imv
KURIR
NOVO MESTO 31. marca 1978 leto VII. *št.3
časopis kolektiva industrije motornih vozil

Pred Vili. kongresom ZKS
Medtem ko v občinskem prostoru prav ta čas v okviru priprav na VIII. kongres ZKS poteka vrsta predkongresnih razprav o informiranju, planiranju, socialnem varstvu in drugih vprašanjih, ki so ta trenutek najbolj aktualna, moramo reči, da v naši delovni organizaciji ne stojimo ob strani. Tudi pri nas tečejo predkongresne razprave o dosežkih na področju samoupravljanja, proizvodnje, družbene in življenjske ravni delavcev, skratka, o življenjskih vprašanjih delavskega razreda. Reči moramo, da smo ponosni na dosežene rezultate tako pri doslednem uresničevanju zakona o združenem delu kot pri izjemnem povečanju proizvodnje, kar je posledica velikih naporov vseh zaposlenih pri nas, poslovodnih organov, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
O pripravah na kongres smo se za naše glasilo pogovarjali s Šimom Gogičem, do nedavno sekretarjem 00 ZK v IMV, zdaj pa kandidatom za člana CK ZKS. in z Jožetom Piletičem, sekretarjem ene izmed osnovnih organizacij ZK v Tovarni avtomobilov in delegatom za VIII. kongres ZKS.
SIMO GOGIC -
KANDIDAT
ZA ČLANA CK ZKS
Obdobje po VII. kongresu ZKS in X. kongresu ZKJ označujejo zelo močni premiki na vseh ravneh družbenoeko-norru Jga in političnega življe-
IMV — KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 6200 izvodih — Ureja uredniški odbor — Glavni urednik: Andrej Dular - Odgovorni urednik:	Alfonz Brzič -
Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 — Grafična priprava: ĆZP DOLENJSKI UST, Novo mesto — Tisk: KNJI-GOTISK Novo mesto
Simo Gogič, kandidat za člana CK ZKS.
nja, ki je z uveljavljanjem delegatskega sistema pridobilo nove kvalitete. V zadnjih štirih letih smo uspeli zavreti, ponekod pa povsem odstraniti proti-samoupravne tehnokratske tendence, katerih namen je bil odtujiti oblast delavskemu razredu in ohraniti preživele oblike vodenja družbe. Z K je pri tem odigrala pomembno vlogo, saj je vseskozi budno spremljala in opozarjala na protisamoupravne pojave ter sodelovala pri njihovem odpravljanju.
Izredno pomembna v tem boju je bila enotnost ZK v celoti, ki ob vsej pripravljenosti in demokratični razmenjavi mnenj, pogledov in stališč ni bila niti za trenutek pripravljena sklepati nobenih kompromisov, ker je naletela na vsestransko podporo celotnega delavskega razreda tudi izven vrst ZK. Tako ZK čedalje bolj prevzema vlogo idejne voditeljice vseh naprednih sil v naši dmžbi in je dejansko že zdavnaj presegla okvire in oblike delovanja politične stranke v klasičnem smislu. Če bi temu ne bilo tako, si težko predstavljam, da bi naša družba v tako kratkem času doživela globoke vsebinske spremembe notranjih odnosov in da bi ustava ter ZZD doživljala svoje uresničenje v razmeroma kratkem času, še več - postala sestavni del zavesti delovnega človeka. Ta sprememba miselnosti je zelo vplivala na vsestranski napredek družbenega produkta, ki je postal v veliki meri predmet odločanja in sporazumevanja delovnih ljudi in ne več raznih „subjektivnih" sil v imenu delavskega razreda.
Znano je, da so mnoge veje gospodarstva napravile ravno v zadnjih letih velik korak naprej, v sodelovanju s tujino pa smo začeli bolj intenzivno ubirati nova pota, pri čemer moramo vselej poudariti intenziven napredek sodelovanja z deželami v razvoju. Vse to je imelo pozitivne posledice na mednarodnem političnem prizorišču, kjer je Jugoslavija pod idejnim vodstvom ZKJ in predsednika TITA znova utrdila ugled, ki ga uživa v očeh vseh progresivnih sil na svetu. Celo tisti, ki ne delijo našega mnenja, so izkazali globoko spoštovanje našim naporom in rezultatom boja za mir, enakopravnost in koeksistenco med vsemi narodi sveta.
V nekaj besedah je težko zajeti in realno opisati vse, s čimer smo se v letih po zadnjih kongresih ukvarjali, zato bi enako težko v celoti definiral vsa tista stremljenja, katera smo sicer jedrnato in razumljivo zastavili v 79 točkah predloga resolucije za VIII. kongres, ki zadeva sleherni atom našega gospodarskega, samoupravnega, socialnega, kulturnega in idejnopolitičnega življenja.
Dokumenti, katere bomo kasneje sprejeli na osnovi kongresnih smernic, bodo morali še bolj kot doslej konkretno in akcijsko opredeliti nadaljnje delovanje ZK kot idejnega vodje in nosilca progresa naše družbe. Morda bom najbolj razumljiv, če bom enostavno in po domače dejal, da ZK in družbo ob kritičnem pogledu na minulo delo prevzema upravičen ponos, ki ji daje novih moči, da še bolj vneto, dosledno in brezkompromisno nadaljujejo boj za uresničevanje ustave in ZZD v duhu sprejetih smernic.
Globoko sem prepričan, da bo VIII. kongres dokazal pravilnosti prehojene poti in da bo jasen smerokaz delavskemu razredu v naslednjih naporih za njegovo popolno uveljavitev.
J02E PILETIČ -DELEGAT
NA Vlil. KONGRESU ZKS
Osnovne organizacije ZK v TOZD Tovarna avtomobilov so se zelo resno lotile priprav na VIII. kongres. Doslej smo že imeli nekaj skupnih sej vseh
00.	Na njih smo se dogovorili za enoten način priprav. Mimo tega smo že doslej sodelovali na vseh področjih družbenopolitičnega življenja v delovni orga-
Jože Piletič, delegat na Vlil. kongresu ZKS.
nizaciji in občini. Zdaj proučujemo predkongresne dokumente in pripravljamo gradiva za njihovo dopolnitev. Preveva nas radost, ko v predkongresnih dokumentih vidimo sami sebe, naše želje in potrebe. Predvsem je znova poudarjena odločujoča vloga delavskega razreda, delavca — neposrednega proizvajalca, ki bo pod idejnim vodstvom ZKJ in ZKS izpolnil svoje zgodovinsko poslanstvo in postal izključno gospodar rezultatov svojega dela. Prav to področje je pritegnilo največ pozornosti med vsemi delavci — člani ZK. Tudi tisti delavci, ki jih bomo sprejemali v naše vrste, so močno zainteresirani za ta vprašanja.
S SEJE DELAVSKEGA SVETA DS SS
Na 4. redni seji delavskega sveta delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Industrije motornih vozil, ki je bila 13. februarja, so delegati obravnavali prošnje za poroštvo za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Vsak prosilec za solidarnostno stanovanje mora namreč dobiti od delovne organizacije poroštvo, da mu po petih letih dodeli drugo stanovanje ali pa to stanovanje odkupi. V naši delovni skupnosti sta prispeli na delavski svet dve prošnji. Poslali sta ju Sonja Lenardič in Zlata Majstorovič. Glede na to, da je mož Zlate Majstorovič zaposlen v Ljubljani, so delegati sprejeli sklep, da ji dajo 100 % poroštvo. Sonji Lenardič pa so izglasovali 50 % poroštvo, ker s 50 % sodeluje DO, kjer je zaposlen njen mož.
Z zbora delovnih ljudi v Tovarni prikolic.
Deseti „Rdeči prapor"
V Kragujevcu, mestu z veliko revolucionarno tradicijo, je bilo 15. in 16. februarja 1978 jubilejno deseto srečanje samoupravljavcev „Rdeči prapor11. Kot član slovenske delegacije sem z veseljem in ponosom sodeloval na tem zboru samoupravljavcev iz vse Jugoslavije.
lsrečanje samoupravljavcev je v imenu pripravljalnega odbora odprl član predsedstva SFRJ in CK ZKJ Edvard Kardelj v kragujevški dvorani „Šumarice" -z naslednjimi besedami:
:“Srečanje samoupravljavcev že deseto leto ustvarjalno prispeva h krepitvi in razvijanju zavesti in prakse naše socialistične samoupravne družbe. Pravzaprav ne gre zgolj za deset let. Srečanje „Rdeči prapor'1 nadaljuje stoletne tradicije mesta in njegovega delavskega razreda, v katerem se je razvijala misel Svetozarja Markoviča o samoupravljanju".
Ko so nam prebrali pozdravno pismo predsedniku republike Josipa Broza Tita, v katerem je vse delegate prisrčno pozdravil in zaželel uspešno in plodno delo, se je v dvorani razlegel dolgotrajen aplavz. Potem je stopil na govorniški oder predsednik občinske skupščine mesta Kragujevca Bori-voje Petrovič ter podelil letošnjo plaketo „Rdeči prapor" jugoslovanski ljudski armadi. V listini je med drugim zapisano, da podeljujejo plaketo JLA, armadi miru in socialističnega samoupravljanja, za vse, kar je vgradila v zmagoviti izid NOB in ljudske revolucije proti mračnim fašističnim silam kot tudi reakciji na jugoslovanskih tleh in pa za vse njeno delovanje v povojnem obdobju.
Ko je predajal plaketo zveznemu sekretarju za narodno
obrambo Nikoh Ljubičiču, je Borivoje Petrovič še dejal: „Plaketo podeljuje mesto Kragujevac, vendar je to priznanje vseh delavcev in delovnih ljudi Jugoslavije naši armadi. Jugoslovanska armada je edina armada na svetu, kateri je delavski razred dal takšno priznanje."
Na prvi plenarni seji je imel uvodni referat na temo „Pridobivanje in razporejanje sredstev za osebne dohodke" predsednik Sveta zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki je med drugim pouaaril tudi nekatere bistvene teme s tega področja. Rekel je, da je t. i. pogojni delavec bil predolgo tudi merilo za delitev osebnega dohodka na posameznika, a kvalifikacija in delovna doba sta poštah važnejši od dela in rezultatov dela. Prav tako obstaja strah pred prevelikimi razlikami v osebnih dohodkih za iste kategorije brez obzira na rezultate in sploh strah pred prevelikimi zaslužki. Prav ta strah pritiska in zavira, da ne preidemo bolj pogumno k izdelavi meril za vsa dela in naloge. Prav zaradi tega so ostajali izven stimulacijskih oblik dehtve OD organizatorji in kreatorji proizvodnje, delavci skupnih služb, ki s svojim delom lahko danes največ doprinesejo k povečanju produktivnosti dela in dohodka. Tudi za te delavce je potrebno vnesti ustrezna merila in se pri tem ni treba bati visokih osebnih dohodkov, če izvirajo iz rezultatov dela, temveč se lahko bojimo nizkih osebnih dohodkov. Svoj čas je tudi tovariš Tito rekel: „Nihče še ni od osebnega dohodka obogatel," pa tako ne bodo niti organizatorji proizvodnje in drugi kreativni kadri.
Se vedno se mešata pojma delitve po delu in solidarnost.
Še vedno so pripombe: zakaj je v isti delovni organizaciji razlika med dvema delavcema ah dvema inženirjema istih kvalifikacij in delovne dobe? Taka pripomba dela zmešnjavo, ker zahteva solidarnost tudi tam, kjer bi morala biti delitev po delu. Moramo se truditi, da bo vsak, delavec, inženir, ekonomist, tehnik itd. ustvaril osebni dohodek po rezultatih dela in ne po šolski izobrazbi. V nadaljevanju je Mika Špiljak nakazal še nekaj osnovnih smeri za aktivnost subjektivnih sil, ki jih je potrebno usmeriti na dograditev samoupravnih sporazumov o pridobivanju in delitvi osebnih dohodkov, vendar pa je treba ustvariti še nekatere pogoje in odstraniti težave. To so v globalu:
—	nerešeni pogoji gospodarjenja (davki, predpisi, cene, prioritete razvoja),
—	združevanje dela in sredstev (Jugoslavija spada v države z najvišjo stopnjo investiranja),
—	izdvajanje iz dohodka TOZD za splošne družbene potrebe,
—	odnosi plana, samoupravnega sporazuma in pravilnika (ti morajo biti med seboj usklajeni),
—	zakon o združenem delu je nakazal ustrezno število kazalcev za obvezno ugotavljanje rezultatov poslovanja med sorodnimi organizacijami.
