po njem. Posvari nas, tudi če pretiravamo. Kaj pa je sploh srčni utrip? To je val krvi, ki ga srce, vsakokrat, ko se skrči, pošlje po arterijah v telo. Naš srčni utrip je najbolj počasen po 6-urnem spanju. Če se ne ravnamo po srčnem utripu, se nam lahko zgodi, da kljub vsakodnevnim vajam postanemo telesno manj pripravljeni. Vaje postajajo prelahke in srce začne celo manj delati. Tudi če so vaje z nadzorovanjem utripa zelo varne, jih ne bi smel delati kdor ima težave s srcem. Posvetovati se mora prej z zdravnikom. Najprimernejši sistem vadbe aerob nih vaj je delo v naravi. Razen hoje in teka o katerem bom govorila, sta najbolj znana aerobna športa plavanje in kolesarjenje. Ta šport je odlična vaja za ohranitev telesne sposob- nosti, ker je pri njem potreben enakomeren, ritmičen napor. Razen tega je ena redkih telesnih dejavnosti, ki jo lahko brez večjih težav vključimo v naše življenje; ni se nam treba posebno oblačiti, obenem pa je poceni prevoz. Slaba stran kolesarjenja je, da podobno kot večina drugih športov, ne razvije sposobnosti vsega telesa. Koristi srcu, pljučam in nožnim mišicam, nima pa veliko učinka na moč in gibčnost. Zaradi tega je nujno, da gojimo ta šport skupaj z drugimi dim nastični.ni vajami. Naj povem, da aerobni program teka za ljudi v starosti 40-49 let predvideva, da v prvih šestih tednih naj bi pretekli največ poldrug kilometer naenkrat in to v začetku v 18 minutah, nato pa vse. hitreje do 13 minut. Tekli naj bi 5-krat tedensko. Mlajši morajo teči hitreje, starejši počasneje. No in ko je že tu poletje in se vsi pripravljamo na dopust, posebno če ga preživimo na morju, ima vsakdo ugodno priložnost za stabilizacijo zdravstvenega stanja in izboljšanje fizične kondicije. Plavanje namreč so- di med najbolj mnogostranske športne panoge. Marsikdo dela poleti to napako, da se preveč sonči in premalo plava. Lagodno kopanje ne zaleže kot prava športna aktivnost, zato se je treba odločiti za povečane obremenitve v tem športu. Tudi na poletno kopalno sezono se moramo pravočasno pripraviti. Misliti je treba na gibljivost sklepov, ki omogočajo pravilno plavanje, na postopno navajanje na hladno vodo (utrujevanje) in na postopno sončenje. Že od aprila naprej vadimo bočno kroženje z rokami za povečanje gibljivosti v ramenih ter sedenje na petah s stegnjenimi stopali za gibljivost v gležnjih. Dr. Cooper pravi, da bi moral moški v najboljših letih preplavati petkrat na teden razdaljo 700 metrov v 15 minutah. To bi bila prava mera za vzdrževanje fizične kondicije. V glavnih obrisih sem vam nakazala najučinkovitejše aerobne športe in, če ste odločili, da boste končno začeli z utrjevanjem svojega telesa imate čez poletje dela na pretek. Zjutraj zgodaj vstanete, pretečete v svežem zraku približno 2 kilometra; sedete k zajtrku in se nato odpravite na plažo. Vzdržljivo plavajte vsaj 10 minut zaporedoma, nato se lahko tudi malo sončite in spočijete. Ne uživajte preveč in premočne hrane. Če proti večeru še potisnete pedale na razdalji 8 kilometrov in prevozite to dovolj hitro, zadostuje kot redna vadba za splošno kondicijo. Pa vesele počitnice!! Kot vsako leto, je tudi letos SPDT priredilo tradicionalni tridnevni izlet za srednješolce. Tokrat so se podali med Karavanke in sicer na slovensko tranzverzalo med Stolom in Begunj-ščico. Izlet je vodil odbornik planinskega društva Mario Milič, pomagala pa sta mu mladinska vodnika Boris Paoli in Marko Civardi. Na srečo