lihaja vsak Setrtek. Cena mil Je > K na leto. (Za Nem!i|o i K, ia Ameriko in drugo tujo driave s K). — Posamezne fttovllke bo prodalajo ————— po 10 vinarjev.
S prilogami:
—- Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi In dopisi se požiljajo i Uredništvo ..Domoljuba", Ljubljana. Kopitarjeva ulica. NargCnlna. reklamacije ln In-seratl pa llpravniStvo „l)onioljnba". - LJubljana. Kopitarjeva ollca.-
- --------------------------------------------------------------- ----------------—--———r-:-—- 3
Štev. 40.	V Ljubljani, dne 5. oktobra 1911.	Leto XXIV.
0 podjetnosti.
Noben očitek proti našemu ljudstvu se tolikrat ne sliši, kakor ta, da naši ljudje niso podjetni. Zlasti v ustih liberalnega škrica, ki ga ni druzega, nego polna usta, se to ponavlja dan za dnem. Mi pa pravimo: Toliko podjetni, kolikor so biti mogli, so bili naši ljudje vedno in naravnost čuditi se moramo, da so ob najneugodnejših razmerah, .sami nase navezani, poizkušali z velikim trudom gospodarsko napredovati.
Najprej moramo pač povedati, kje se more uspešno kazati podjetnost našega ljudstva. Liberalec misli tu v prvi vrsti na veliki obrt, na tovarne in na veliko trgovino, češ, da je podjetnost išele tam, kjer se kade ogromni dimniki in kjer ropotajo stroji, ki jim strežejo bledi, izžeti delavci. Že tu se ločimo. Mi trdimo: podjetnost se more pri na,s j.red vsem kazati v kmetijstvu; trgovina in obrt prideta zazdaj pri nas še-le v drugi vrsti v pošte v. Naša prva naloga jo in ostane vzdigniti kmeta, da bo mogel izrabiti zemljd, ki nam jo je Bog dal »n pridobiti iz nje, kar se sploh da. V tem oziru je naš kmet delal, kar je mogel vkljub škodljivim postavam, ki ho mn potiskale cene navzdol, vkljub I emu, da je bila njegova dnina najslabše plačana, da jc bil osamljen in preziran, da so mu razbili grunte, razkosali pašnike in na vse mogoče načine v;:bih njegove delavce in posle s kmetov v mesta, obline kraje, vkljub temu, da mu jc Amerika vzela na stotisoče za delo sposobnih rok. Naš kmet je ohranil našemu rodu domovino, dasi se mu je večkrat obupa krčilo srce in mu živa skrb glodala truplo. Za to mu mora biti hvaležen vsak Slovenec.
Moč njegove podjetnosti se je pa jela v velikem kazati šele, ko jc padla
liberalna politika, ko je ljudska stranka razvila svojo zastavo, ko se je dotlej zapuščena množica zavedla svoje moči, zavedla pa tudi, da je ta moč prazna brez božjega blagoslova in brez krščanskega življenja. Zdaj se razvija lepo, napredno delo po naših tleh. Poskrbljene jc za kredit na kmetih v naših posojilnicah, ki jih je vse oživil krščanski. ljudski duh. Mlekarne, kmetijske, stiv ine, živinorejske zadruge, se ustanavljajo v neizmerno korist kmetu in vsem drugim stanovom, ki jim kmet prideluje živeža. S pomočjo dežele in države se zboljšuje zemlja, se delajo vodovodi. Popravljajo in preurejajo se ceste- za nove železnice gre smisel po deželi. Vodne moči niso več pozabljene; krt rjska dežela z vso vnemo dela, da dvigne zaklade, ki so v njih, v danes še neTeračunljiv dobiček vsem svojim prebivalcem. Gori, na skrajni meji kr. njske dežele, v prijazni Sorici bo u£i»novljena Električna zadruga kmalu imela dograjeno električno napravo, ki bo dala varno in ceno luč, zraven pa tud? moči za slamoreznice, mlatilnice, žago. mline in druge obrtne naredbe.
