ANNALES 14/' 98
Or ( Nt iN POROČILA/REC ENSIONf f Rri AZION! / REVIEWS AND REPORTS lc>S-.!41
poglavjih 11, 12, in 13, pokrivajo, kar sicer ni moteče,	prekopano v vojaške namene. Vrh je bil poseljen v pra-
saj vsak avtor govori s svojega vidika. Dele je vsekakor	zgodovini, enako ravnica ob zahodnem vznožju griča,
pomemben prispevek k (s)poznavanju Krasa, pisano za	Na vznožju Sermina je skoraj zagotovo ležalo prazgo-
štiše bralstvo in ne zgolj za strokovnjake.	dovinsko grobišče, pripadajoče naselbini na vrhu griča.
Za območje nekdanjega posestva Peroše pa poročajo o
Tina Novak Pucer	številnih najdbah mozaičnih tal in antičnih opek. Pri gradnji železniške postaje je bil uničen velik dal arheološkega najdišča, poročila očividcev pa govorijo o bogati kulturni plaši: z rimsko lončenino in keramičnimi
Jana Horvat, Vesna Svetiičič, Meta Bole, Metka	utežmi za ribiške mreže.
Culiberg, Draško Josipovič, Marko Stokin	Zaščitna arheološka raziskovanja so potekala ob
in Nina Zupančič:	gradnji pretakališča za podjetje Istrabenz leta 1987 in so
5ERMIN: PRAZGODOVINSKA IN ZGODNJE RIMSKA	sledila predhodnemu uničenju velikega dela najdišča na
NASELBINA V SEVEROZAHODNI IS TRI.	ravnici ob zahodnem vznožju griča. Izkopavanja so do
Založba ZRC SAZU. Ljubljana 1997,193 strani.	kazala naselbinske ostanke iz prazgodovinskega obdobja in zgodnje rimske dobe, čeprav so obsegale samo
Grič Sermin in raztreseno isloimensko naselje ležita	neposredno ogrožene predele najdišča. Žal celovita
v Koprskem zalivu, na skrajnem severozahodnem robu	podoba najdišča ni bila mogoča.
jadrana, ki povezuje severni del Italije z Istro in s	izkopavanja meri leli 1987 do 1992 je vodil mag. M.
prehodi čez kraški rob v jugovzhodne Alpe, Podonavje	Stokin. MZVKND Piran z zunanjimi sodelavci mag. D.
in balkansko področje. Obalno fliSnato področje,	Josipovičem. T. Kajfežem, D. Snojem Raziskave je v
izoblikovano v času zadnje ledene dobe, sta močno	celot; financiralo podjetje Istrabenz. Izkopi na ogro-
preoblikovali hudourniški rečici Rižana in Badaševica.	ženem območju so odkrili stavbne ostanke iz časa
Sermin je nizek, osameli rliš.nat grič z vrhom iz apne-	srednje bronaste do zgodnje železne dobe, prekrite s
niškega peščenjaka, z vseh strani obdan z naplavinskim;	kulturno bogato plastjo od sredi: 2. st. pr. n š. rlo
glinatimi nanosi.	avgustejskega obdobja i z začetka 1. st. n. š. Kulturne
Plitvine obalnega morja so bile idealne za ureditev	ostaline iz jarka pri Rižani pa so poleg ostankov zidov
solin, ki so v virih izpričane že v 12. st. v okolici Kopra	dale gradivo iž prve pol. 1. st. n. št.
in ob izlivu Rižane. V 14. st. postane solinarstvo po-	Zelo zanimive so bile drobne najdbe iz prazgodo-
membna gospodarska panoga, ki proti koncu prejšnjega	vinskega obdobja. Bronasta certoška fibula in bronasta
stoletja izumira in pred prvo svetovno vojno soline	pletena ovratnica izvirata iz najmlajše železne dobe.
domala izginejo. Predeli okoli Kopra pa se spremenijo v	Najdeni sta bili tudi okrasna jantarna jagoda in reže-
nevarna malarična žarišča, kar je bilo vzrok številnim	vinasto kolesce. Ve.sna Svetiičič je v študiji prazgo-
zemeljskim posegom in regulaciji rečnega toka ter	dovinskoga posodja mogla posamezne odlomke le delo-
načrtnemu urejanju kmetijskih površin. V sedemdesetih	ma pripisati določenemu tipu posode, in sicer oblikam,
letih je bilo zgrajenih 42 izsuševalnih in regulacijskih	kot so pitosi, lonci, sklede, latvice in skodele. Posodje je
kanalov in kar 93 drugih objektov, med njimi koprsko	bilo neredko okrašeno s prilepljenimi plastičnimi rebri,
pristanišče, železniška postaja, naftni ter plinski ter-	modeliranimi bradavicami, žlebljenim okrasom in imelo
minah. Posebej usodno je okrnil podobo pokrajine	je držaje in ročaje. Posodje sodi v isto časovno obdobje
peskokop na vzhodni strani serminskega hriba. Pri ure-	kot omenjena stavba, očitno je bi! to hišni inventar, kot
janju pristanišča so z velikimi zasipavanji ločili od	tudi omenjeno roževmasto kolesce. Nekaj keramike so-
moi ja Škocjanski zatok. Krajinska slika je bila s temi	di v čas po propacki stavbe in jo avtorica Vesna Svetiičič
posegi spremenjena do nerazpoznavnosti, kar je pose-	povezuje s svetolucijsko kulturno skupino Meri vse
bej očitno z zračnih posnetkov.	pozornosti vrednimi najdbami je tudi odlomek rdeče
Omembe serminskega najdišča segajo že v 16 sto!.	figuralne grške keramike, ki je iz konca 5. ali 4. st. pr. n.