je bilo vreme ugodno, tako da niso imeli nobenih težav. Prvi dan vzpona je bil razmeroma naporen, saj marsikdo na ta izlet ni bil pripravljen. Iz Žirovnice, kjer so stopili iz avtobusa, so se v dveh urah povzpeli do Valvazorjevega doma, kjer jih je čakalo kosilo. Od tu so dobre tri ure hodili do Prešernove koče, od koder so po krajšem počitku nadaljevali vzpon do vrha Stola. V Prešernovi koči so nato prenočili. Drugega dne so nadaljevali pot do Izidorjevega doma, ki je bil zaprt. Tu so se razdelili na dve skupini. Slabša skupina, ki jo je vodil Marko, se je najprej spustila do male planšari-je, nato pa se povzpela do Roblekovega doma na Begunjščici. Druga skupina, kjer so bili bolje pripravljeni planinci, ki sta jo vodila Mario in Boris, se je podala do doma na Zelenici, na Begunjščico in šele nato do Roblekovega doma, kjer je bilo kosilo. Ker so imeli na razpolago še nekaj sončnih ur, so se v štirih urah spustih do koče na Dobrči, kjer smo prebili drugo noč. Tretji dan pa je sledil dveumi spust do Tržiča, od koder so se z avtobusom in nato z vlakom vrnili v Trst. Kljub temu, da je bil izlet nekoliko naporen, saj je bilo drugega dne kar trinajst ur hoje, je prav lepo uspel, saj dobrega -razpoloženja med planinci ni manjkalo. (M. V.) anilo Lokar 11. ^odni dan na vasi T’ Sk, , Se ozre. Tedaj mu na lepem odnese klo-ie ^n.Vet se mu prekolje na dvoje, zdi se mu, da j;aval v mlačni vodi. A ne potone. ®rste • ' delajo?« pravi eden izmed otrok, stopi na •lik stlr> zre navzdol z velikimi očmi. Tudi duhov-^kai?1 na Prste in gleda. Nato se prekriža in moli. no. q ^asa premika ustnice tiho, nato govori glas-»agi “"oci poklekajo eden po enem, love besede in Ponavljajo pretrgano molitev. 'Kai dela na tleh?« sprašuje otrok in medtem ^Popustljivo v starca. * Korce posluša,« odgovarja ta. t!pikaeTine se medtem še enkrat požene kvišku in ■k® bomo živeli!« pnetu Je poslednji čas težji kot Milanu. Do nkr^L®a občuti trgajočo bolečino razbite čeljusti, bnajj.. Zro na šopek cvetlic v osredku med kolote-^ 1 klancu. ci p^Phik spet vzdigne roke h glasni molitvi. Otro-8Nc> Vliai° besede v zboru za njim. Starec zre ^ Predse, a otroci so uprti v njegove ustne. 0 Povleče za vrv, veliki zvon se zamaje, Si • in jarem zaškripata, bron zapoje nad gla-Kakor da jih hoče prekriti, a nenadoma spet y “ kakor da se je premislil. 'S, vas pridrvi vojaški kamion poln moštva. Z Sgn^Plio trije mladeniči srednjih let na dolgih . h J1, ki se vleko po tleh. Sta ata Ferjančiča sta, cerkvena pevca, pobožna S, 'j^Poljubna, redkobesedna. Soseda ju je zato-a Prenočujejo neznanci pri njih. Oba sta v Ss moč rdeča, s široko razprtimi očmi zreta SS Hotela bi naglo dalje, a nihče se jima ne nenadoma sta bila ponoči odpeljana, e jima iz spomina. Lavrenčič je ž njima, rde-vdovec, veseljak in krokarček. Tudi on strmi, kakor da hoče zavpiti, a glas mu ne gre iz grla, nihče se ne umakne. Trije generali si jih ogledujejo; generali sede že v avtomobilu, da se odpeljejo. Poveljujoči zamahne z roko. Trije jetniki na verigah stopijo v globoki klanec, po katerem se pretaka nekaj kalne vode. Avto z generali se zgane v nasprotno smer. Ko trije vklenjeni napravijo dvajset korakov, uzro na tleh ležečega. Niže izza ovinka štrli od vzdignjene noge koničast čevelj v zrak. Popade jih nepojmljiva groza. Brata Ferjančiča steče ta kar moč na levo. Veriga se napne, Lavrenčič zadržuje. Povzpeti se hočeta v brežinico nad klancem. Streli