Na koncu je govornik še omenil, da je kljub temu, da so delovne organizacije širom po državi skoraj vse sprejele nove sporazume in merila za dehtev osebnih dohodkov, kot predvideva zakon o združenem delu, pa stvari niso zaključene, ampak je potrebno sporazume stalno dopolnjevati, brez ozira na dejstvo, da so, gledano v celoti, bih doseženi mnogi pozi-
tivni rezultati. Treba bo še mnogo napraviti glede pogojev dela, meril za prihranek na delu, koriščanje delovnih sredstev itd.
Popoldne smo vsi delegati nadaljevali sejo ločeno po komisijah in sicer v treh skupinah z naslednjimi temami: TOZD in namensko razporejanje dohodka, dehtev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela — živem delu, dehtev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela - minulem delu. Govorilo je preko 120 delegatov iz posameznih delvonih organizacij o svojih izkušnjah. Nekatere
rešitve so zelo dobre in bi jih bilo vredno tudi širše uveljaviti.
Po komisijah smo delegati delah tudi drugi dan. Popoldne smo imeli drugo plenarno sejo, kjer smo sprejeli sklepe z zaključnim dokumentom. Izvolili smo Petra Stamboliča, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, za predsednika odbora enajstega srečanja samo-upravljalcev „Rdeči prapor" in poslali pozdravno pismo tov. Titu, kjer je med drugim zapisano:
„Spoznah smo, da moramo sistem pridobivanja in razporejanja dohodka nenehno izpopolnjevati in dograjevati, pri tem pa nenehno misliti, v kakšen položaj postavlja človeka, koliko ga spodbuja, da postane aktivna samoupravljal-ska osebnost in da prispeva k resničnemu vrednotenju svojega rezultata dela".
Tako smo zaključili delo na desetem srečanju zbora samo-upravljalcev z željo in obljubo, da bomo čimveč izrečenega in napisanega vključili v našo vsakdanjo samoupravno prakso v svojih sredinah.
JOŽE TURK
Akcijski program mladih
Osnovna organizacija Zveze socialistične mladine tozd Tovarne avtomobilov je imela 23. februarja redno letno konferenco, katere so se poleg članov mladinske organizacije udeležili tudi predstavniki občinske Zveze mladine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Tovarne avtomobilov. Na konferenci so pregledali minulo delo in sprejeli akcijski program za prihodnje delovanje.
Mladi naše tozd, organizirani v loo zsms, bomo v nadaljnjem obdobju usmerili težišče svojega dela v pripravo na X. kongres ZSMS in ZSMJ, na volitve 1978 in na nadaljevanje uresničevanja sklepov IX. kongresa ZSMS. Ta program obsega delo in aktivnost 00 TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV, usklajen je s programom 00 TOZD in upošteva smernice OK ZSMS Novo mesto.
I.	EVIDENTIRANJE IN KADROVANJE:
1.	stalna in popolna evidenca članstva v 00 ZSMS, spremljanje aktivnosti članstva;
2.	priprava predlogov za odgovorne funkcije v ZSMS na vseh ravneh;
3.	priprava predlogov za kandidate za ŠRO, specialne enote JLA, vojaške akademije in druge šole;
4.	priprava mnenja o predlaganih kandidatih za vodilna nesta;
5.	e'’dentiranje možnih kandi-dr ,ov za Z K.
NOSILEC: komisija za kadrovska vprašanja.
ROK: 1978
II.	ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ:
1.	izdelava programa izobraževanja v 00 ZSMS, skrb za družbenopolitično izobraževanje;
2.	organiziranje vsaj ene DO — v 00 ZSMS in vključevanje mladih v le-te;
3.	preverjanje metod družbenopolitičnega dela v 00 ZSMS ter vključevanja v izobraževanje OK ZSMS;
4.	omogočiti udeležbo članom 00 ZSMS na izobraževalnih seminarjih.
NOSILEC: komisija za IPS,
organiziranost in razvoj.
ROK: stalna naloga.
III.	NADALJNJE RAZVIJANJE SAMOUPRAVNIH
ODNOSOV IN URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
1.	sprejemanje in usmerjanje razvoja samoupravnih odnosov na osnovi zakona o združenem delu;
2.	sodelovanje z ostalimi DPO pri sprejemanju potrebnih samoupravnih aktov;
3.	aktivno sodelovanje pri sprejemanju družbenih dogovorov in sporazumov;
4.	sodelovanje pri konstituiranju novih TOZD;
5.	usklajevanje dela delegatov in delegacij.
NOSILEC:	konferenca 00
ZSM, predsedstvo 00 ZSM, komisija za družbeno-ekonom-ske odnose.
ROK: stalna naloga.
IV.	STABILIZACIJA GOSPODARSTVA:
1.	aktivnost 00 ZSMS pri uresničevanju družbeno-eko-nomske politike in razvoja TOZD, DO in občine v letu 1978;
2.	prizadevanje 00 ZSM pri izvrševanju planskih nalog, boj za večjo produktivnost;
3.	večja disciplina in red na delovnem mestu.
NOSILEC:	konferenca 00
ZSM, predsedstvo 00 ZSMS.
ROK: stalna naloga.
V.	DELITEV DOHODKA IN SREDSTEV ZA OSEBNE DOHOKE:
1.	aktivnost in sodelovanje pri dograjevanju dogovorov in sporazumov o delitvi prihodka, dohodka in čistega dohodka ter skrb za njegovo uresničevanje;
2.	sodelovanje 00 ZSM pri izdelavi meril za delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela.
NOSILEC:	predsedstvo 00
ZSMS.
ROK: stalna naloga.
VI.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA:
1.	priprava v obrambne priprave v posameznih sredinah;
2.	skupno delo z 00 ZSM v enotah JLA garnizona Novo mesto;
3.	sodelovanje s komisijo za LO in DS TOZD in pri P OK ZSMS;
4.	evidentiranje mladincev v mladinske pohode.
NOSILEC: komisija za LO in
DS.
ROK: 1978.
1978 TER NA X. KONGRES ZSZS IN ZSMJ:
1.	vključevanje v koordinacijski odbor za volitve ter aktivnosti pri evidentiranju mladincev;
2.	aktivno sodelovanje v pred-kandidacijskih in kandidacijskih postopkih ter uveljavljanje meril kadrovske politike;
3.	dosledno uresničevanje akcijskega programa predvolilnih priprav in volitev — sodelovanje z OK ZSMS Novo mesto.
NOSILEC:	predsedstvo 00
ZSMS, Konferenca 00 ZSMS.
ROK: takoj.
Vlil. INFORMIRANJE:
1. sodelovanje pri urejanju glasila „KURIR“;
Občnega zbora ZSMS v TOZD Tovarni avtomobilov so se udeležili tudi predstavniki ZK in sindikata.
2.	izdelava in postavitev oglasnih tabel v TOZD;
3.	sodelovanje pri glasilu OK ZSMS in Mladina.
NOSILEC: komisija za informiranje.
ROK: stalna naloga.
IX. MLADINSKE DELOVNE AKCIJE:
1.	začetek evidentiranja brigadirjev— prostovoljcev;
2.	organizacija delovne akcije v okviru DO (ureditev okolja počitniškega doma pri Miklavžu na Gorjancih, ureditev počitniškega centra v Pako-štanih);
3.	sodelovanje pri lokalnih MDA z ostalimi DO ter sodelovanje v zveznih MDA.
NOSILEC: komisija za MDA.
ROK: 1978.
X. ŽIVLJENJSKE IN DELOVNE RAZMERE MLADIH DELAVCEV:
1.	skrb za stanovanjsko problematiko mladih, otroško varstvo, družbeni standard, zaposlovanje in socialno varstvo;
2.	izboljšanje medsebojnih odnosov;
3.	skrb za letovanje in oddih čimvečjega števila mladih delavcev;
4.	sodelovanje s komisijo za stanovanjsko problematiko in komisijo za počitniško dejavnost.
NOSILEC: komisija za socialno
politiko.
ROK: 1978
XI. SODELOVANJE Z OSTALIMI 00 ZSMS V DO IN OBČINI:
1.	redni stiki predsednikov 00 v DO;
2.	navezava stikov z najmanj eno 00 ZSMS v občini Novo mesto v obliki obiskov, skupnih prireditev itd.;
3.	sodelovanje z vojno pošto Poganci.
NOSILEC: komisija za sodelovanje z 00 ZSMS.
ROK: stalna naloga.
XII. KULTURA:
1.	Takojšen sprejem programa kulturno zabavnih prireditev (plesov, proslav, kvizov, obiskov, srečanj, izletov);
2.	ustvarjanje pogojev za ustanovitev DO — D;
3.	sodelovanje z ostalimi 00 ZSMS na področju kulture ter s komisijo za kulturo pri P OK ZSMS Novo mesto.
NOSILEC: komisija za kulturo.
ROK: 1978.
XIII. ŠPORT IN REKREACIJA
1.	zagotovitev stalne aktivnosti in rekreiranja čim večjega števila mladih;
2.	zagotovitev sodelovanja mladih na občinskih, republiških in zveznih tekmovanjih motorne industrije;
3.	zagotovitev potrebnih rekvizitov;
4.	sprejem programa vseh športnih tekmovanj v letu 1978;
5.	sodelovanje s komisijo za šport in rekreacijo pri 10 OOS TOZD.
NOSILEC: komisija za šport. ROK: 1978 (takoj).
00 ZSMS IMV TOVARNA AVTOMOBILOV
NOV PREDSEDNIK KOORDINACIJSKEGA SVETA ZSMS
16. marca je bil v Novem mestu sestanek predsednikov osnovnih organizacij ZSMS iz novomeških tozdov, na katerem so mladi razrešili dosedanjo predsednico koordinacijskega sveta ZSMS. Vida Kerin, ki je doslej opravljala dolžnost predsednice, je podala predlog osnovnih organizacij, da postane novi predsednik koordinacijskega sveta Boris Piletič, delavec v Tovarni avtomobilov. Za njegovega namestnika so predlagali Ivana Novosela, delavca v tozd RI. Mladinci so soglasno glasovali za oba nova vodilna tovariša.
Na sestanku so še poudarili, da bomo odslej še bolj organizirano delovali v skladu s programi osnovnih organizacij. Pred nami so zdaj kongresi, organizacija mladinskih delovnih brigad in vrsta drugih akcij, za katere smo sklenili, da jih bomo uresničili.
BORIS DEAK član KS ZSMS IMV
OO ZSMS V BREŽICAH
V Tovarni prikolic Brežice smo po dveletnem mrtvilu na pobudo političnega aktiva ustanovili osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine. Na ustanovnem sestanku smo predlagali kandidate za predsedstvo in izvolili odbor, ki bo pripravil program dela in vse potrebno za volilno konferenco, ki bo predvidoma zadnji teden v mesecu.
To, da se je vendarle nekaj premaknilo, da je mladina spoznala, da se da le organizirano nekaj delati, je zelo spodbudno. Malo bolj pa nas skrbi podatek, da se je ustanovnega sestanka udeležilo le 16 mladincev, kljub temu, da je povprečna starost vseh zaposlenih 28 let.
E. S.
V sredo, 22. marca, je obiskala Industrijo motornih vozil v Novem mestu delegacija KP Kitajske. Med razgovori, ko so sledili ogledu tovarne, so se gostje zanimali predvsem za naše izkušnje pri sodelovanju s tujimi partnerji.
¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
GARDIJSKE JEDINICE
DODEUUJU
ZAHVALNICU
PRODAVNICI JMV" BEOGRAD - JUŽNI BULEVAR. ZA SVESRDNU SARADNJU SA VP 2197 BEOGRAD
DA\A 17. 02. 1978 GOD. U BEOGRADU
POM kOMA\DA\Jk
KAP I KL.ARJ-PVO JOVANOSKI NAUM
% * * *+*	** * ** *** a-jM-iM.************ **** *** *****
Z zbora delovnih ljudi v Tovarni avtomobilov.
Zaključni račun -naše spričevalo
DELAVSKI SVET DO DRUGIČ ZASEDAL
Na 2. redni seji delavskega sveta delovne organizacije Industrije motornih vozil, ki je bila 15. marca, so delegati obravnavali zaključni račun za preteklo leto in predlog za imenovanje direktorjev plansko-ekonomske-ga sektorja, zunanjetrgovinskega sektorja in centra za informiranje. Delegati delavskega sveta so sprejeli sklep, da imenujejo ing. Štefana Poredoša za direktorja plansko-ekonomskega sektorja, Slavka Blatnika za direktorja zunanje-trgovinskega sektorja in Janeza Slapnika za direktorja informativnega centra.
Poslovno poročilo o preteklem letu objavljamo v celoti.
V preteklem poslovnem letu so našo delovno organizacijo sestavljale naslednje TOZD:
—	TOZD Tovarna opreme Črnomelj
-	TOZD Tovarna opreme Mirna
-	TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice
—	TOZD Tovarna „Podgorje" Šentjernej
—	TOZD Tovarna servisne opreme Beli Manastir
—	TOZD Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana
—	TOZD Commerce lnovo mesto
—	TOZD Razvojni inštitut Novo mesto
—	TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto in Delovna skupnost skupnih služb.