Podrobno je najdišče topografsko raziskal A. Degrassi v	š. Sočasne temu gradivu so bronaste sponke in nekaj
tridesetih letih tega stoletja, torej še pred usodnimi,	obsekov, mlajše kovinsko gradivo, sponke tipa Picugi in
velikimi zemeljskimi posegi. Najnovejše arheološke in	spiralasta ovratnica pa so že iz zgodnjega rimskega
topografske podatke pa dolgujemo M. Župančiču, M.	obdobja.
Stokinu in drugim.	V času. ko je bila prazgodovinska stavba že po-
Serminski grič, domnevni kaštelir, je ovalna planota,	rušena, so kotanjo zasipavali z odpadnim gradivom,
omejena s teraso; okopov, značilnih za podobna kraška	Izoblikovala se je plast ruševine z ostanki opeke, kosti in
prazgodovinska gradišča, ni opazili. Že sredi 12. stol. je	veliko količino odlomkov amfor. Gradivo je večidel pri
tu stala cerkvica Sv. Jurija., ki ji nedvomno pripadajo	šlo v zasutje konec 2. aii začetek 1. st. pred Kr, skrom-
številne najdbe ostankov opek in kamenja. Najdišče je	nejše najdbe pa segajo še vse v srednje avgustejsko
bilo zaradi izjemne strateške lege v preteklosti večkrat	obdobje.
210
ANN ALES 14/'98
Poleg manj pomembnih najdb i z ostalih izkopov so zelo izpovedne tudi najdbe iz jarka ob Rižani, časovno opredeljene v prvo polovico 1. st. n. št. V sveže izkopanih jarkih je bito opaziti tudi ostanke zidov.
Srž raziskave predstavlja študija keramičnega gradiva dr Jane Horvat, ki je nelahko nalogo vzorno opravila s pomočjo podrobnega, večplastnega študija oblik, statističnih izračunov mer ter kemičnih in mineraloških raziskav gline, iz katere je bilo posodje izdelano. Tovrstne študije močno fragmentarnega gradiva so nelahko in močno nehvaležno delo, saj st?. posebej pri transportnem posodju, kar so amfore bile, pomembna predvsem oblika trupa in prostornina. Oblika ustja pa je bita odvisna od posamezne lončarske delavnice ali celo lončarja.
Glavnino keramičnega gradiva iz zasipa predstavljajo t.i. grško italske amfore, ki se najprej pojavijo na prehodu iz 4. v 3. st. pr. n. št. na območju r.rčije in južne Italije, fzde/ovali so jih najprej na Siciliji, kasneje tudi v Kampaniji in Etruriji. Bile so transportno posodje za vino in njihove ostanke najdemo po vsem Sredozemlju, pogosto tudi med razbitinami antičnih ladij v Jadranu. S širjenjem rimske kulture so se proizvodna središča širila, in mlajša oblika amfore, ki še močno spominja na grško Italsko, tj. arnfora Lamboglia 2, je zanesljivo nastajala v številnih lončarskih delavnicah vzdolž jadranske obale. Takšne amfore, nemalo tudi iz Padske nižine in nekaj tudi z roba Tržaškega Krasa, so služile za transport vina, ki so ga tod pridelovali Ena od lončarskih delavnic, ki je izdelovala tovrstne amfore je bila nedavno odkrita ob izviru Lokavca, nedaleč od izvira Timave.
V drugi polovici I. st. pr. n. š„ torej v času Julija Cezarja in cesarja Avgusta, se pojavijo nove oblike, ki so starejšim močno podobne, strokovno imenovane Oressel GA. Nemalokrat povsem sorodna glina izpričuje, da so to posodje izdelovale iste delavnice.
Tucii tovrstno vinsko posodje je bilo odkrito med številnimi odlomki v zasipu, vendar je bilo manj številno kot starejše oblike. Zgovorne so tudi redke najdbe grških vinskih amfor in izpričujejo živahno trgovino z egejskim l^rostorom še dolgo v 1 st. n. št.