švigajo. Ko se zvrne mlajši, povleče navzdol starejšega, ki stoji više v bregu. Spona na zapestju se mu do krvi zareže v meso, ko se zaziblje. Umirajoči povleče mrtvega za sabo v klanec. Lavrenčič pa kriči. Vpije kakor še ni nikoli v življenju. Ne ve, kaj vpije, le neznana sila ga žene, da se preglasi. Zdi se mu, da lajša sproščeni glas vse telesne in duševne muke. Vmes prihaja lajež psov, zateglo tuljenje goveda, tleskanje in cvrčanje ognja. Nad vsem pa dim, dim... Metod misli samo na svoj krompir. Pravkar je bil zadel vrečo na pleča, ko mu jo vojak trešči na tla. S samokresom v roki mu pravi: «Ven, pred cerkev! Prestopil si zapoved, šel si z mesta.« Po brezkončnem moledovanju si je bil od straže izprosil dovoljenje. A sedaj ga pelje patrulja pred poročnika Torellija. Ta pokaže v polje pod zvonikom, pokaže na star gaber in vzdigne samokres. Župnik leži na tleh, z nohti grebe v les. Telo mu drhti. Dva otroka mu ležita po hrbtu. Vojaki, ki so z brizgalkami v rokah obšli vas, začenši na vzhodu, se sedaj bližajo cerkvi od Svetega Janeza in bodo vsak čas zaprli krog. Zublji ognja in gore dima na taboru pri Svetem Janezu pojemajo. Popoldan je vroč, jasen, suh, krasen poletni dan v avgustu. Dim tišči k tlom. Ljudje pri cerkvi meže od solza. Otroke prekrivajo z jopiči ali krili, da jih ubranijo pred silnim žarom. Poročnik Torelli šteje in pregleduje. Dvaintrideset mož stopi iz gneče in se uredi v vrsto. Vojaki korakajo pred njimi in za njimi. Nato se vzdignejo ženske in otroci. Dolga je vrsta. V sredi gre preobložena pletena zibka, dve deklici jo nosita omahovaje. Zadaj je voziček za dojenčka. Preobremenjen se ziblje in cvili. Tako gredo čez polje. Mesec se že nagiba, ko se razhaja semenj ob reki onkraj, visokih koruz. Letalci tovorijo perilo in obleke, alpinci gnjati, financarji železnino in baker. Pehota išče vsevprek. Vse vabi ogenj 'Sredi polja. Tu pečejo prašiča na ražnju. Kakor kanibala skačeta dva mlada novinca okoli prasketajočega ognja. Velikanska bela hostija je ob tej uri-mesec, ki stoji na zahodu. KONEC Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP S59 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 : GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa “j,h s m član it#"* zveze Časop^ založnikov f* Boj proti mafiji se povsod zaostruje PALERMO, MILAN — Boj proti mafijcem in njihovim organizacijam se po vsej Italiji stopnjuje. V zadnjih dneh so organi javne varnosti gpravi-li vrsto uspelih «operacij» na Siciliji, v Južni Italiji in Lombardiji. Agenti javne varnosti, kriminalne policije in finančne straže so v Palermu in okolici aretirali več ljudi, vpletenih v obsežno mrežo za razpečevanje mamil s središčem v Palermu. Na sled so jim prišli na podlagi i-zjav, ki so jih dali «kurirji», ki so jih prestregli na italijanskih in drugih evropskih letališčih, ko so imeli piri sebi mamila, predvsem heroin. Eden izmed aretirancev, Gaspiare Mutolo iz Palerma, naj bi bil aktiven član mafijske organizacije, ki si je v zadnjem času zagotovila monopol nad razpečavanjem mamil na palermskem območju Vedno v Palermu, iščejo piolicija in karabinjerji že nekaj dni domnevnega mafijskega vodjo Calogera Sacca in njegovega prijatelja Vincenza A-mata, ki sta izginila iz mesta pred dobrim tednom in za katerima se je izgubila vsaka sled. Oba, zlasti pa Sacco, sta bila v preteklosti vpletena v razne protizakonite dejavnosti mafijskega kova. Zadnjič so ju videli, ko