Poleg navedenega je potrebno tudi povedati, da sta imeli TOZD Tovarna avtomobilov še obrat na Suhorju in kovinski obrat v Brežicah ter TOZD Tovarna opreme Mirna obrat šivalnice v Adlešičih.
V skladu z zakonom o združenem delu ter na podlagi uspelih referendumov smo TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto organizirali tako, da bodo od 1. 1. 1978 obstajale naslednje TOZD:
—	TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto
—	TOZD Tovarna prikolic Novo mesto
—	TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta in
—	TOZD Tehnosrvis Novo mesto.
S sprejemom samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Industrija motornih vozil v decembru pa je bila izvedena tudi reorganizacija delovne skupnosti skupnih služb, katero sedaj sestavljajo:
—	plansko-ekonomski sektor
—	sektor kontrole kvalitete
—	sektor poslovnih odnosov
—	zunanjetrgovinski sektor
—	finančni sektor
—	sektor kapitalne izgradnje
—	organizacijsko kadrovski sektor in
—	informativni center.
Delovna organizacija je v
preteklem letu navzven poslovala preko treh žiro računov. Svoja žiro računa imata TOZD Tovarna servisne opreme Beli Manastir in TOZD Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana, vse ostale temeljne organizacije pa so imele skupen exteren žiro račun in ločene interne žiro račune.
PRAVILNA IZHODIŠČA ZA OBRAČUN USPEHA V TOZD
Skupni proizvodni program je bil že v preteklih letih
izhodišče za oblikovanje sistema obračuna uspeha poslovanja temeljnih organizacij. Zakon o združenem delu ter novi zakon o ugotavljanju celotnega prihodka kot tudi novi kontni načrt so s kategorijo „skupnega prihodka" pravilnost naših izhodišč še potrdili. V decembru preteklega leta so vse TOZD IM V sklenile samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka. Osnova tega sporazuma je načelo, da upoštevamo za sodelovanje TOZD v skupnem prihodku vsako obliko prispevka, ki omogoča razvoj, proizvodnjo in prodajo skupnega proizvoda. Merila iz samoupravnega sporazuma za delitev skupnega prihodka so upoštevana že za leto 1977, le obračunani fiksni stroški so bili upoštevani v celotnih zneskih, ker za leto 1977 niso bili planirani za vsako TOZD posebej po stroškovnih vrstah.
V preteklem letu smo veliko naredili tudi na področju usklajevanja internih aktov samoupravljanja z zakonom o združenem delu, tako na nivoju
delovne organizacije, kakor tudi na nivoju temeljnih organizacij. V juliju smo sprejeli samoupravni sporazum o spremembah in dopolnilih samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev v DO IMV Novo mesto ter samoupravni sporazum o reševanju stanovanjskih zadev delavcev v DO IMV. V decembru smo sprejeli še samoupravne sporazume o združevanju dela delavcev v temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb, samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, samoupravni sporazum o enotnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje skupnega prihodka ter samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Poleg navedenih že sprejetih pa je v pripravi tudi že nekaj drugih aktov ter usklajevanje z zakonom o združenem delu nekaterih že sprejetih aktov. V preteklem letu smo podpisali tudi nekatere družbene dogovore in samoupravne sporazume v okviru republike in občine.
Delo organov samoupravljanja je v letu 1977 zaživelo ne samo glede števila izvedenih referendumov in zborov delavcev ter sej različnih odborov, temveč tudi glede strukture vprašanj, o katerih smo zaposleni razpravljali in odločali. Tako so v posameznih temeljnih organizacijah imeli 1 - 2-krat referendum, poprečno 12-krat zbore delavcev, delavski sveti TOZD so zasedali povprečno 13-krat, odbori za medsebojna razmerja so poprečno zasedah 21-krat ter disciplinske komisije poprečno 23-krat. Na nivoju delovne organizacije je delavski svet DO v preteklem letu zasedal 2-krat, odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard, oziroma kasneje izvršilni odbor DS DO pa 4-krat. V letu 1977 so bili formirani novi odbori samoupravne delavske kontrole in jim bomo morah glede na preteklo leto posvetiti več pozornosti.
Delegatski sistem in delo naših delegacij in delegatov v občinskih, republiških, zveznih organih ter v različnih samoupravnih interesnih skupnostih na vseh nivojih je v preteklem letu deloval uspešneje kot pretekla leta, vendar pa z doseženimi rezultati še ne smemo biti zadovoljni. Prizadevati si moramo, da bodo v letošnjem letu
tako novo izvoljene delegacije in delegati kakor tudi tisti, katerim mandat še ni potekel, uspeh še konkretneje vzpostaviti stike z bazo, ki jo predstavljajo. Takšen delegatski sistem je eden izmed glavnih temeljev razvoja celotne družbe in vsekakor tudi temelj za naše uspešno poslovanje v prihodnosti.
KONEC LETA 1977
NAS JE BILO V IMV
ZE 5.677 DELAVCEV
Reševanje vprašanja zaposlovanja je bilo v letu 1977 zelo aktivno. To velja predvsem za TOZD v Novem mestu, zaposlovanje v dislociranih TOZD pa se je omejevalo predvsem na pokrivanje potreb po strokovni delovni sili in izpraznjenih delovnih mestih. Zaradi pomanjkanja delovne sile vseh profilov kadrovska služba ni realizirala vseh potreb po delovni sili. Primanjkuje zlasti kvalificiran kader in strokovna delovna sila, medtem ko smo potrebe po nekvalificiranih in priučenih delavcih krili z omobočja dolenjskih in belokranjskih občin, delno pa tudi z območja sosednje republike.
V	preteklem letu smo zaposlili 1.139 novih delavcev, pri čemer je bila zabeležena močna fluktuacija. Na dan 31. 12. 1977 smo imeh zaposlenih 5.677 delavcev, v uku pa smo imeli tudi 328 vajencev.
Lani sta bila ponovno odprta dva redna razreda TTŠ strojne smeri, tako da imamo sedaj na tej šoh dva razreda prvega letnika in dva razreda drugega letnika. Poleg navedene šole sofinanciramo še nekatere druge usmeritve za redni študij kot tudi za študij ob delu.
V	skladu z zastavljenim in tudi sprejetim srednjeročnim planom razvoja naše delovne organizacije smo v preteklem letu sprejeli tudi 202 nova štipendista, tako da smo ob koncu leta imeh skupno 313 štipendistov. Od navedenega števila je bilo na visokih šolah 47, na višjih šolah 17 ter na srednjih šolah 249 štipendistov. Poleg navedenih štipendistov je lani ob delu študiralo še 145 naših delavcev.
V	letu 1977 se je v delovni organizaciji pripetilo 590 poškodb, ki so bile priznane kot nesreče pri delu. Od skupnega števila poškodb je bilo 62 poškodb na poti na delo in z dela, ki pa se po zakonskih predpisih priznavajo kot nesreče pri delu. Od navedenih 590
poškodb je bilo 11 težjih nesreč pri delu. Potrebno je poudariti, da smo v preteklem letu zabeležili 5 % padec poškodb glede na leto 1976.
PROIZVODNJA: PRIPRAVE ZA NOVE, ŠE VEČJE NALOGE
Ocena prizvodnih uspehov Tovarne avtomobilov v lanskem letu mora, če naj bo objektivna, upoštevati predvsem to, da je bilo preteklo leto priprava na izpolnjevanje proizvodnih načrtov prihodnosti. V tem letu smo še vedno gradili prizvodne hale, opremljali smo proizvodne prostore, še vedno smo izvajali montažo težke presernice, izvedb smo rekonstrukcijo lakirnice za avtomobilske karoserije. Hkrati s temi velikimi deh pa smo še naprej delali pri osvajanju in povečanju lastnega deleža pri vozilu R—4.
I.	Osebni avtomobili in dostavna vozila
Izvajanje zgoraj navedenih del ni zaviralo proizvodnje v taki meri, da bi se ta ne mogla povečati pri vozilu R—4 na 23.873. Naredili smo tudi 2.628 dostavnih vozil. Glede na leto 1976 smo izdelah v lanskem letu naslednje:
vodnje, storilnosti in delovne discipline. Posebno pozornost smo posvetih tudi varčevanju z materialom.
V	Tovarni prikolic v Novem mestu smo v letu 1977 sestavih
11.629 prikolic v 41 različnih izvedbah od 305 do 550. Sestava prikolic je bila za 366 kom. manjša kot leto poprej. Razlog za manjšo proizvodnjo je bil v padcu proizvodnje v drugem polletju. V privh 6 mesecih je bilo sestavljeno 7.141 prikolic ah poprečno mesečno 1.190 prikolic. Tako so v prvem polletju sestavih 1.211 prikolic več kot v istem obdobju leta 1976. V drugem polletju je bilo sestavljeno 4.488 prikolic odnosno 748 na mesec.
V	preteklem letu smo v Tovarni prikolic Novo mesto predah 11.842 prikolic, to je 123 kom. več kot v letu 1976. Predaja je bila večja od sestave zaradi večjega števila nedovršenih prikolic v začetku leta 1977. Razlog za slabšo proizvodnjo v drugem polletju je bil predvsem v tem, ker smo uvajah v proizvodnjo nove tipe prikolic. Poleg tega smo imeh težave z dobavami materialov, kot so cinkane šasije, nove osi ter
Tip	1976	1977	Indeks
1611 - KOMBI	408	510	125
1612- SERVIS	410	176	43
1613-TURIST	121	222	• 183
1616- SANITET	88	79	90
1618- MARICA	75	90	120
1620- GASILEC	83	80	96
1629- KAMIONET	104	30	29
1630- CESTAR	43	126	293
1676-SANITET	227	228	100
2217- MIN1BUS DE LUX		2	
2221 - GASILEC DE LUX		4	
2222 - POGREBEC		76	
2223 - MINIBUS	144	553	384
2229- KAMIONET		10	
2250 - KAMIONET 1,5 t	958	22	2
2252 - FURGON	443	420	95
SKUPAJ:	3104	2628	85
R—4	12.297	23.873	194
n. Proizvodnja avtomobilskih prikolic
V prvih mesecih preteklega leta smo dosegh porast proizvodnje prikolic. Težih smo za tem, da dosežemo čim višjo proizvodnjo in da preprečimo prevehko nihanje proizvodnje v posameznih mesecih. To nam je v prvi polovici leta v dokajšnji meri tudi uspelo. Podvzeti so bih ukrepi za povečanje proiz-
prevleke za blazine in zavese. Pri izdelavi GT modelov so bile težave pri dobavah lesenih elementov zaradi preobremenjenih kapacitet pri proizvajalcih. S prerazdelitvijo določenih elementov se je potem stanje izboljšalo. Kasnila je tudi izdelava dokumentacije.
Večja proizvodnja v prvem polletju je dosežena zaradi
(Nadaljevanje na 8. str.)
boljšega doseganja normativov, boljšega planiranja in organizacije delovnih mest. Večjo skrb smo posvečali redni dostavi materiala na delovno mesto. Če hočemo preprečiti zastoje v proizvodnji je nujno, da vsak oddelek dnevno izpolnjuje zastavljeni plan.
Ugotavljamo, da bi preteklo leto lahko bilo ugodnejše od predhodnega, če bi se nadaljevala proizvodnja v drugi polovici leta z istim tempom kot v prvi, ker so za to bili dani pogoji v proizvodnji. V prihodnje je potrebno zagotoviti kontinuiteto dela tudi v drugi polovici leta.
V	TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice je bilo v preteklem letu predanih oziroma montiranih 2.787 prikolic od planiranih 3.101, to je okoli 90%.
V	naši tovarni v Belgiji je bilo izdelanih 6.483 prikolic.
Skupna proizvodnja prikolic je tako v letu 1977 znašala:
	prikolic
Novo mesto	11.842
Brežice	2.787
Belgija	6.483
kar znese	
skupajj:	21.112
PRODAJA
TOZD Commerce je v letu 1977 skrbel za prodajo vseh gotovih izdelkov proizvodnih TOZD delovne organizacije IMV preko lastnih prodajnih mest v Ljubljani, Novem Sadu, Novem mestu, Mariboru, Zagrebu, Osijeku, Rijeki, lzadru, Splitu, Sarajevu, Beogradu in Nišu, v SR Makedoniji in SR Črni Gori pa preko trgovskih podjetij.