Dasi je vse to šele začetek, vendar že lahko zdaj vidimo, kje so glavni vzroki, da se pred ni moglo naprej, in da se je zdaj začelo novo življenje. Rekli smo že in to pribijemo še enkrat: Liberalna mora se je morala najprej streti; dokler je ta tiščala ljudstvo k tlom, se ni mogel pokazati napredni, podjetni duh našega ljudstva.
Najprej mu je bilo treba izobrazbe. Za to skrbi Mohorjeva družba, naši ljudski časopisi in naša društva. Iz liberalnih popirjev se še nikoli nihče ničesar ni naučil, razen zabavljanja, kla-fanja iri laži. Lahko se pohvali »Domoljub«, da je že veliko storil za izobrazbo našega ljudstva. Naš list jo ljudi opozarjal na važnost raznovrstnih zadrug
in društev; zraven so se začeli razni podučni tečaji za kmetijstvo in gospodinjstvo, preden so se razvila podučna predavanja, je »Domoljub« že te reči priporočal; zraven pa tudi pokazal pot, kako jih jc mogoče sjiraviti v življenje. Njegovo delo ni bilo zastonj; ljudje to vedo in zato se vedno veča njegova armada. Po ti poti pojde še vedno naprej. Liberalnim lističem, ki jih je že veliko nastopilo, pa kmalu poginilo, prepuščamo umazano obrekovanje in psovanje; oni delajo, da bi narod posurovel, mi pa, da bi napredoval na duši in na telesu.
Druga reč, ki je najmanj tako potrebna, da sc razvije jiodjetnost, kakor izobrazba, če ne še bolj, jc pa ta, da se ljudstvo otrese hlapčevskega duha. Podjeten ne more biti, kdor nima samosvojega, gospodarskega duha, kdoi ni sposoben, da vlada. Dokler so na kmetih nosili zvonce oderuhi, liberalni krčmarji in štacunarji, ni moglo ljudstvo naprej. Dokler je liberalna gospoda imela vso moč v rokah, je vse hiralo. Ljudje so bili kakor sužnji brez poguma, brez zaupanja vase in v svoje delo in s tem tudi brez podjetnosti.
Tisti možje, ki so pri nas stopili na čelo v boju za ljudske pravice, za to, da sc stere gosposka nadvlada, so natančno vedeli, da je to prva reč. Naprodek v kmetijstvu, trgovini in obrtu je bil prej nemogoč, dokler ni zmagala ljudska misel v politiki in dokler se niso potemtakem razrešile zvezane ljudske moči. Natančno so videli, da se ne moro pokazati podjetnost, kjer vlada suženjska tema, kjer se koti samo s seboj nezadovoljno hlapčevstvo. Zato pa niso odnehali, dokler se ni za dežele in za državo presukala politika. Dobre postave, živejša skrb za ljudstvo in njegove potrebe, ki se kaže v deželnih in v državnem zboru — vse to je važno in
V

—- — — congcA
tu n
S3loniki&
Toriisch
Con sta/it""^ t
v C o I— t a „
KRETAI
o l/5mask/js
Li by\sch
ttifrg-Oase'^ Wusfe\
f e s s a n
°Mursuk
potrebno. Važnejši je pa ljudska samozavest, ljudsko osamosvojenje. Živahno življenje pri volitvah je znamenje vzbujenega ljudstva. In v prvi vrsti vsled te nove politike sc vzbuja podjetnost. Liberalci so vpili, da ni podjetnosti, obenem so pa tiščali ljudstvo v odvisnosti. Ljudska stranka je pa v hudih bojih razbila to odvisnost in s tem je odprla pot napredku in podjetnosti.
Vojsko med Iiolijo in Turčijo.