Amforam za vino se na tržišču skoraj istočasno pridružijo tudi amlbre za znamenito istrsko olje, ki ga omenja tudi Piinij. Pošiljali so ga žirom rimskega cesarstva daleč na sever in vzhod še vse prvo in polovico drugega st. n. s. v zato posebej oblikovanih, trebušastih amforah Dresscl 6B. Vendar je obdobje od srede 1. st. pr. n. i. dalje v Serminu slabše zastopano. Mlajše oblike amfor so znane, iz Fornač. pri Piranu m drugih kasnejših najdišč.
Kemične in mineraloške analize gline so potrdile arheološke raziskave. Obravnavano zgodnje vinsko transportno posodje je bilo izdelano iz gline, značilne za jadranska obalna ležišča. Nekatere razlike dokazujejo obstoj številnih posameznih delavnic. !z tega sledi, da se je na Jadranu vsaj ze v sredini 2. st. pir. n. št.
močno razvila proizvodnja amfor, ki je spremljala vzpon vinogradništva.
Poselitev Sermina se je torej. neprekinjeno nadaljevala iz časa pozne bronaste in zgodnje železne dobe, kar je le redko dokazano na prazgodovinskih naselbinah od Istre do Furlanije. Pomembno vlogo serfninske prazgodovinske naselbine dokazuje tudi najdba kalupa •za vlivanje piavutaste sekire, ki določa Sermin kot obmorsko postojanko med obema obalama Jadrana. Prav tako lahko iz značilnosti najdenega gradiva sklepamo na močne stike s postojankami v zaledju, znotraj notranjske in istrske prazgodovinske kulturne skupine.
V prehodni čas, ko presiha železodobna kultura, sodijo najdbe helenističnega uvoženega rdečefiguralnega posodja in nekaj severnojadranske slikane keramike.
Na raziskanih predelih Sermina, v okviru tu obravnavanih raziskav, niso bili odkriti ostanki rimskega zidovja, temveč le drobno naselbinsko gradivo, kar zelo otežkoča interpretacijo poselitve. Odnos do prazgodovinske naselbine ni povsem jasen, številne zgodnjerimske najdbe, predvsem številno transportno posodje, pa vendarle kažejo na bližino rimskodobne naselbine/
Primerjaj prispevek A. Gasparija v tej Številki Analov o ostankih arhitekture, najdene pri sondiranju 1997. (op. uredništva).
OCENE IN POROČI1.A/RfCENSIONI C RELAZIONI /KEV1EWS ANO RITORTS, ¡«15 241
ANNALES 14/' 98
ocene in poročila /recenstoni e relazioni/ review5 and reports, 19s-241
Raziskano nasutje nad ostanki prazgodovinske hiše je nastalo očitno v času pospešenih gradenj v poz no-republikanskem ■ in zgodnjeavgustejskem obdobju. Za naselje iz prve polovice 1. st. š. pa smemo domnevati, da njegovi ostanki skrivajo v strugi Rižane; poleg tega ga nakazujejo tudi številne drobne najdbe.
Iz analiz raziskanega gradiva izhaja, da smemo iskati zgodnjerimsko naselbino izven področja, ki so ga arheologi izkopavali. Gotovo ga je večji de! uničila gradnja železniške postaje na južnem robu ravnice., kjer so med gradnjo opazili mnogo sledi zidov in debelo kulturno plast.
Avtorica podrobne študije antičnih ostalin dr. Jaria Horvat je iz primerjalne analize keramičnega gradiva, v katerem prevladujejo zgodnje rimske grško-italske amfo-re, uspela priti do nekaterih pomembnih zaključkov.
Najzgodnejše oblike vinskih amfor, ki se sorazmerno pogosto pojavljajo v morju ob istrski obali, so redko najdene na kopnem. Poleg Sermina so bile najdene le še v Akvileji in v Nezakciju. Rimska kolonija v Akvileji, ki je bila gotovo najvažnejša postojanka Rimljanov in vojaško oporišče pri prodiranju na vzhod in v Istro, je bila ustanovljena leta 181 pr. n. š. Nezakcij je bilo utrjeno središče Histrov prvotnih prebivalcev Istre, ki so ga Rimljani po dolgih obleganjih v letu 178 in 177 leta pr. n. š. premagali z zvijačo.
Istra je bila pokorjena šele mnogo kasneje, v času Avgusta, ob prelomu tisočletja. Postala je ena najbolj cvetočih pokrajin, ki so jo poselile mnoge cesarske družine in njihovi prijatelji. Vzdolž obale so se kot biseri nizale prekrasne vile, oljčni nasadi in obdelana polja so se zajedala globoko v hribovito, z gozdovi poraslo notranjost, kjer so se staroselski živinorejci šele tekom stoletja v celoti romanizirali.