Tudi v letu 1977 nismo uspeli povečati števila lastnih prodajnih mest, čeprav smo imeli na ponudbo poslovne
lokale za najem ali v odkup pod zelo ugodnimi pogoji. Novo prodajno mesto je bilo odprto samo v Mariboru, kar je delno razbremenilo delo v poslovalnici Novo mesto. Zastoj pri širitvi prodajne mreže pri povečanem obsegu toliko obremenjuje za poslene v obstoječih poslovalnicah, da že ovira normalen odnos do kupcev in vpliva na kvaliteto prodaje vozil.
V	prihodnjem obdobju je predvideno močno povečanje proizvodnje, predvidene za prodajo na domačem trgu, zato resno mislimo na nujno širitev prodajne mreže, odkup in ureditev skladišč ter uvedbo prodajne evidence in dokumentacije na mehanografsko obdelavo.
V	letu 1977 so bile poslovalnice obremenjene z dodatnim delom na osnovi zakonskih predpisov pri obračunavanju obresti. Višina izplačanih obresti kupcem v letu 1977 ni evidentirana v prodajni mreži, zato je potrebno posebej prikazati ta strošek v poročilu računovodstva. Visoki stroški za izplačilo obresti bodo verjetno zahtevali spremembo prodajne politike.
Osebna vozila
V	proizvodnji in prodaji smo imeli samo osebna vozila IMV - RENAULT 4 TL „Special“ ter izvedenke SERVISER, SANITET in MILICA Kljub povečanim cenam v mesecu juniju ni bilo problema s
lasmanom, dobavni roki pa so
ili ustaljeni na pribl. 30 dni od dneva prispetja kupnine na žiro račun.
Tabela o prodaji osebnih vozil po poslovalnicah prikazuje porast v skupnem številu prodanih vozil za 87 % v primerjavi z letom 1976, kar je enako tudi
gibanju proizvodnje. Povečanje prodaje pa ni enakomerno v vseh poslovalnicah, zato je različna tudi produktivnost. Največji odstop od povečanja prodaje je bil dosežen v poslovalnici Ljubljana, najmanjše povečanje pa ima poslovalnica Zadar. Povečanje prodaje je opazno tudi preko trgovskih podjetij, vendar so količine še daleč izpod njihovih dejanskih možnosti.
Pregled prodaje osebnih vozil po republikah, po stmkturi prikazuje padec udeležbe pri skupni prodaji v SR Srbiji in SR Hrvatski ter povečanje v SR Sloveniji in SR Makedoniji. Vzrok za upadanje strukturnega deleža v Srbiji, BiH ter delno tudi v Hrvatski je pretežno v zaostajanju širitve prodajnih mest.
Gospodarska vozila
Tudi v letu 1977 smo nadaljevali s proizvodnjo in prodajo gospodarskih vozil osnovnih modelov IMV—1600 BR in 1MV-2200 D. Ugotavljamo, da se je v letu 1977 povečala prodaja vozil z diesel motorjem in predstavlja v stmkturi skupne prodaje že 45 %. Posebej lahko navedemo sorazmerno uspešno prodajo v tej kategoriji tipov IMV-2200 D FURGON in IMV-2200 D MIN1BUS. Za povečanje prodaje gospodarskih vozil je potrebno dodati sedanjim	modelom	še nekatere
nove, kot na primer KAMIONET z enojno kabino, FURGON	za	prevoz	hrane,	FURGON	za	prevoz	kruha,	FUR-
GON hladilnik itd.
Na osnovi tabele ugotavljamo, da je prodaja gospodarskih vozil v letu 1977 neugodna, saj prikazuje zmanjšanje števila prodanih	vozil	za 11	% v
primerjavi z letom 1976. Vzrok
Z zbora delovnih ljudi skupnih služb.
za stagnacijo je predvsem v zastarelih konstrukcijskih rešitvah in visoki ceni v primerjavi z istimi modeli konkurence. Zanimivo je povečanje števila prodanih gospodarskih vozil v poslovalnici Sarajevo, katero izhaja predvsem iz zaposlitve novega sodelavca. Neugoden rezultat pri poslovalnici Ljubljana pa ni tako porazen, če upoštevamo, da je ta poslovalnica v letu 1976 prodala samo enemu kupcu 211 vozil.
Struktura prodaje gospodarskih vozil po republikah ne prikazuje posebnega odstopanja in se že nekaj let odvija v prikazanih odnosih. Udeležba SR Slovenije z 41 % v skupni prodaji nam je lahko samo osnova za oceno, kako slabo se naša gospodarska vozila plasirajo v drugih republikah.
Prikolice
Za razliko od leta 1976 letos nismo imeli pri prodaji prikolic velikih kupcev kot na primer JNA ali štab civilne zaščite. Kljub temu smo dosegli isti fizični obseg prodaje kot leta 1976. Tudi v letu 1977 je bilo prisotno pomanjkanje prikolic v glavni sezoni prodaje, to je v času marec - april - maj, kar je že nekajletna praksa. Izbira modelov je bila skromna, vendar še zadovoljiva.
Tabela o prodaji prikolic po poslovalnicah prikazuje spodbudne prodatke o dinamičnem povečanju prodaje prikolic v ostalih republikah, kjer nudimo te proizvode šele nekaj let. Posebej velja to za prodajo v SR Srbiji in SR BiH. Količine sicer niso velike, vendar nakazujejo določen trend. Podobno gibanje prikazuje pregled realizacije po republikah. Zmanjšanje udeležbe SR Slovenije v skupni prodaji je opravičljivo v toliko, kolikor se je povečalo število izročenih prikolic v poslovalnici Zagreb, saj so v preteklih letih kupci iz Zagreba prevzemali prikolice v Novem mestu.
Povečanje limita potrošniških kreditov za nakup prikolic daje dobro osnovo za plasman v letu 1978.
Prodaja rezervnih delov
Oddelek prodaje rezervnih delov v Prodajno servisni organizaciji TOZD COMMERCE je v letu 1977 izvajal prodajo na naslednje načine:
1.	prodaja preko lastnih prodajaln v Novem mestu, Ljubija ni, Mariboru, Osijeku, Zadru, Splitu, Sarajevu, Novem Sadu, Beogradu in Nišu;
9. marca smo pri nas volili delegate za zbor združenega dela in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
2.	dobava IMV servisom v državi iz Centralnega skladišča;
3.	dobava velikim uporabnikom, kot na primer Vojne pošte, reševalne postaje. Zaradi zakonske obveznosti
10-letnega oskrbovanja trga z rezervnimi deli še vedno imamo zalogo in prodajamo rezervne dele za vozila AUSTIN.
Analiza prometa polovalnic IMV
Gibanje doseženega prometa v posameznih poslovalnicah v letu 1977 v primerjavi z doseženim v letu 1976 odraža na eni strani trend rasti posamezne poslovalnice, na drugi pa tudi gibanje njenega deleža v skupnem prometu.
Će upoštevamo vpliv podra-
Rezervne dele prodajamo za vse gotove izdelke IMV, nismo pa uspeli v letu 1977 vpeljati zalogo in prodajo rezervnih delov za vgrajeno posebno opremo ADRIA prikolic: hladilniki Elektrolux, peči TRUMA in KAYSER ter rezervnih delov za benzinske in naftne grelce v gospodarskih vozilih.
žitev, lahko ugotovimo, da pri nekaterih poslovalnicah trend rasti ne ustreza pričakovanjem (Zadar, Beograd-Bulevar Crvene Armije, Ljubljana) oziroma planu rasti, saj porast ne dosega niti ravni povečanja cen v letu 1977.
Prav tako ne ustreza delež prometa iz poslovalnic drugih republik, predvsem SR Srbije,
kjer je opažen trend padanja.
Podatki ne odražajo dejanske porazdelitve prometa glede na fond IMV vozil v eksploataciji in iz tega izvirajiče potrebe rezervnih delov za vzdrževanje. Delno je vzrok v tem, da se veliko število manjših servisov oskrbuje direktno v IMV poslovalnicah. Poleg tega pa je še vrsta ostalih neraziskanih in potrjenih razlogov. Nedvomno je, da bo še naprej potrebno prizadevanje za večji vpliv na oskrbo servisov.
Iz vseh navedenih “pregledov in analiz je očitno, da je problematika prodaje rezervnih delov živa, razgibana, povezana in prepletena s celotnim poslovanjem IMV in pod močnim vplivom okolja - trga.
Količinsko je dosežen določen napredek v odnosu na preteklo obdobje, čeprav je tudi tukaj dosti zamujenega. Predvsem pa je vprašljiv vsebinski napredek. Tu je mišljeno zadovoljevanje potreb in pozitivni finančni rezultat (skupni čisti dohodek). Lahko trdimo, da je za doseženi učinek (pod pričakovanim) za sedaj še odlo-
čilna nezadostna preskrbljenost z rezervnimi deli.
V prihodnjem obdobju bomo zato morali usmeriti vsa prizadevanja v boljše planiranje, večjo plansko disciplino dobaviteljev in hitrejše servisne in maloprodajne usluge. Le na ta način bomo dosegli večje zadovoljstvo kupcev, boljši finančni rezultat in s tem tudi sinergični učinek v prodaji gotovih proizvodov.
Servisna služba
se je v letu 1977 angažirala
izključno na operativnih delih,
ki so zajemala:
—	vzdrževanje stika z IMV servisi,
—	reklamacijska in intervenčna na terenu v domovini in na zunanjem tržišču,
—	šolanje lastnih kadrov in mehanikov IMV servisov,
—	izvajanje reklamacijskih postopkov za napake v garancijski dobi.
(Nadaljevanje na 10 str.)
Finačna realizacija:	1976	1977	v 000 din Indeks
1. prodaja v prodajalnah	127.924	178.507	77/76 139
2. prodaja servisom	77.856	98.407	126
3. prodaja ostalim kupcem	13.487	54.457	403
SKUPAJ:	219.267	331.371	151
IZVOZ IN UVOZ UVOZ
V	letu 1978 smo uvačali reprodukcijski material za vse proizvodne programe:
a)	potniških vozil,
b)	prikolic,
c)	: GOSPOD ARS KI H VOZIL IN D) servisno opremo.
Poleg tega smo uvažali dele, rezervne dele za vzdrževanje strojev in naprav in vozil v eksploataciji in opremo za razširitev naših proizvodnih kapacitet. Na splošno lahko ugotovimo, da je bil uvoz zmanjšan v odnosu na predhodno leto v odnosu na povečani obseg proizvodnje v letu 1977.
V	poslovnem letu 977 smo se pri uvozu soočali s sledečimi karakterističnimi problemi:
1.	s področij, od koder uvažamo repromaterial in surovine, se je trend razvoja cen gibal — poviševal od 5 do 10 %. Znotraj tega smo z ozirom na potrebne količine in dinamiko potreb v nekaterih primerih bolj, v drugih manj uspešno zadrževali dviganje cen. Edina izjema, ki smo jo dosegli v pogledu zniževanja cen iz uvoza, so bili proizvodi čme metalurgije in to čisto iz nekonjukturnih odnosov na svetovnem tržišču. Z oziroma na porabljeno količino dekapirane pločevine, toplovaljnih trakov in ostalih jekel smo postali pomemben potrošnik, zato moramo v bodočem poslovnem obd obju že z večjo organiziranostjo pristopiti k realizaciji nalog za nabavo tako velikih kok . in.
2.	Na povečanje naših bruto nabavnih cen materialom iz uvoza je vplivalo povečanje tečajev valut dežel, iz katerih smo vršili uvoz, nasproti našemu dinarju.
3.	Vzporedno s pojavoma pod prvo in drugo točko je kot posledica nastopilo povečanje stroškov transporta in ostalih uslug, vezanih na uvoz.
Preskrba z materialom iz tujine je potekala občasno z zamudo, kar je imelo za posledico, da smo v drugem polletju povzročili proizvodnji večdnevne zastoje, kar je na drugi strani povzročilo izpad v dohodku celotne delovne organizacije. Razlogi za nepravočasno dobavo materiala ležijo v tem, da je bil uvoz z administrativnim aktom v začetku oktobra 1977 ustavljen in da je ponovno aktiviranje dotoka materiala trajalo vse do januarja 1978. Pri tem je važno pripomniti, da je naša delovna organizacija razpo-
lagala v trenutku uvedbe uvoznih restrikcij s potrebnimi deviznimi pravicami in s sredstvi za uvoz. Da bi pred takimi neprijetnimi situacijami obvarovali naš delovni kolektiv, je treba v bodoče resno razmisliti, da se zaloge nujno potrebno osnovnih materialov in surovin drži na zalogi, kar pa bo seveda povečalo porabo deviznih in dinarskih sredstev za financiranje zaloge.
Potrebna devizna sredstva za uvoz je delovna organizacija ustvarjala z izvozom finalnih izdelkov.
Poslovanje preko kontoko-renta je rezuliralo našo izmenjavo z našim partnerjem v okviru dolgoročne proizvodne kooperacije RNU RENAULT, Francija. Ta obseg izmenjave je v stalnem porastu in je limitiran z možnostmi naše delovne organizacije v višini izvoza.