Za peščeno pokrajino, podobno našemu Krasu, ki se ji pravi Tripolis, sc zdaj pulijo Turki in Italijani. Dežela je dvakrat večja kakor naša Avstrija, ima pa le 1 milijon prebivalstva. Pravzaprav imajo Turki pravico na svoji strani. Tripolis jo njihova last, celokupen del osmanskega cesarstva. Prebivalci so mohamedanci. Francozi niso imeli nobene pravice, da so za njo sklepali z Italijani brez Turčije kravjo kupčijo in podarili Italijanom stvar, ki ni niti njih last. A v veliki politiki ni nikdar odločevala pravica, marveč sila. Italijani se naslanjajo na svojo vojno mornarico in trde, da jim Turki nagajajo, kjer le morejo. Zato hočejo Tripolis. Tripolis je za trgovino velikega pomena; to trgovino hočejo popolnoma dobiti v roke Italijani. A pod turškim ^ospodstvom je šlo to Italijanom vse prepočasi-; zato so sklenili, da si prisvoji deželo in potom vse po svojo ureder Velevlasti so Italijanom glede Tripolisa dale prosto roko; in tako je bilo za Italijo lahko, da je stavila Turčiji skrajno zahtevo: prostovoljno prepustiti deželo. Ker Turčija tega ni storila, jc postala vojna neizogibna. Laško vojno brodovje se je podalo doloma pred Tripolis, deloma je šlo iskat proti Bejrutu turškega brodovja, V Tripolisu jc šla v turško pristanišče laška torpedovka z razvito belo zastavo, ki je pozvala turško posadko, da naj se mesto uda. Posadka je to odklonila.
In tako je v petek (29. septembra) ob y23. uri popoldne nastalo vojno stanje med Italijo in Turčijo. V soboto opoldne je deset, laških bojnih ladij začelo izkrcavati (na suho prepeljavati) vojaštvo. Najnovejše vesti so pa te-le:
Dve laški ladji potopljeni.
V Carigradu se je iz sultanove palače razširila po mestu govorica, da je ukazal poveljnik mesta Tripolis, Ah-med Feti, streljati na laške ladje, ki so vozile laške vojake in da je potopil dve laški ladji s 150 Lahi.
»Pisa« ponesrečila.
Iz Pariza se poroča, da je italijanska vojna ladja »Pisa« res zavozila na obrežje. Turki poročajo, da se je ena laška oklopnica pri Tripolisu razbila. »Pisa« spada med najnovejše italijanske oklopne križarice. Izpustili so jo v morje Sele leta 1906.
2»
Italijansko brodovje, ki 1
sidri, da obiščeta svoje tovarišice v Gumenici. Torpedovki, ki nista niti znali, da je napovedana vojska, sta vozili popolnoma breskrbno, ker pripelje v Prevezo le tedensko enkrat neki par-nik. S turških utrdb se je videlo, da se vali daleč na morju dim. Komaj sta pripluli torpedovki na odprto morje, so so približale laške vojne ladje, ki so zagledalo turški torpedovki, in pričele streljati. Padel je po desetletjih prvi strel na Jadranskem morju. Sledilo mu jc takoj brzostreljanje. Dasi so bili Turki presenečeni, so takoj streljali nazaj, a
Ižari v tripoliških vodnh.
ga cesarja Viljema II., da poredne, da s.e vojska ustavi. Vsled tega jc upanje, da pride kmalu do miru. Italijani izgubili pri Prevezi tri ladje.
Ruska poročila trde, da so Turki uspešno streljali iz Preveze na laške bojno ladje in da so tri laške ladje potopili.
Lahi bombardirajo Tripolis.
Pim, 2. oktobra. »Tribuna« poroča, da so Italijani potopili pred Tripoh-som ono turško ladio in da mesto bombardirajo.
Italijani napadli turške torpedovke pri Prevezi.
Dne 29. septembra so napadli Italijani pred Prevezo i turško torpedovke. Preveza je staro turško pristanišče z dvema utrdbama. Prevezo so žc poizkušali leta 1897. zasesti Grki, a so jiii Turki odbili, ker so zelo utrdili stare benečanske utrdbe. Boj med turškimi torpedovkami in laškim brodovjem sledeče opisujejo: Dve turški torpedovki sta 29. septembra dopoldne dvignili
laška premoč je bila prevelika. i;;ia turška torpedovka je zavozila n'a obrežje, druga pa s polnim parom nazaj v Prevezo.