Kakšno vlogo je igral v tistih najbolj odločujočih časih rimskega vojaškega prodiranja Sermin? Ležal je blizu Akvileje in gotovo v času vojne s Histri prišel pod trajen rimski nadzor.
To dokazuje prisotnost zgodnjega rimskega transportnega in finega importiranega posodja. V nasprotjti s keramiko pa dokazujejo odkriti deli noše povezanost z regionalnim oblikovnim krogom, ki je segal od vzhodne Furlanije in Posočja, preko Istre in Notranjske do severne Dalmacije in Like. Nakit izpričuje avtohtono nošo m prisotnost (že pokorjenega) staroselskega življa, ki se ohranja še vse do avgustejskega obdobja, nato pa utone v premočni romanizaciji.
Sermin je v 2. in 1. st. pr. n. š. torej pomembno pristanišče in vozlišče kopnih in morskih trgovskih poti že v prazgodovinskih obdobjih, podobno kot raziskana najdišča Devin, Štramar pri Trstu, Piran in že omenjeni Nezakcij v južni Istri.
Živahne trgovske stike s severnim Jadranom so pred Rimljani vzdrževali tudi grški trgovci, kar najbolj izpričujejo ohranjena naselbinska imena grškega izvora, kot so Piranon, Aegida, pa tudi Diomedovo svetišče na
izlivu fimava. Venetski trgovski postojanki sta bila po imenih sodeč tudi Tergeste in Timav.
Vendar so arheološke sledi iz drugih najdišč, npr. iz piranskih Fornač in Razdrtega, skoraj pol stoletja kasnejše od serminskih in izpričujejo 2e napredujoče prodiranje Rimljanov vzdolž obale in v istrsko notranjost, kakor tudi čez prelaze proti nepokorjenemu vzhodu. Najdba lončarskih delavnic v Lokavcu pri Timavu govori o rimski poselitvi podeželja in v približno isti poznorepLiblikanski čas sodijo tudi ostanki najstarejših vil, kot npr. predhodnica kasnejše razkošne vile iz Barkovelj pri Trstu in prve faze vile rustike v Nabrežini.
Zaključek knjige je kratek, odličen zgodovinski oris dogodkov iz pričujočega obdobja avtorice Jane Horvat. Do začetka histrskih vojn leta 178, o katerih obširno poroča zgodovinar Livij, je segalo rimsko področje do Timava in tam mejilo na Histre. Nekateri raziskovalci domnevajo, da je bita po krvavih histrskih vojnah meja: pomaknjena malo vzhodneje, v bližino vasi Praprot. Z ustanovitvijo rimske kolonije Tergeste v cezarjanskem času je bila meja prestavljena na rečico Formio, to jc današnja Rižana, za katero pa je ohranjeno tudi ime Rusanus. V času cesarja Avgust3, ko je bila Istra vključena kot Deseta regija v Italijo, je meja stekla po istrski reki Rasi.
Sermin, ki je v času svojega največjega razcveta ležal na občutljivem ozemlju med Galijo Cisalpino, še neosvojenim llirikcm in upirajočo se Istro, je imel torej pomembno vlogo.
Plinij omenja v svojih spisih mesto Aegirlo kot mesto rimskih prebivalcev in ga prišteva med ostala istrska op-pida Histriae c i vi um Romanorum. Iz virov vemo, da je Aegida imela status municipija in je z razcvetom bližnje tergestinske kolonije po sredini 1. st. pr. n. š. začelo usihati in sčasoma popolnoma izgubilo na gospodarskem pomenu.
Caprae, ki izvorno pomeni Kozje, tako kot ime Aegida, je nastal šele v pozni antiki na prostoru današ-. njega Kopra. Kje je torej ležala Aegida?
Mnogi raziskovalci, med njimi tudi znani Attilio De-grassi, so videli ostanke- Aegide na vznožju Sermina. Nove arheološke raziskave so pokazale nedvomno kontinuiteto trgovske naselbine od prazgodovine do zgodnie antike, z gospodarskim razcvetom v času najzgodnejših rimskih posegov na istrska tla. Misel se zdi po zadnjih raziskavah toliko bolj vabljiva, zagotovega dokaza pa še vedno ni.
Najnovejša knjiga, ki je plod interdisciplinarnega sodelovanja in načrtnega skupinskega dela, je velik prispevek k zgodovinski sliki najzgodnejših obdobij Istre. Nedvomno najpomembnejši doprinos so poglobljene analize keramičnega gradiva, ki so v osnovi avtoričino doktorsko delo in se kosajo s sodobnimi tujimi strokovnimi objavami ter ¡ih pionirsko dopolnjujejo v slovenskem prostoru.
Študija je toliko bolj dragocena, ker je avtorica j.
212