Na dan 31. 12. 1977 smo imeli negativni saldo do konto-korenta, katerega pa bomo izravnali z našim izvozom v prvem kvartalu 1978.
IZVOZ
Dolgoletna usmerjenost našega kolektiva v izvozno dejavnost je v preteklem poslovnem letu obdržala nivo iz preteklih let. Struktura našega izvoza se je delno spremenila v regionalnem smislu, tako da smo se približali regionalnemu pokrivanju uvoza z izvozom. Naš izvoz v okviru kontokorenta (dolgoročne proizvodne kooperacije) se je povečal od leta 1976 6.398.952 USA dol. na 8.021.869 USA dol. v letu 1977, to je za 25,36 %.
Izvoz drugih finalnih proizvodov, v glavnem avtomobilskih stanovanjskih prikolic, je zaradi izpada v proizvodnji v dnigem polletju 1977 (zaradi pomanjkanja repromaterialov) upadel vrednostno za 8 % v odnosu na preteklo obdobje, medtem ko je količinski upad proizvodnje večji. Z uvedbo nove familije prikolic, katere smo uspešno plasirali, smo dosegli tudi višje izvozne cene.
Z uvedbo nove familije prikolic smo dosegli planirane rezultate, ki pa bodo prišli do izvoza šele v prihodnji prodajni sezoni. Lahko pa trdimo na osnovi ugotovljenih prodajnih rezultatov na sejmih v jeseni 1977 in po statistiki prodaje do konca leta 1977, da bomo s to serijo uspeli vzdržati korak z našo evropsko konkurenco. Z doseženimi rezultati pa ne smemo biti zadovoljni, ker dežele, v katere izvažamo naše proizvode, povečujejo lastno
nacionalno proizvodnjo preko potreb in možnosti plasmana v lastni deželi in ustvarjajo vsako leto večje viške za izvoz. Do sedaj so bili vsi proizvajalci razen iz Velike Britanije usmerjeni v prodajo na domačem trgu. Tako je dosegla v letu 1977 nemška industrija izvoza za 50 % proizvedenih prikolic.
Lahko zaključimo, da je bil naš izvoz in plasman teh izvoznih prikolic reliziran pod mnogo težjimi pogoji kot je bilo to v letih do sedaj. To nas vodi k resnemu razmišljanju, da je potrebno našo prodajno organizacijo predvsem prikolic izboljšati v organizacijskem kvalitetnem in kvanti te tnem področju.
Ves naš izvoz v letu 1977 razen po kontokorentu smo realizirali preko podjetij v tujini — osem po številu. Pravo vrednost te organizacije spoznavamo postopoma, vzporedno z oteže-vanjem prodajnih možnosti.
Da bi obdržali doslej ustvarjen položaj je potrebno, da prodajno aktivnost aktiviramo tudi v deželah, v katerih še nismo prisotni. To so predvsem bližnje evropske dežele, v katerih se z razvojem standarda pojavljajo potrebe za nakup naših proizvodov. V letu 1977 smo izvozili v dežele Zapadne Evrope 11.357 prikolic in 6.358 prikolic v razstavljenem stanju, ki smo jih zmontirali v podjetju v tujini v Belgiji in jih nato prodali v Francijo, Belgijo, Holandijo in Dansko.
Za financiranje izvoza smo angažirali lastna sredstva in sredstva naših poslovnih bank. Posebej je potrebno opozoriti na probleme, ki spremljajo naš produkt na poti iz tovarne do končnega kupca. Ti so:
—	drag transport, ki traja v poprečju 10 dni, pa tudi do 30 dni, konkretno v Skandinavijo preko socialističnih držav Evrope;
—	česte poškodbe na transportu, kar nam ruši ime in efikasnost nastopa na trgu;
—	naše proizvodne napake, ki izvirajo iz premale specializacije in znanja
Vsi ti problemi so v naših delovnih nalogah prisotni; zavedamo se, da jih je potrebno nujno odstraniti. Da ne bi imeli kvarnega vpliva na naše prodajne rezultate, smo nekajkrat morali intervencijsko poslati naše servi-seije na teren.
Da bi se zavedali nujnosti naših organizacijskih ukrepov, kadrovske izpopolnitve in ostalih nalog, katere nam diktira naš samoupravni družbeni razvoj v kolektivu, katerega neločljivi
del je kolektiv zunanje trgovine, moramo imeti pred očmi dejstvo, da delovna organizacija IMV sodeluje v slovenskem prostoru s 3,04 % v izvozu in s 3,15 % v uvozu.
POSLOVNI ODNOSI
Sektor poslovnih odnosov, ki naj bi po svojih nalogah zajemal tržne raziskave, vzpostavljanje dolgoročnih odnosov in oskrbe s predmeti dela in delovnimi sredstvi (nabavne funkcije), je bil sicer formiran že leta 1976, vendar so bili manjkajoči kadri po eni ter ponovne razprave o organiziranosti DO, inicirane na podlagi zakona o združenem delu, po drugi strani vzrok, da je sektor poslovnih odnosov opravljal dejansko le nabavno funkcijo ob pičli kadrovski zasedbi. Zato bo poročilo zajemalo predvsem to dejavnost, čeprav je moralo ob svoji operativni dejavnosti zadirati tudi na področje dolgoročnih odnosov.
Dejavnost nabave je bila v preteklem letu usmeijena v borbo za količino in pravočasnost dobave, posebej pa v borbo proti zvišanju cen. Slednje posebej karakterizira leto 1977, saj beležimo v tem letu nepojenjajoč pritisk na cene. Ta pritisk še traja. Opravljeno je veliko razgovorov in se le-ti še nadaljujejo. Karakteristično je to, da dobavitelji odklanjajo kakršnokoli dohodkovno povezovanje, nasprotno: vztrajajo na kupoprodajnih odnosih, kijih opredeljuje klasična blagovna zamenjava. Vsi dobavitelji ob zahtevkih za povečanje cene kot utemeljitev uporabljajo isto obrazložitev, to je povečanje stroškov poslovanja in se niso pripravljeni zadovoljiti samo s takim povečanjem, kolikor to zahteva povečan strošek uporabljenega materiala. V nekaterih slučajih so razgovori o cenah skoraj nemogoči, saj zavzemajo določeni dobavitelji monopolistični položaj. V novejšem času že beležimo pojav, da več proizvajalcev istih oziroma istorodnih proizvodov ustanavlja poslovne skupnosti, preko katerih želijo diktirati svoje pogoje.
Ustanavljanje takšnih poslovnih skupnosti, ki so po svojem značaju v nasprotju s hotenji in določili zakona o združenem delu, prav tako pa odklanjanje kakršnekoli dohodkovne soodvisnosti oziroma povezovanje, sta kot bistvena elementa dolgoročnega povezovanja onemogočila tako povezavo in s tem ustanovitev Poslovne skupnosti udeležencev, ki sodelujejo v procesu proizvodnje naših proizvodov.
Nova shema v Črnomlju
Delavski svet tozd Tovarne opreme iz Črnomlja je imel 3. redno sejo 28. februarja. Seji je pristotvovalo 15 delegatov delavskega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Na seji so delegati obravnavali zaključni račun za leto 1977, določili so člane volilnih komisij za volitve v delegacije, obravnavali so predlog nove organizacijske sheme, informacijo o uvajanju nove dokumentacije in razpravljali o sprejemu sklepa o samoupravnih sporazumih o temeljih planov Zavarovalne skupnosti Triglav in rizičnih skupnosti. Sprejeli so tudi sklep o odobritvi denarnih sredstev za proslavo dneva žena.
Alojz Laterner, v.d. direktorja, je za uvod v razpravo o zaključnem računu povedal, da
zakon o združenem delu določa, da se zaključni račun sprejema na zboru delovnih ljudi, delavski svet tozd pa sprejem samo potrdi. Zbor delovnih ljudi, na katerem so delavci sprejemali zaključni račun, je bil 27. februarja. Od skupnega števila 405 delavcev se je zborov udeležilo 343 zaposlenih ali 84 % vseh delavcev. Delavski svet je na podlagi zborov delavcev sprejel sklep, da se zaključni račun za leto 1977 sprejme.
Poslovni sekretar tozd Stane Šimec je podal predlog za novo organizacijsko shemo. Po tem predlogu naj bi vpeljali tri nove sektorje:
I.	proizvodno-tehnični sektor,
II.	obračun (kasneje finančni sektor),
III.	splošni sektor. Proizvodno-tehnični sektor naj bi obsegal:
1.	oddelek priprave dela (TPP in OPP),
2.	materialni oddelek,
3.	oddelek proizvodnje— Črnomelj,
4.	oddelek proizvodnje—Semič,
5.	oddelek žaga in sušilnica,
6.	oddelek vzdrževanja.
Predlog nove organizacijske
sheme zajema tudi več podrobnih sprememb v Semiču, kjer naj bi posamezna delovna mesta iz dosedanjih oddelkov prenesli v novo ustanovljene. Na novo naj bi bilo uvedenih tudi nekaj delovnih mest. Komisija, ki je bila zadolžena za pripravo osnutka nove organizacijske sheme, je pri svojem delu upoštevala običajno organizacijsko
Poroštva za stanovanja
Na 4. seji delavskega sveta tozd Tovarna avtomobilov, ki je bila 13. februarja, so delegati obravnavali poročilo volilne komisije o rezultatih referenduma za sprejem pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter predlog za poroštva za naše delavce, ki se želijo uvrstiti na prednostno listo za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
Za novi pravilnik o delitvi dohodkov je po podatkih volilne komisije glasovalo 84,4 % vseh vpisanih delavcev. Delavski svet je sprejel sklep, da se novi pravilnik sprejme.
Poroštva za uvrstitev na prednostno listo kandidatov za solidarnostna stanovanja so dobili sledeči delavci:
Tramte Nada, Stipanovič Marko, Zmajšek Marija, Novak Alojz, Strahinič Dragutin, Olah Janjoš in Žibert Janez. Ti delavci so dobili 100 % poroštvo, ker je tudi njihov zakonski drug zaposlen v naši DO ali pa ni zaposlen nikjer (če je gospodinja ali študent).
Car Ivan, Milanovič Irena, Kaplan Janez, Čerček Pavek, Graša Stjepan, Kaplanj Branko, Stepanovski Blagoje, Mesojdec Franc in Brula Alenka pa so dobili 50 % poroštvo, ker je ostali del poroštva dobil njihov zakonec, ki je zaposlen v drugi delovni organizaciji.
Delno poroštvo so delegati
izglasovali tudi za tiste člane delovnega kolektiva, ki sami niso prosilci za solidarnostna stanovanja, je pa prosilec njihov zakonec. Ti delavci so: Dabelič Iboljka, Kiren Branko in Petrovič Stanko.
Pred koncem seje delavskega sveta so delegati sprejeli tudi in-
formacijo o dodeljevanju posojil za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva bodo razporejena po zaključnem računu v stanovanjski del sklada skupne porabe. Posojila bodo razdeljena po razpisu, ki ga bo pripravil poseben odbor po kriterijih iz samoupravnega sporazuma.
strukturo, ki jo imajo v večini delovnih organizacij. Namen nove organizacijske sheme je, da se natančno določijo odgovornosti posameznih služb, usklajuje in nadzira delovni proces. Delegati so sprejeli predlog nove organizacijske sheme, ki bo veljala odslej za tozd Črnomelj z obratom v Semiču.
Delegati so sprejeli še sklep, da tozd podpiše samoupravni sporazum o temeljih plana Zavarovalne skupnosti Triglav in temelju plana rizičnih skupnosti. Sporazuma namreč zagotavljata bolj natančne in ugodnejše odnose med podpisniki.
Pred koncem seje so delegati sprejeli še sklep o 20 % povišanju kadrovskih štipendij vsem štipendistom IMV. Sprejeli so tudi sklep o sprejemu revidiranega pravilnika o varstvu pri delu. Novi pravilnik o varstvu pri delu začne veljati 1. marca.
Na koncu seje delavskega sveta je Alojz Laterner še povedal, da so za novogradnjo zbrana vsa dovoljenja, razen dovoljenja inštituta Jožef Štefan. Vendar bo tudi to dovoljenje kmalu rešeno. Za zdaj je še vedno problem hlodovina, pri čemer se za njene zadostne količine zavzemata tako delovna organizacija kot SO Črnomelj.
				■P 8 11 '	i
				
Ko odhajamo domov, se marsikdo med nami vpraša, ali je na delovnem mestu napravil vse, kar je bilo v njegovi moči. Če pa še ni tako, bi bilo dobro, da bi kdaj bilo ...