Krvoprelitje se ustavi?
Carigrad, 2. oktobra. Nemški poslanik baron Marschall je imel danes razgovor z velikim vezirjem Said-pašo. r'o razgovoru jc bil baron Marschall povabljen k sultanu v avdienco. Sultau jo poslaniku sporočil, da prosi nemške-
Zemljevid k italijan.sko-turški vojski za Tripolis.
r
nr-innaancannni-ir-ir-»g—it—in

Krmar MiianoviC.
Prosto po Russcllovem romanu »Krmar Holdsworth«.
(Dalje.)
PETNAJSTO POGLAVJE. Vrnitev v domovino.
Bilo je 1. 1832., kake tri tedne pred onim dnem, ko je bila pred petimi leti »Adrlja« zapustila tržaško luko, da bi od plula proti deželi, katere pa žal nikdar ni dosegla. Ob isterski obali je v smeri pi'oti severu krepko rezala valove precej velika ladja, na katere krovu je mrgolelo vse polno potnikov.
Na zadnjem koncu ladje, blizu krmila, je )>opolnoma osamljen stal bradat človek v temni obleki, roke prekrižane pred seboj in zrl nepremično na obrežje, ki je drselo mimo njega. Njegov obraz je bil bled in suh, košate obrvi so obsenčevale črne vdrte oči, lasje «o mu bili že semintja osiveli in telo jo bilo sključeno, tako da je bil podoben nesrečnežu, ki ga muči neozdravljiva bolezen.
Majhen, debel možiček, ki je bil ravnokar prišel na krov, da bi tudi opazoval pokrajino, mimo katere je vozila ladja, opazi zamišljenega samotarja na koncu ladje in stopi hitrih korakov k njemu.
»Tako, dragi moj, Vas najdem tukaj I Gotovo že zopet zatopljeni v premišljevanje in tuhtanje, kajneda? In še vedno nikakega uspeha?« zakliče veselo in ga potrka po rami. »Vam i>o-gled na istrsko in dalmatinsko obrežje in na razna mesta, mimo katerih smo vozili, ni vzbudil nobenih sjrominov v 'duši?«
Kakor je bralec gotovo žc uganil, ni bil nagovorjeni nihče drugi kakor Milanovič, ki se je v družbi avstrijskega zdravnika vračal iskat svojo domovino. Do Portugalskega sta se bila pripeljala na angleški ladji, tam ju je pa vzela na krov druga ladja, ki je iz Brazilije plula v Trst; tako ju danes najdemo že blizu cilja.
Ko Milanovič za seboj začuje znani plas, sc takoj obrne proti prišlecu in odgovori v neki zmedenosti, kakor det bi se ne mogel ločiti od globoke zamiš-]jenosti:
»Zdi se mi, da poznam vse le kraje, in skoraj bi rekel, da mi sleherna hiša na obrežju daje zagotovilo, da sc nahajam na znanih tleli, a žal, gospod doktor, kaj natančnejšega, kaj gotovejšega mi vsi ti kraji ne povedo. Prepričan sem, da jo vse t o, kar vidim, v neki zvezi z mojo preteklostjo, toda kako in za^ kaj, ne vem.«
»To je pa naravnost kakor zakleto!« zagodrnja mali mož. » Ali res ni loka za Vaš nesrečni spomin? Vi mi ne boste verjeli gospod Matko,« jc nadalje-
val in nepotrpežljivo bobnal po tobač-nici, »kako zelo sem bil vso pot v skrbeh za Vaše zdravje. Noč in dan sem si zaradi Vas belil glavo; sedaj pa uvidc-vam, da me je vsa moja učenost in umetnost pustila na cedilu. Ko bi vedeli, kako mi je vsled tega hudo, zakaj, prijatelj moj, iz srca rad bi Vam bil pomagal.«
»O tem sem prepričan, gospod doktor; saj ste vse storili, kar jc bilo v Vaših močeh, in prav iz dna duše sem Vam hvaležen za sočutje, ki ste ga imeli z menoj.«
»Ah, kaj pomaga v našem poklicu samo sočutje,« odvrne zdravnik; »mi zahtevamo dejanskih uspehov. Ros, silno bi bil vesel, ko bi mogel ob svojem zopetnem povratku v Sidnej poročati prijatelju Šermanu, da sem Vais zapustil zdravega in v polni posesti Vašega izgubljenega spomina. Dvomim, če je kedaj kak zdravnik naletel na tako zamotan, tako zagoneten slučaj. Kdo naj verjame, da je mogoča tako popolna izguba spomina. — Ozrite se, prosim, še enkrat nekoliko okrog sebe, gosnod Matko! Tu imate pred seboj pravo primorsko pokrajino in če ste v resnici pristen Primorec, Vam mora ta vzbuditi speči sj>omin in razjasniti temno noč, ki zagrinja Vašo preteklost.«
Milanovič je ves zmeden zrl predse in si grizel ustnice.