sta stopila v avto ter se v spremstvu neke tretje osebe odpeljala neznano kam. S Sicilije na celino. V kraju Limbadi v pokrajini Catanzaro so karabinjerji in finančni stražniki na podlagi proti mafijskega zakona zasegli imovi-no 54-letnega Francesca Mancusa, vodje široko razpredene mafijske družine. Vrednost zaseženih nepremičnin in opreme presega tri milijarde lir. Mancusu so na piodlagi istega zakona odvzeli tudi policijske in trgovske dovolilnice, kar predstavlja prvi primer tovrstnega nastopanja proti mafijcem na območju Catanzara. Višji sodni svet, ki mu predseduje Sandro Pertini, pa bo danes na plenarni seji v Rimu vzel v pretres načrt za nadaljnji zaostritev boja proti mafiji, ki ga je pripravila posebna protimafijska komisija. Jasper, deset let star orangutan, je s svojim prikupnim nasmeškom postal atrakcija zoološkega vrta v Jasper se je nasmehnil fotografu Kitajska in Brazilija pod vodo Devetdeset mrtvih v Anhuja PEKING — Skoraj vso Kitajsko od Pekinga do južnejših pokrajin pri Nančingu je v zadnjih tednih prizadelo hudo neurje z velikimi poplavami. Bregove je prestopila reka Jancekiang (Čangkiang) z vsemi svojimi pritoki. Najtežji je položaj v pokrajinah Hubej, Jang-su, Jangši in Anhuj. V tej pokrajini so zabeležili vsaj 90 človeških žrtev in na stotine ranjenih. Število ljudi, ki so jim vode uničile streho na glavi, je ogromno, toda uradnih podatkov še ni. Oblasti, državne in krajevne, so mobilizirale milijonsko množico, da bi ublažile posledice poplav. Tisoči in tisoči mrzlično delajo podnevi in ponoči, da bi zgradili betonski jez, ki naj bi zaščitil hitroelektramo v gradnji pri Longjangu. Santa Catarina: 27 žrtev RIO DE JANEIRO — Nad južnimi državami Brazilije divjajo strahovite nevihte. Narasle vode rek Rio Grande in Parana so ogrozile državo Santa Catarina, pa tudi državi Parana in Rio grande do Sul. V državi Santa Catarina je ostalo brez strehe 200.000 ljudi 35.000 pa v Parani in 15.000 v Rio grande do Sul. Poplavijenci so našli zatočišča v javnih zgradbah, šolah in cerkvah. V mnogih primerih so morali reševati ljudi s helikopterji. Prav tako morajo večkrat oskrbovati prebivalstvo z letali, ker so uničene vse prometne zveze. Težak je položaj v mestu Blumenau (160.000 prebivalcev), ki je popolnoma odrezano od sveta. V državi San ta Catarina je bilo vsaj 27 mrtvih. Mali Bajtr je spregovori ki $ MOSKVA — Na svetu se vsak dan pripeti nič koliko dogodkov- * ^ označujemo kot nenavadne, čudne, edinstvene, izjemne... Dovolj N premo časopis, radio ali televizijo, ki so v poletnih mesecih, ko j10*Jjf ličnem, gospodarskem in drugih področjih ni velikih dogajanj, polni . j kovu in zanimivosti. Vendar tudi v tej *.poletni» informativni panot0 vest, ki prihaja iz Sovjetske zveze, res svojstvena: v živalskem V' Karagandi, v republiki Kazakstan, imajo govorečega slončka. , )P1 Mali Bajtr, tako je namreč slončku ime, se je rodil pred ^cra"^0 zoološkem vrtu. Mati mu je umrla takoj po porodu in zato so 0a negovali še bolj ljubeznivo kot bi ga sicer. Na njihovo veliko fmesene^ se jim je slonček res nenavadno oddolžil, ko je nekega dne izustil je pridem in «Dajte Bajtru jesti». ) Po mnenu izvedencev si je «mali» Bajtr prisvojil človeško govorico j •p-ibližno 20 stavkov), ker je že od prvih dni rojstva živel med ‘e Bik je bil spretnejši... Bik je bil spretnejši od bikoborca «E1 Yiya» med včerajšnjim »dvobojem* v pamplonski areni. (Telefoto AP) Tabor