Kako so delali v Šentjerneju
Zbor delavcev je 27. 2. 1978 sprejel zaključni račun za leto 1977 in med drugim ugotovil dobre in slabe strani, ki so nas spremljale v poslovnem letu.
I. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
a)	Zbori delovnih ljudi so sprejeli več samoupravnih sporazumov in obnavnavali tekočo problematiko poslovanja.
b)	V letu 1977 je imel delavski svet 8 sej. Udeležba članov delavskega sveta je bila zadovoljiva. Na sejah delavskega sveta so obravnavali:
—	pregled inventurnih razlik za leto 1976,
—	sprejem in potrditev zaključnega računa za leto 1976,
—	sklepanje o delu zakonitega solidarnostnega dneva,
—	obravnavanje raznih samoupravnih sporazumov,
—	sprejem letnega plana in internih planov,
—	obravnava porabe materiala, nadurno delo, stanje bolniške,
—	razpis volitev v delavski svet in referenduma za sprejem SS,
—	ugotavljanje o izidu referenduma,
—	obravnava poslovanja ob tro-mesečnih obračunih,
—	obravnavanje inventurnih razlik za leto 1977,
—	sprejem 10 % povečanje osebnih dohodkov.
c)	Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu je imel v letu 1977 15 rednih sej. Na sejah je obravnaval prošnje delavcev za zaposlitev, prenehanje delovnega razmeija, premestitve delavcev — stalne in občasne. Poleg navedenega je pregledoval obračune delavcev o doseganju normativov.
d)	Odbor za zaščito delovnih obveznosti je imel v letu 1977 2 seji. Obravnaval je 12 kršitev. Kršena je bila obveznost zaradi neopravičenih izostankov z dela, zapuščanja delovnega mesta in prihajanja na delo v vinjenem stanju.
Odbor je izrekel naslednje kazni:
—	prenehanje lastnosti dela v združenem delu — pogojno
5
—	javni opomin	6
—	opomin	1
e)	Delavska kontrola v letu 1977 ni imela sej, predsednik pa je prisostvoval sejam delavskega sveta in drugih organov.
f)	Komisiji za HTV in požarno varnost sta se sestajali po potrebi. O vseh pomanjkljivostih so bili seznanjeni vodstveni delavci in so bili sestavljeni zapisniki, kateri so bili posredovani samoupravnim organom v razrešitev.
g)	Komisija za delitev iz stanovanjskega sklada se je sestala 2-krat. Obravnavala je prošnje prosilcev za dodelitev posojila iz tega sklada. Komisija je ugodila štirim prosilcem.
h)	Delegacije samoupravnih interesnih skupnosti so se sesta-
nesreče pri delu — število izguba delovnih dni — nesreče pri delu število nesreč na poti na delo in iz dela izguba delovnih dni na poti na delo in iz dela
Struktura delovne sile na dan 31.
srednja šola	nep. sr. šola	
M	Z	M	Z
5	3 Fluktuacija delovne sile v letu 1977:	2
leto 1976	1977
Prišlo na delo	
delavcev	28 Odšlo z dela	IL
delavcev	25	19
jale po potrebi in obravnavale material in določale delegate.
i)	Tudi osnovna organizacija sindikata, posebno izvršni odbor sindikata, je imel več sej, na katerih je obravnaval tekočo problematiko in je bila prisotna v vseh odločitvah samoupravnih organov.
II. PODATKI O NESREČAH PRI DELU IN IZOSTANKI Z DELA
— Gibanje nesreč pri delu, na poti na delo in izven dela
leto 1976	1977	Indeks
17	9	52
291	165	56
-	2	-
-	17	-
12.1977:		
VK M Ž 3	KV M Ž 20 -	PK M Ž 25	7
S proizvodno delovno silo ni bilo večjih težav. Večje težave pa so bile s strokovno delovno silo. Med letom sta odšla na odsluženje vojaškega roka dva delavca s srednjo tehnično šolo, dve delavki s srednjo in nižjo šolo sta bili na porodniškem do-
V letu 1977 je bila 1 težja nezgoda.
Število nezgod v primerjavi z letom 1976 se je zmanjšalo, bila pa je ena težja nezgoda, katero je utrpel delavec na krožni žagi, kjer si je odrezal kazalec desne roke. Vzrok nesreče je bil, ker delavec ni imel pravilno nameščeno varnostno napravo.
III. KADROVSKA PROBLEMATIKA
Poprečno število zaposlenih v letu 1977 je bilo 160 delavcev.
Podatki o režijskih delavcih v
proizvodnji:
vodja proizvodnje	1
izmenovodja	2
preddelavci	6
proizvodni delavci	118
skupaj
režijski delavci	42
vajenci	4
NK	Skupaj
M	Ž	M	Z
66	36	119 47
pustu, ena delavka pa je bila invalidsko upokojena. Glede na manjše število strokovnih delavcev je bilo potrebno nadomeščati s podaljšanim časom, tako da je bilo vsaj najnujnejše delo opravljeno pravočasno
IV. PROIZVODNJA
Iz pregleda ur za izplačilo bolniške je razvidno, da smo kljub manjšemu poprečnemu številu zaposlenih izplačali za 8.026 več ur kot v letu 1976 ali za 26 % več. Na to deloma vpliva večje število porodniških dopustov, pa tudi ostalih boleznin je bilo več.
Proizvodnja in montažno linijo	odprema na		
Število kompletom	' lesnih		
elementov za:	leto 1976	1977	Indeks
Novo mesto	12.984 kpl.	11.169 kpl.	86
Belgija	9.578 kpl.	6.569 kpl.	69
Brežice	3.117 kpl.	2.685 kpl.	86
Skupaj:	25.679 kpl.	20.423 kpl.	79
	leto 1976	1977	Indeks
Celotni prihodek	63.601.055,84	63.743.211,57	100
Dosežene porabljene ure po razpredelnici
proizv.	režij.	ure	ure
ure:	ure:	LD	PP	nadure
197.472	80.468	25.427	10.288	6.686
B do	B nad
30 dni	30 dni	Skupaj:
17.168	13.281	350.970
Odstotek vloženih proizvodnih ur
Fond vseh ur	350.970	100%
vložene čiste proizv. ure	197.472	56,2 %
režijski delavci, LD, PP, B in druga režija proizv. in
režijskih delavcev	153.498	43,7%
Pregled proizvodnih in norma ur ter % doseganja
proizv. ure:	norma ure:	% doseganja:
197.472	228.125	115,5%
Iz podatkov je razvidno, da smo v poslovnem letu 1977 izdelali mnogo manj kolekcij kot v letu 1976. Težko je govoriti o vzrokih zaradi tako slabega rezultata. Vzrokov je mnogo, glavni vzrok pa je, da se je morala proizvodnja zaradi tržnih razmer takorekoč popolnoma spremeniti. Spremenjen proizvodni program pa povečini opravičuje, da smo izdelali količinsko manj. Novi proizvodni program je zahtevnejši, saj je bilo potrebno spremeniti vso pripravo, tako dela, novi materiali in vso tehnološko dokumentacijo. Ne moremo pa se opravičevati, da so bili samo objektivni vzroki, bilo je mnogo tudi subjektivnih. Delali smo slabše, ne-zavzeto, delavci so izkoriščali, ker ni bilo pravočasno izdelanih normativov del, pomanjkanje novih materialov in mnogo različnih vzrokov in izgovorov.
Tudi finančno realizacijo kljub zahtevnejšemu programu
nismo uspeli dvigniti, ostali smo na nivoju leta 1976. Z materialom pa smo kljub težavam gospodarili dobro, saj smo celo poslovno leto ukrepali in vplivali na ostale TOZD izdelovalcev lesnih elementov.
Kvaliteta izdelkov
Kvaliteta izdelkov ni zadovoljiva, če upoštevamo, da prodajamo posredno preko naših
montažerjev 90 % proizvodnje in konvertibilno področje. Menimo, da bomo morali narediti mnogo več za izboljšanje kvalitete izdelkov, kot smo to naredili do sedaj. Vemo, da so področja, na katera prodajamo naše delo, zelo zahtevna. Vemo tudi, da imamo mnogo objektivnih razlogov, da ne moremo doseči tako kvaliteto kot jo zahteva trg. Če pa so še razlogi, ki v nobenem primeru ne bi smeli biti prisotni, so problemi neizbežni.
Nujni ukrepi za izboljšanje kvalitete so:
a)	usposabljanje strokovnih kadrov,
b)	poostriti kontrolo kvalitete,
c)	nenehno vplivati na neposredne proizvajalce za boljše delo,
d)	skrbeti, da se vskladišče-nje materiala organizira tako,
kot zahtevajo tehnološki normativi.
Materialna problematika
Materialna problematika nas je pestila predvsem pri pomanjkanju lesa in uvozu vezanih plošč, ker so le-te različnih de-zenov in po številu dezenov jih je mnogo več kot je bilo predhodno leto. Zaradi navedenih problemov smo morali kljub pomanjkanju skladiščnega prostora imeti veliko več materiala na zalogi kot je to ekonomsko upravičeno. Poprečna zaloga materiala je milijarda tristomili-jonov, koeficient obračanja 3,6, ekonomsko upravičen pa naj bi bil za našo vrsto proizvodnje 6.
Izkušnje poslovnega leta 1977 je potrebno podrobno analizirati in vse vzroke, ki so bili vzrok slabega dela odstraniti, ker si bomo le tako ustvarili pogoje za boljše delo in uspeh v letu 1978.
DS V ŠMARJETI
Na zadnji seji delavskega sveta tozd Tovarne oken in kovinske galanterije so delegati obravnavali poročilo volilne komisije o izidu referenduma o pravilniku za delitev osebnih dohodkov. Poročilo o delu komisije je prebral predsednik Jože Nučič. Iz poročila izhaja, da je od 98 volilnih upravičencev
75	glasovalo za pravilnik, 4 so bili proti, en glasovalni listek pa je bil neveljaven. Upravičeno odsotnih je bilo 18 vohlcev.
Na podlag poročila je delavski svet sprejel sklep, da sprejme pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Za tak sklep delavskega sveta je bilo odločilno, da se je
76	odstotkov članov delovnega kolektiva odločilo za novi pravilnik.
Na koncu seje so delegati sprejeli še sklep, da naloge odbora za medsebojna razmerja opravlja delavski svet sam.
V Tovarni avtomobilov dela zelo veliko mladih delavcev.
Iz
disciplinske
Odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je februarja in marca izrekel ukrepe naslednjim delavcem:
Izključitev iz delovne organizacije:
1.	Krčelj Ivan, 1954, NK delavec v oddelku mehanske obdelave, si je prilastil večje število predmetov, ki so bili last naše delovne organizacije; omenjene predmete so našH pri njem ob hišni preiskavi, ki so jo izvršili delavci UJV. Zoper tega delavca je bila vložena tudi ovadba na okrožno javno tožilstvo v N ovem mestu.
Pogojna izključitev iz delovne organizacije — za dobo enega leta:
1.	Jambrošič Zvonko, 1953, KV strugar v mehanski obdelavi, je zapustil svoje delovno mesto in se sprehajal po tovarni. Odbor je pri izreku ukrepa upošteval, da je bil Jambrošič že večkrat pred odborom kot kršilec delovnih dolžnosti.
2.	Hočevar Stane, 1941, delavec v OPP, med delom v 2. izmeni večkrat popiva, zato se je odbor poleg osnovnega ukrepa odločil še za premestitev na drugo primemo delovno mesto in za obvezno zdravljenje proti alkoholizmu.
L Čavič Peter, 1937, NK delavec v skladišču ostalega materiala. se je med „opravljanjem nadurnega dela“ močno opil. KI ju.j opozorilom se ni hotel odstraniti iz tovarne, marveč se je vedno znova zatekal v garderobo, kjer je spal. Potem je dosegel, da so ga odpeljali miličniki. Odbor je Čaviču izrekel tudi ukrep obveznega zdravljenja.
Pogojna izključitev iz delovne organizacije za 6 mesecev:
1.	Milavec Maks, 1955, KV avtomehanik z montaže osebnih vozil, je večkrat neopravičeno izostal z dela.
2.	Adlešič Leopold, 1953, TV mehanik z montaže osebnih vozil, je večkrat neopravičeno izostal z dela.
3.	Verbič Oto, 1946, izme-novodja v oddelku mehanske obdelave, je prišel na delo v vinjenem stanju, zato svojega dela ni mogel dobro opravljati. Domov se je spravil šele na intervencijo dežurnega tovarne in miličnikov.
4.	Juršič Jože, 1955, NK delavec v lakirnici drobnih delov, je fizično napadel svojega sodelavca.
5.	Bregar Slavko, 1960, NK delavec v varilnem oddelku, se je vozil z avtomobilom po proizvodnji. Zaradi neprimerne hitrosti gaje zaneslo v zaboj. Škodo, ki jo je povzročil, bo moral povrniti.