»Že večkrat mi je nekaj govorilo in mi govori še danes,« odvrne čez nekaj trenotkov, »da se mi spomin povrne, kadar zagledam kaj takega, ki je bilo posebno pomenljivo in važno za mojo j>retek!ost. Ko smo jadrali mimo Pulja, tedaj mi je — verujte mi — skoraj zastajala sapa in neka nepopisna čuvstva so mi polnila srcc. Zdelo sc mi je, kakor da se hoče naenkrat zjasniti v moji duši. Odkar se vozimo po Jadranskem morju, me sploh obhajajo misli in slutnje, da se bližam svojemu ozdravljenju, in s strahom in trepetom pričakujem, kedaj zašije zopet dan v mojem spominu; a zaman čakam — kajti morda ne zašije nikdar.«
»In vendar sem prepričan da Vas spomin ni zapustil za vedno; ako se spominjate imen in lastnosti predmetov ki Vam pridejo pred oči, je to znamenje, da spomin ni mrtev, am^ak samo spi. Sedaj skrbite predvsem za to, da si s tečno hrano okrepite telesne moči .Gibljite sc mnogo na prostem, posebno tudi po ulicah in cestah, sploh povsod, kjer boste mnogo videli in slišali. Če se Vam bo pa kedaj zdelo, da Vam hoče kak svetel žarek prodreti v dušo, tedaj ga ne pograbite kar naglo-ma in nestrpno, pač počakajte, da sam od sebe postane jasnejši in močnejši. Pomnite, da so spomini le sence, katerih ne moremo obdržati z roko . . .«
»Hej, gospod zdravnik, kje zopet ti-čite, da Vas nikjer ne vidim,« je v tem hipu nekdo zaklical. Zdravnik je iskreno stresel Milanoviču roko in odhitel s krova.
Ladja se jc urno približevala Tretu, kjer je imela izkrcati potnike. Bilo je
krasno julijsko dopoldne, zrak čist in prozoren, vsled česar so imeli potniki na ladji širen razgled na vse strani. In prav tak dan je najbolj primeren, da pozdravlja vračajoče se ladje in da njih prebivalci takorekoč že naprej okusijo one prijetnosti, ki jih čakajo na suhem po dolgotrajnem boju z zlobnim, samo-goltnini morjem.
Prikazovale so se prve hiše tržaškega mesta in kapitanov namestnik je bil ro dal potrebne ukaze. Kakor bi mignil, so izginila z drogov velika jadra in ladja, oropana svojega ponosnega oblačila, je počasi plavala v pristanišče. Množica čolnov, majhnih in velikih, se je drenjala krog ladjinega trupa; vsalc je hotel biti prvi. Kmalu je bilo na krovu vse polno čolnarjev, ki so potnikom ponujali svoje čolne in zahtevali naravnost pretirane cene za prevoz. Konečno so se pogodili. Zaboji in zavoji so izginjali v čolnih, nekateri nestrpni potniki so pa tiščali proti stopnicam in si s komolci delali pot, kakor bi šlo za življenje in smrt. Otroci so jokali, žene kričale, možje so pa razburjeni mahali krog sebe jn suvali drug drugega. Konečno je vendar j>olegel nemir in prepir, ladja se je izpraznila in med zadnjimi jo je zapustil Milanovič.