narodnosti v Kopru KOPER — Približno 40 mladih se je danes zbralo v koprskem domu učencev «heroj Tito* na prvem taboru narodnosti, ki ga je pripravila republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije. V Koper so prišli mladi pripadniki madžarske narodnosti iz Lendave, člani Zveze slovenske mladine Koroške, člani mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze in mladinske sekcije Slovenske skupnosti iz italijanskega zamejstva, mladi pripadniki italijanske narodnosti s slovenske obale in slovenski mladinci iz Ljubljane in Kopra. Na prvi mladinski tabor narodnosti naj ne bi prišli le mladinski funkcionarji, ampak mladinci «s terena*. Torej tisti, ki so tako in drugače delovni v svojem okolju. Tabor narodnosti nam bi bila dodatna priložnost za izmenjavo izkušenosti v svojem delu, o stališčih do lastnega položaja v družbi, do svetovnih dogodkov in odnosov, neglede na različne svetovne nazorske opredelitve. Temeljni namen tabora je seveda preučevanje odnosov sožitja narodnosti, katerega pomemben oblikovalec je vse bolj prav mladina z narodnostno mešanih območij. Program Tabora narodnosti ni sestavljen le iz samih sestankov in predavanj, ampak ima več oblik medsebojnega spoznavanja, družabnih srečanj itd. Na programu tabora je danes popoldan najprej predstavitev Zveze socialistične mladine Slovenije, ki jo bo podal njen predsednik Andrej Drvar. Jutri bo na primer razgovor o vlogi in mestu mladinskih organizacij v zamejstvu in Sloveniji ter obisk brigadirjev na mladinski delovni akciji Istra 83 v Vanganelu. V petek, se bodo pogovorili o možnostih sodelovanja med posameznimi mladinskimi organizacijami. Zvečer pa bodo obiskali italijansko narodnostno skupnost v Kopru. BORIS ŠULIGOJ Valutne restrikcije, ki so jih v zadnjih uvedle nekatere države — med njimi zlasti RIM Proti omejitvam v turizrfl* _________________ _____________ Francija - za potovanja svojih državljanov v do predmet posebne razprave na letošnji glavni 'i Mednarodne organizacije za turizem. SkupsclvLji-v New Delhiju v času od 3. do 14. oktobra, to Ie po Mednarodnem dnevu o turizmu 1983 (27. ki bo letos potekal na temo «Potovanje in počitm pravica, a hkrati tudi odgovornost vsakogar*. ^ Poleg valutnih restrikcij bodo predstavniki okh^i držav članic Mednarodne organizacije za turizem v nem mestu Indije vzeli v razpravo tudi besedil0 j stične listine* in »turističnega pravilnika*. Že na ^ njih letnih skupščinah v Rimu in v Manili se jf ^oblikovati zasnova obeh dokumentov, po kateri” jj^i "" J bil v prihodnje urejen mednarodni turizem. Tak® na, kakor tudi pravilnik naj bi poudarila PraV\fl^ sameznikov, da se prosto gibljejo po svetu, ih # da se ta pravica le sme okrniti z admanistrativTli,1l,,, lutndmi aU drugačnimi ukrepi. Prizadevanja Mednarodne organizacije za - _ odpravo omejitev v svetovnih turističnih tokovih L' jajo tudi iz ugotovitve, da so se ti tokovi v ZL/ letih zaradi gospodarske krize in iz nekaterih^/ a zlogov začeli polagoma tanjšati. Kar zadeva dna potovanja, so lani na primer prvič po vojni žili nazadovanje za 1,3 odst., medtem ko jejfr ^ turizem od konca vojne stalno naraščal, v_ 'eset celo v razmerju 11. odst na leto. Kakšni m ^ so pri tem prizadeti, izhaja že iz podatka, da / strošek v turistične namene danes ceni na 385 me dolarjev. n. v. Gogolj: Taras Buljba (2.) riše: Željko Lord^' OH, Tl MOJI MOŠKI 50 fA «.E5 MALO TKISMOOENI PO.SFBMO TARAS HET POZDRAVI KCTT 56 T#,