Javni opomin:
1.	Rojc Ivan, 1957, NK delavec, je samovoljno izostal z dela.
2.	Ercek Srečko, 1950, vodja skladišča 0050, je neopravičeno zapustil delovno mesto.
3.	Zupančič Jože, 1940, KV varilec, je prišel vinjen na delovno mesto. To se pri njem večkrat ponavlja. Zato se bo moral pogovoriti tudi s socialno delavko.
4.	Grm Anton, 1929, KV prodajalec, je prišel na delo močno vinjen. Ker se to večkrat ponavlja, se bo moral oglasiti tudi pri socialni delavki.
5.	Ninkovič Djerdje, 1947, NK delavec, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela.
6.	Binkovski Herman, 1943, KV voznik, je prišel v tovarno, čeprav je imel dopust. Podkrep-
ljen z alkoholom je pričel groziti in žaliti svojega izmenovodjo.
7.	Kočevar Vojko, 1957, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela.
8.	Fartelj Branko, 1954, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela.
9.	Rama Bečir, 1955, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela.
10.	Brkič Djuro, 1949, NK delavec, je neopravičeno izostal z delci
11.	Koletič Mirko, 1948, NK delavec, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela.
12.	Mihalič Stjepan, 1954, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela.
13.	Kerne Jože, 1959, delavec na priučitvi, je „izgubil" strojček za rezanje navojev.
14.	Markovič Mirko, 1956, KV pleskarje več dni neopravičeno izostal z dela.
15.	Perše Ivan, 1933, NK delavec, je prišel na delo v vinjenem stanju.
16.	Badovinac Drago, 1961. NK delavec, si je nameraval prisvojiti ključavnico R—4.
17.	Stipanović Ilija, 1955, NK delavec, je namerno uničeval zaščitna delovna sredstva.
18.	Novak Stane, 1932, NK delavec, je neopravičeno izostal z dela.
19.	Dule Jože, 1937, NK delavec, si je v karosemici osebnih vozil prisvojil ponjavo.
20.	Bajič Jure, 1948, NK delavec, je udaril svojega sodelavca.
21.	Savšek Jože, 1959, KV avtomehanik, ni upošteval navodil za kontrolo vozil.
22.	Stepanovski Blagoja, 1951, KV strugar, je samovoljno zapustil delovno mesto.
23.	Sentiger Ljubica, 1958, NK delavka, ni upoštevala predpisov za hranjenje orodja.
24.	Kure Peter, 1954, NK de-
lavec, je več dni zaporedoma neopravičeno izostal z dela.
25.	Rozman Maks, 1941, skladiščni delavec, je neodgovorno opravljal svoje delovne dolžnosti.
26.	Saje Franc, 1937, je prišel na delo močno vinjen.
27.	Zupan Miha, 1942, je samovoljno zapustil delovno mesto.
28.	Zore Drago, 1949, je z viličarjem povzročil nesrečo.
29.	Franko Alojz, 1932, je prišel na delo močno vinjen.
30.	Rajk Franc, 1932, je prišel na delo močno vinjen.
31.	Jenič Franc, 1940, je prišel na delo vinjen.
32.	Fekonja Ana, 1936, NK delavka, je nedisciplinirano in neodgovorno opravljala svoje delovne naloge.
33.	Gorenc Jože, 1944, NK delavec, je prišel na delo močno vinjen.
34.	Pucelj Franc, 1939, NK delavec, je samovoljno prenehal z delom pred iztekom delovnega časa.
SESTANEK ODBORA DELAVSKE KONTROLE
17. marca 1978 je bil prvi sestanek članov samoupravne delavske kontrole TA z družbenopolitičnimi organizacijami, katerega je sklical predsednik organizacije sindikata TOZD TA Bratož Dominik. Sestanka se je udeležil tudi predsednik samoupravne delavske kontrole za DO Jože Piletič.
Na skupnem sestanku so izvolili za predsednika samoupravne delavske kontrole Andreja Muhiča iz OPPA, za namestnika pa Alojza Kukma-na, referenta SVD.
Izvoljenima želimo veliko ustvarjalnega dela v TOZD TA, kakor v DO.
ARTUR GALIC
Tak je pogled na naše tovarniške dvorane v Regerči vasi.
Proslave dneva žena se je udeležila večina žena in mater, ki so zaposlene v IMV. Vse so izredno pozorno sledile kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole GRM pod vodstvom svojih mentorjev.
SPAIS 78 in DŠI78
VII.
V februarju je bilo v Kranjski gori pod pokroviteljstvom AVTOCOMMERCA iz Ljubljane že VII. smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije, katerega se je udeležila tudi ekipa naših delavcev. Kljub izredno slabemu vremenu (v dveh dneh je zapadlo 70 cm novega
V Industriji motornih vozil se že dalj časa kaže vse večja potreba po živahnejšem kulturnem življenju. V sodelovanju s sindikalno konferenco pripravljamo več akcij, katerih namen bo zbrati podatke o dosedanjem udejstvovanju naših delavcev v kultumo-umetniških amaterskih društvih po vaseh, krajevnih skupnostih in mestih, povsod tam, kjer naši delavci živijo. Ti delavci naj bi tvorili jedro bodočega kulturno-umetniške-ga društva IMV, katerega nameravamo ustanoviti v bližnji bodočnosti.
Za začetek poživljanja kul-tumo-umetniške dejavnosti med našimi delavci bi začeli z ustanovitvijo pevskega zbora, katerega prva naloga bo nastop na naših internih proslavah in slavnostih. Zato pozivamo vse delavce in delavke, ki bi želeli sodelovati v našem pevskem zboru, da izpolnijo prijavnico, ki je natisnjena pod tem tekstom. Prijavnice pošljite do 20. aprila, v maju pa bi se vsi pevci zbrali prvič in potem enkrat ali
snega) je srečanje uspelo, saj tudi sneg ni preprečil, da se ne bi okoli 350 delavcev te branže iz vse Slovenije pomerilo v veleslalomu in v tekih na smučeh. Ker od prireditelja še nismo dobili vseh rezultatov, vam posredujemo samo najboljše uvrstitve naših udeležencev:
dvakrat na teden vadili pod vodstvom dirigenta.
Prvi nastop pevskega zbora IMV bo 22. julija, na dan srečanja vseh delavcev IMV na Gorjancih. Prosimo vas, da izpolnite prijavnico in jo pošljete na Uredništvo Kurirja, kadrovski oddelek, IMV Novo mesto. Število prijav je neomejeno.
Za sodelovanje vnaprej najlepša hvala!
Jože Turk je v kategoriji moških 35 — 45 let osvojil odlično drago meto z zaostankom 3 stotink sekunde za zmagoval-cem, presenetil pa je tudi Jože Župan (TOZD Podgorje), ki mu je ušla medalja samo za 5 stotink sekunde inje osvojil četrto mesto med tekmovalci do 25 let V ekipnem delu smo osvojili III. mesto v veleslalomu 35 — 45 let v postavi (Turk, Jasnič, Marolt), ista ekipa pa je ponovila enak uspeh tudi v teku na 8 km dolgi progi.
V	generalni uvrstitvi je bila najboljša ekipa delavcev iz ljubljanske AVTOMONTAŽE.
V	marcu je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov organizirala sindikalno prvenstvo, ld je veljalo za delavske športne igre 1978. Ker je zaradi pomanjkanja snega v Črmošnjicah tekmovanje odpadlo, smo tekmovali na Kobli (Bohinjska Bistrica). Vreme je bilo lepo, proga pa iz-
redno poledenela, vendar smo tekmovanje uspešno zaključili. Boljši rezultati naših udeležencev so:
moški do 25 let: 5 mesto ŽUPAN JOŽE ( TOZD „Pod-goije“ Šentjernej), 15. mesto ZUPAN JOŽE (TOZD Tovarna avtomobilov);'
moški 25 — 35 let: 25. mesto FINK MIRKO (TOZD Tehno-servis);
moški nad 35 let: 2. mesto TURK JOŽE (DS SS), 5. mesto JASNIČ MIRO (DS SS);
ženske: 9. mesto SOMRAK ANICA (TOZD Razvojni inštitut).
Ekipno je zmagala tako med moškimi kot med ženskemi ekipa „Krke“. IMV je med moškimi zasedel 5. mesto, kar lahko z ozirom na uvrstitve v prejšnjih letih štejemo za delen neuspeh.
Tekmovanje v delavskih športnih igrah se nadaljuje spomladi z letnimi igrami.
JOŽE TURK
-ge-
PRIJAVLJAM SE ZA SODELOVANJE V PEVSKEM ZBORU IMV
PRIIMEK, IME IN LETNICA ROJSTVA .................
TOZD .......................................!.!.!..!
ODDELEK .............................-.i”!!.*!".'.'!.'!
DOMAČI NASLOV.................................’ ' ’
DOSLEJ SEM PEL V PEVSKEM ZBORU........ DA .... NE
Navedi, v kateri izmeni delaš:
DELAM IZMENIČNO — /. izmena
— II. izmena
DELAM SAMO DOPOLDAN
(Obkroži)
(ustrezno obkroži!)
Ustanavljamo pevski zbor delavcev IMV
Na proslavi dneva žena je sodeloval tudi pevski zbor učencev in učenk osnovne šole Grm.
V. natečaj
za stanovanjska posojila
Odbor za kreditiranje Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto razpisuje V. natečaj za odobritev posojil iz sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnega sporazuma o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje 1977-1980 pri LB, Temeljni dolenjski banki — poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto.
Razpisana so naslednja posojila:
1.	posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve — do vsote
31.000.	000 din;
2.	posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve — do vsote
1.000.	000 din;
3.	posojila delavcem za gradnjo zasebnih individualnih sta-
novanjskih hiš do vsote
9,000.000 din;
4.	posojila organizaciji za pridobitev in opremo stavbnih zemljišč ter za gradnjo komunalnih naprav na zemljiščih, Iger se bo izvajala družbeno usmerjena stanovanjska gradnja - do vsote 3,000.000 din;
5.	posojila delavcem za rekonstrukcijo obstoječih zasebnih stanovanjskih hiš — do vsote 800.000 din.
Razpisni pogoji:
k 5. natečaju za odobritev posojil iz sredstev za krediti-


PRIJAVNICA ZA SODELOVANJE V PEVSKEM ZBORU IMV
UREDNIŠTVO KURIRJA KADROVSKI ODDELEK IMV NOVO MESTO
ranje stanovanjske graditve se lahko priglasijo tisti naši delavci, ki združujejo delo v tozd Tovarna avtomobilov, tozd Tovarna prikolic, tozd tehnoservis, tozd Podgorje Šentjernej, tozd Tovarna oken in kovinske galanterije v Šmarjeti, tozd Razvojni inštitut in delovne skupnosti skupnih služb. Priglasijo se lahko za posojila pod 2, 3 in 5.
Posojilo na nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini v okviru družbeno usmerjene gradnje lahko dobi: — delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in — delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto, in — ki namensko varčuje za stanovanjsko posojilo pri banki.
Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da nima stanovanja ali
—	da ima neustrezno stanovanje ali
—	da prebiva v družbeno najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
—	da kupuje stanovanje v okviru sprejetega stanovanjskega standarda v občini;
—	da sodeluje z lastno udeležbo:
vselitve v kupljeno stanovanje;
fotokopijo pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posojilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila;
fotokopijo posojilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila po-
če je znašal poprečni meseč-	je	najmlajša	potem lahko
ni dohodek na člana družine	lastna soudelež-		dobi delavec
v primeijavi s poprečnim	ba	delavca v	posojilo v zne-
mesečnim osebnim dohod-	znesku vredn-		sku vrednosti
kom na zaposlenega v SRS v	osti standardne-		standardnega
letu 1977:	ga	stanovanja:	stanovanja največ do:
do 50%		30%	35%
nad 50% do 75%		35%	25%
nad 75% do 100%		40%	20%
nad 100% do 120%		45%	15%
nad 120%		50%	10%
Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec pri organizaciji, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo.
Za ceno standardnega stanovanja se upošteva znesek, določen v kupoprodajni pogodbi, vendar ta ne sme presegati cene za m2, ki jo je odobril pristojni organ za standardno stanovanje v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve.
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3) priložiti:
—	izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec l/a);
—	potrdilo organizacije o prosil-čevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a);
—	izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
—	izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6);
—	izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7);
—	kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini z navedbo stanovanjskega objekta, v katerem kupuje stanovanje, neto stanovanjsko površino, ceno za m2 stanovanjske površine, ceno stanovanja in rok dograditve oz.
rabljena za nakup stanovanja.
Posojila bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov.