»Z Bogom, gospod kapitan!« je še zaklical možu z zagorelim obrazom in pozlačenimi gumbi na modri suknji.
»Z Bogom, gospod Matko!« odvrne oni prijazno. »Vso srečo Vam želim. Bog daj, da bi na primorskih tleh našli ono, kar ste do sedaj zaman iskali. Tri mesece ostanem v Trstu in Veselilo me bo izredno, čc me kedaj obiščete. Torej na svidenje, in kakor smem upati — z Vašim pravim imenom, kar bo pomenilo istočasno tudi Vaše zdravje.«
Milanovič je stopil v čoln in odrinil na suho. Stopal je po mestnih ulicah gori in doli in zazdelo se mu je, da je že enkrat videl te hiše in cerkve, da jc že hodil po teh cestah, toda kedaj in kako, to mu je bilo docela nejasno. Ljudje so drveli in" vozovi drdrali mimo njega in zopet se mil je zazdelo, da mu jc skoraj znan ta ali oni obraz izmed množice.
■Ko je torej tako hodil po mestu, obstoji nroti večeru pred vrati neke stare gostilne. Bilo mu je vseeno, kje prenoči nocoj, ker je bil še brez načrta, kako naj prične svoje popraševanjo in iskanjfe. Stopil je v gostilniško sobo in si naročil prenočišče.
Ko je šel po stopnicah navzgor, ga sreča natakar in ga z uljudnostjo in prijaznostjo, ki je lastna takim ljudem, vpraša, če želi kaj za večerjo. Gostilna je bila znana in mnogo obiskana, zato je natakar z nekim ponosom pripomnil, da človek lahko prepotuje celo cesarstvo, pa ne bo naletel na tako izvrstno kuhinjo in tako pristna vina. Ker jfe Milanovič res občuti nekoliko lakote, si je ukazal prinesti večerjo.
(Dalje prih.)
53		il
1	RMZGLEB PO B0Hf@Uif€l	» M » « m
Dr. Tavčar mora obsoditi liberalno časopisje. »Slovenski Narod« je v zadnjem času opetovano napadal vodstvo ljubljanske deželne bolnišnice, ki v največjo jezo liberalcev ni v liberalnih rokah. Poročal je vsakovrstne neresnice, ki jih je moral seveda sproti popravljati kot povsem neutemeljene. Naši deželni zastopniki so pa zahtevali še drugo zadoščenje. Deželni odbornik dr. Zaje je v seji deželnega odbora prijel dr. Tavčarja radi take lažnjive pisavi, ki ne škoduje samo ugledu deželnega zavoda, marveč tudi bolnikom. — Ker je dr. Tavčar kot deželni odbornik soodgovoren za deželno gospodarstvo, zahteva dr. Zaje, naj ustavi tako pisa-renje po liberalnih redakcijah. — Dr. Tavčar odgovori, da on obsoja tako pisanje in da je v nekem slučaju že prijel uredništvo, ki ie moralo napade ustaviti. Sicer neče biti odgovoren za pisavo »Slovenskega Naroda«, ampak obljubi, da bo storil svoje, da se taki neopravičeni napadi več ne bodo po-ravljali. Bomo videli, če bo res!
DuhovniSke premembe v ljubljan-š^oiiji. Za pravega konzistorial-riega svetnika in za arhidiakona mesta Lj.ubljftye: je bil imenovan C. g. stolni kanonik dr. Jos. Gruden. — Za župnega upravitelja pri Sv. Trojici nad Cirknico je imenovan č. g. Ivan Štrubelj, kaplan v Velikih Laščah. — Prestavljena sta: č. g. Feliks Funtek iz Stopič v Velike Lašče in č. e. Jos. Koželj iz Kočevja v Stopiče. — Kanonično umeščen je bil na župnijo Št. Janž č. g. Ludovik Bajec, župnik pri Sv. Trojici nad Cirknico. — Imenovan je za kn. šk. duhovnega svetnika č. g. Jurij Konig, župnik na Vinici; č. g. konzistorialni svetnik dr. Ivan Zore, gimnazijski profesor v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, je imenovan za profesorja bogoslovja v Ljubljani in č. g. dr. Franc Kulovec, prefekt, za profesorja verouka na kn,-šk. gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano. — Župnija Duplje je podeljena č. g. Petru Bohinjcu, župniku v Škocijanu pri Dobravi. — Stalni pokoj je dovoljen č. g. Frančišku Zbašniku, župniku v Hinjah. — Odpovedal se je župniji Do-brniče č. g. Fran Kralj, župniji št. Go-tard č. g. Anton Hribar in župniji Čatež ob Savi č. g. Alojzij Rudolf.
V nedeljo v »Ljudski dom« I Prihodnjo nedeljo, dne 8. t. ni., točno ob V28. uri zvečer predstavljajo v »Ljudskem domu« velezanimivo igro »Krivo p r is e ž n i k «, ki bo nudila gledalcem poleg lepega nauka tudi obilo smeha. Vstopnice se dobivajo v »Katoliški Bukvami«, v nedeljo zvečer pa pri blagajni. Somišljeniki, pohitimo v naše domače gledišče! Z obiskom nod-41
piramo obenem tudi težnje našega pre- . potrebnega »Ljudskega odra«!
Naši živinorejci in draginja. Liberalci in socialni demokratje še vedno govore, da so kmetje krivi visoke mesne cene zato, ker imajo premalo žival i j na prodaj. Koliko je takim govoricam verjeti, uvidimo iz sledečega slučaja: V Krappfeldu na Koroškem imajo kmetje 200 pitanih volov na prodaj, pa jih ne morejo na noben način prodati. Pretekli teden je bilo v Celovcu 16 posestnikov iz Krške doline, ki so hodili od mesarja do mesarja in svoje blago po-1 nujali, a so bili oovsod odklonjeni, ker ' je bil vsak mesar že za tri tedne naprej z živino založen. Kot na Koroškem, se godi tudi po drugih krajih. Kdo torej ; draži meso? Primite prekupce in po-. sredovalce! Torej doli z mesnimi cenami!
Na Šmarni gori proslavi spomin umrle predsednice ženskega oddelka, i gospe Manfredove, »Slovenska krščan-! sko-socialna zveza« v nedeljo, 8. okto-! bra, s skupno sv. mašo. Cerkveno opra-| vilo opravi g. dr. Krek. Članice, člani in prijatelji iskreno vabljeni!
Občni zbor »Slovenske Straže« sc je vršil letošnje leto v Celovcu v veliki dvorani hotela »Trabesinger« v nede- . ljo, dne 1. oktobra. Med koroške Slo-| vence je pohitel tudi oddelek moškega zbora »Ljubljane«. Udeležba s Kranj-i skega je bila kljub deževnemu vreme-| nu prav lepa. Navdušenje vsestransko.
Nameravani rop na ravnatelju Le-i banu. Dne 26. septembra ob 8. tiri in pol se je podal g. A n t o 11 L e b a 11, ravnatelj v pok., na sprehod iz Komna, kjer , sedaj stalno biva, v smeri proti Gorjan- j skem. Ob polovici gorjanske ceste je krenil skozi borov gozd proti Preser- j jem, lioteč jo potem mahniti čez Prc-serje v Sveti in od tam čez gozd Drago zopet domov v Komen. Sredi preser-skega gozda ob cesti je skočil nakrat mlad nepoznan mož, oborožen z mogočno gorjačo (polenom) proti ravnatelju i Lebanu — lioteč ga mahniti po glavi. — Leban, v polni pričujočnosti duha, je segnil bliskoma z desno roko v levi žep svoje suknje nad telovnik, kakor da prijemlje za revolver, ki ga pa ni imel s seboj. Lopov se je prestrašil in skočil s ceste preko gozda ter zbežal urnih krač v gozd in se izgubil v goščavi. Leban ni potem nadaljeval svojega izleta, ampak se je obrnil po gor-janski cesti v Komen in prijavil orožnikom svoj dogodek.