Presežek med standardno in
prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima delavec, ki:
—	je imel v preteklem letu nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana;
—	kupuje standardno stanovanje.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ah bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja, ah ki ga je dobU pri svoji organizaciji za nakup standardnega stanovanja; v nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let.
Obrestna mera za posojila je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojha poveča na 5,5 % letno. PosojUo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posej Uo iz združenih sredstev za nakup istega stanovanja v etažni lastnini.
KDO LAHKO DOBI POSOJILO ZA ZGRADITEV STANOVANJSKE HIŠE?
PosojUo za izgradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB - Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto.
Delavec ima pravico do poso-jUa na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da nima stanovanja ah
—	ima premajhno ali neustrezno stanovanje ah
—	da prebiva v družbeno najem-
(Nadaljevanje na 18. str.)
Vsako leto obišče našo tovarno na desetine ekskurzij. Tudi tako seznanjamo učence in delovne ljudi drugih kolektivov, kako delamo pri nas.
(Nadaljevanje s 17. str.)
nem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
—	da še ne prebiva v stanovanjski hiši, za katero prosi posojilo;
—	da gradi zasebno stanovanjsko hišo s standardno velikostjo;
—	da ima do dneva razpisa tega natečaja zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze oz. zgrajeno betonsko ploščo za postavitev montažne stanovanjske hiše;
—	da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo;
—	da bo stanovanjska hiša dograjena in sposobna za vselitev najkasneje do 31. 12. 1979;
—	da sodeluje z lastno soudeležbo:
če je znašal poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s poprečnim mesečnim dohodkom v SRS v letu 1977:
do 50% nad 50% do 75% nad 75% do 100% nad 100% do 120% nad 120%
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 3/a) priložiti:
—	izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec l/a);
—	potrdilo organizacije o prosil-čevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter o njegovih obveznostih (obrazec 4) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a);
—	izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 5);
—	izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec 6);
je najmanjša lastna udeležba delavca v znesku vrednosti druž. stan. hiše:
40%
45%
50%
55%
60%
potem lahko dobi	delavec
posojilo v odstotku od vrednosti	stand.
druž. stan. hiše največ do:
30%
20%
15%
10%
5%
Za lastno udeležbo delavca šteje tudi namensko privarčevani denar pri banki in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi tega namenskega varčevanja oz. namenske vezave sredstev. Posojilo, ki ga dobi delavec, ne šteje za delavčevo lastno udeležbo.
Za izračun vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Novo mesto, vendar ne sme presegati cene za m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, katero je odobril pristojni organ. Če gradi delavec individualno družinsko stanovanjsko hišo na zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, se uporablja cena za m2 standardnega	stanovanja,
zmanjšana za 20 %.
Delavec, ki gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo izven okvira občinskega programa organizirane stanovanjske graditve, lahko dobi posojilo, izračunano po določilih v prejšnjem odstavku, zmanjšano za 20%.
—	izjavo prosilca o izpraznitvi družbeno najemnega stanovanja (obrazec 7);
—	izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno stanovanjsko hišo do 31. 12. 1979 (obrazec 8);
—	gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno-tehnično dokumentacijo;
—	predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
—	fotokopijo pogodb o namenskem varčevanju pri banki za stanovanjsko posegilo, če še niso na podlagi teh pogodb dobili stanovanjskega posojila;
—	fotokopijo poseg ilnih pogodb za vsa posojila, ki so bila porabljena za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše;
—	zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hišo.
Posojila bodo odobrena do
določene neto stanovanjske po-	Skrb za varno delo je prisotna vsak dan. Zato obisk referenta za
vršine standardnega stanovanja,	varstvo pri delu tudi na delovnem mestu ni nič neobičajnega
upoštevajoč število družinskih članov.
Presežek med standardno in prekomerno stanovanjsko površino se ne kreditira.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečju ima ob enakih pogojih delavec, ki:
—	je imel v preteklem letu nižji mesečni dohodek na družinskega člana;
—	nima stanovanja oz. ima neprimerno ali neustrezno stanovanje;
—	prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil in predal Samoupravni stanovanjski skupnosti;
—	gradi stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa dmžbeno usmerjene ali organizirane gradnje;
—	gradi stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo;
—	gradi stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda;
—	ima stanovanjsko hišo, ki je zgrajena do višje gradbene faze;
—	namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo. Odplačilna doba za posojilo
bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bodo upoštevana tudi posojila, ki jih je ali bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja, ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše, vendar v nobenem primeru ne more biti daljša od 20 let
Obrestna mera je 3,5 % na leto. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 5,5 % letno. Posojilo vrača delavec v mesečnih obrokih, ki znašajo Šestino polletne anuitete.
Delavec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za gradnjo iste individualne družinske stanovanjske hiše.
KOMU POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO HIŠE ALI STANOVANJA?
Posojilo za rekonstrukcijo obstoječe zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja lahko dobi delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto, in delavec, zaposlen pri občanu, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb in plačuje prispevek v sklad za
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto:
a.	za rekonstrukcije, s katerimi se poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov, vendar samo v okviru standardnega stanovanja;
b.	za ureditev ali modernizacijo sanitarnih naprav;
c.	za ureditev ali modernizacijo ogrevalnih naprav.
Delavec ima pravico do posojila na podlagi tega natečaja, če izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima premajhno ali neustrezno stanovanje ali
—	da nima sanitarnih naprav oz. ima neustrezne sanitarne naprave ali
—	da nima ogrevalnih naprav oz. ima neustrezne ogrevalne naprave;
—	da je lastnik oz. solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, ki se bo s posojilom rekonstruiralo;
—	da sodeluje z lastno soudeležbo:
če delavec izvaja:
a.	rekonstrukcijo stanovanjske hiše
b.	ureja sanitarne naprave
c.	ureja ogrevalne naprave
Delavec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec 9) priložiti:
—	izjavo organizacije o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in o združevanju sredstev po samoupravnem sporazumu pri LB — Temeljni dolenjski banki Novo mesto (obrazec l/a);
—	potrdilo organizacije o prosil-čevem osebnem dohodku v letu 1977 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece ter njegovih obveznostih (obrazec 4) ter enako potrdilo za zapo-
slenega zakonca oz. člana družine (obrazec 4/a);
—	izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obrazec 10);
—	izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obrazec
n);
—	zemljiško-knjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stanovanjske hiše oz. stanovanja, v katerem bo opravljena rekonstrukcija;
—	gradbeni načrt s predračunom in gradbenim dovoljenjem za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, za ureditev sanitarij in ogrevalnih naprav oz. potrdilo upravnega organa skupščine občine Novo mesto, da za manjše preureditve ni potrebno gradbeno dovoljenje.
Posojila za rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj bodo odobrena do določene neto stanovanjske površine standardnega stanovanja, upoštevajoč število družinskih članov,
mora zagotoviti lahko delavec lastno udeležbo dobi posojilo od predračun- največ do: ske vrednosti investicije najmanj:
40 %	40.000	din
40 %	12.000	din
40 %	25.000	din
ki v njej prebivajo.
Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečju ima ob enakih pogojih prosilec, ki:
—	ima nižji osebni dohodek na družinskega člana;
—	ima premajhno ali neustrezno stanovanje.
Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, vendar ne more biti
—	za posojila do 30.000.— din daljša kot 5 let,
—	za posojila do 60.000,— din daljša kot 7 let,
—	za posojila nad 60.000,—
din daljša kot 10 let.
Obrestna mera za posojilo je 4 % na leto.
Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
Delavec lahko dobi po natečaju samo enkrat posojilo iz sklada združenih sredstev za rekonstrukcijo iste stanovanjske hiše oz. stanovanja.
DRUGA DOLOČILA:
Natečaj za posojila traja do 30. aprila 1978.
Vloge za posojila, dospele po tem datumu, in nepopolne vloge, ne bodo obravnavane.
Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto, Prešernov trg št. 8/1 soba št. 23 vsak ponedeljek in petek od 8. do 13. ure ter vsako sredo od 8. do 15. ure, kjer prejmejo intesenti tudi podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem in vse potrebne obrazce.
Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi vloge bo sprejel odbor za kreditiranje stanovanjske graditve. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po njegovem prejemu na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Sklep skupščine je dokončen in zoper njega ni pritožbe.
Udeleženci, ki bodo uspeli na natečaju, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB — Temeljni dolenjski banki, poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje za posojila in kontrolirala namensko porabo posojila.
Številka: 271/5 Novo mesto: 23. 3. 1978
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto Odbor za kreditiranje stanovanjske graditve
Po končani proslavi so si naše žene ogledale razstavo ročnih izdelkov učenk in učencev osnovne šole Grm.
Studij strojništva v N. mestu
V skladu s srednjeročnim razvojem Industrije motornih vozil, ki načrtuje veliko povečanje proizvodnje vseh proizvodnih programov, rastejo tudi potrebe po strokovnih kadrih. Predvsem bomo v bodočnosti potrebovali večje število strojnih inženirjev vseh smeri. Da bi zadostili tem potrebam, smo že v letu 1976 dali pobudo za organizacijo izrednega študija strojništva v Novem mestu. To nam je uspelo v sodelovanju s fakulteto za strojništvo iz Ljubljane. Prvič je novi oddelek strojne fakultete iz Ljubljane zaživel v šolskem letu 1976/77. Vpisalo se je 57 izrednih študentov, od tega skoraj polovica članov delovnega kolektiva IMV. Že tedaj je bil med strojno fakulteto in združenim delom iz Novega mesta podpisan samoupravni sporazum.
IMV, kot pobudnik izrednega študija strojništva v Novem mestu je poleg moralne, materialne in organizacijske pomoči poskrbel tudi za izvedbo laboratorijskih vaj. V IMV so slušatelji izvajali vaje iz mehanske tehnologije in mehanske obdelave.
Fakulteta se prilagaja potrebam združenega dela, tako da svoj program usklaja z njegovimi potrebami. Prilagajanje se kaže predvsem v tem, da bomo odslej v drugem delu študija imeli samo dve specializaciji: tehno-loško-konstrukcijsko in energetsko.
Na podlagi zglednega sodelovanja med fakulteto, združenim delom in izobraževalnim centrom za kovinsko stroko so študenti dosegli izredne uspehe. Osipa med njimi skoraj ni bilo, zato se pripravljamo, da v jeseni ponovno odpremo ta oddelek. Zato pozivamo vse odbore za medsebojna razmerja, da evidentirajo vse možne kandidate za izredni študij. Pri tem naj povemo, da bo IMV štipendirala vse delavce naše delovne organizacije, ki bi želeli študirati ob delu.
Ob koncu te informacije naj povemo, da se pripravljamo na ustanovitev rednega oddelka višje šole za strojništvo. To bo pomemben in konkreten prispevek k uresničevanju gesla, ki pravi, da se mora šola približati združenemu delu.

!
5
:
!
s
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO V LJUBUANI IN IZOBRAŽEVALNI CENTER TEHNIŠKIH STROK V NOVEM MESTU
objavljata
razpis vpisa
v začetni letnik višješolskega študija strojništva ob delu v študijskem letu 1978 — 79.
To je že drugi vpis v Novem mestu. Prvi je bil v šolskem letu 1976 - 1977. Ob naporih študentov, delavcev fakultete, izobraževalnega centra v Novem mestu in združenega dela so uspehi izredni. Vsi vpisani študenti kljub temu, da so zaposleni in da je študijski program tak kot za redne študente, uspešno študirajo in so že osvojili znanje po do sedaj predvidenem programu.
Študij traja 3 leta in se v 2. polovici razcepi v energetsko, konstruktersko, tehnološko in varilsko usmeritev.
Na višješolski študij se lahko vpišejo kandidati, ki so osvojili znanje po programu štiriletne srednje šole tehniške smeri ali z pokončano delovodsko šolo strojne ali elcktro stroke po triletni (poklicni) šoli. Vpišejo se lahko tudi diplomanti drugih višjih, visokih šol in fakultet ter kandidati, ki nimajo teh pogojev in bodo opravili preizkus znanja iz matematike, fizike in materinega jezika v obsegu srednješolskega programa.
Prijave za vpis lahko oddajo vsi kandidati na izobraževalnem centru tehniških strok v Novem mestu, Ulica talcev 3/1, vsak dan od 7. do 14. ure do 8. aprila, kjer lahko dobijo tudi vse potrebne informacije.
Vpis bo od 28. avgusta do 3. septembra na izobraževalnem centru v Novem mestu.
Vsi kandidati so vabljeni na razgovor o študiju, ki bo 25.
3.	1978 ob 16. uri na srednji kmetijski šoli v Novem mestu.
L	A a a	A	A fl
w wW WW W W^



23. marca so imeli mladinci tozd Tovarne avtomobilov svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali svojo preteklo dejavnost in sprejeli načrt dela za prihodnost.