Drevo je ubilo v Zetalah v sredo 27. septembra dopoldne hrvaškega drvarja Tomaža Vrbančič. Bil je doma iz Podgore, župnija Kamenica pri Ivancu na Hrvaškem. Star je bil 19 let. Zadnji
ponedeljek je prišlo 16 samih krepkih, mladih Hrvatov drvarit na Resenik pri Rogački gori v Griinvvaldove gozde. To jutro so podirali veliko bukev. Ko j« začela padati, je potegnila in zlon 1 od sosedne bukve veliko suho vejo. i je padla nesrečnemu Vrbančiču na drsni strani na glavo in 11111 strla lobanjo. Za nekaj minut je izdihnil.
S sekiro nad ženo. Dne 21. septembra dopoldne je prišel v Trbovljah iz gostilne pijani Pire domov in se začel prepirati s svojo ženo. Žena je bila jezna, ker mož že več dni ni šel na delo; udarila ga jc krepko za uho. Ta klofuta ga je tako razburila, da se je >-stavil za kuhinjska vrata in čakal liko časa, da je stopila žena iz sobe. > je prišla, jo je pa mahnil z ostrino kire po glavi. Sreča je bila, da ima . -ska dolge lase in zato mnogo glu\ kov; vsled tega ni bila zelo pošk i-vana. Ženo so odpeljali v bolniši >, moža pa v zapor.
Z drevesa padel in se ubil. Lovr c Bizil, 19 let stari kajžarjev sin, je di i-naril v domači vasi pri jiosestiiiku A: t. Rokavcu v Pogledu pri Moravčah. D >> 19. septembra popoldne je otresav l orehe, ki sta jih pobirala Jož. Smerekar in njegova hči Terezija. Ko je Bizil 1 drevesu splezal bolj visoko, je padel vr, visočine kakih šest metrov vznak i;a tla ter kmalu nato izdihnil. Ponesrečen nec si jc zlomil tilnik.
Morilca svoje svakinje pred porotniki, Dne 27. septembra se je pričela pred tržaškimi porotniki razprava pru i bratoma Josipu in Emilu Rivolt, ki s 1 bila oba skupaj tožena zločina zavra; -nega umora, izvršenega 5. julija t. 1. zvečer v Barkovljah na osebi soprogo svojega brata, Darie Rivolt, in tudi zločina poizkusa za vrat nega umora, izvršenega istega dne ravnotam na osel i svojega brata Henrika Rivolt. Sodijo je obsodilo Josipa na 121ctno, Emila pa na 15 let težke ječe.
Malnerjev hotel na Bledu je na, dražbi v Radovljici kupil g. Dolničar, restavrater na jeseniškem kolodvoru, za 185.000 kron.
Češke ljudske šole na Dnnaju, ki jih z velikimi žrtvami vzdržujejo dunajski Čehi sami, je te dni ukazal zapreti iz kdove kakega vzroka dunajski magistrat. Vlada jih je ukazala zopet odpreti, da ne moti neniško-češkili pogajanj v Pragi. Ali je bilo treba dunajskemu magistratu te blamaže poleg novega odpora dunajskih Slovanov?
Požar. Minulo sredo, dne 27. sep; tembra, je izbruhnil požar v trgovini Kostanjšek & Co. v Brežicah na Štajerskem. Kako je ogenj nastal, se natančno ne ve. Pač se govori, da se je po
učenčevi neprevidnosti vnel špirit, nato pa zaloga manufaktumega blaga. V .trgovini vse pogorelo. Škoda je velika, zavarovano pa bržkone ni bilo nič.
Za par grozdov izgubil življenje. Dne 15. septembra okoli 10. ure ponoči je došlo v vinograd Matije Stipiča st. v Koribrodu v Istri več kmetov ,da pri-čno s trgatvijo, oziroma da pokradejo grozdje. V objestnosti pa so pričeli butati v kolibo, v kateri je spal Stipič s svojim sinom Gjuro. Mladi Gjuro pa je pograbil s stene puško ter ustrelil v noč. Pri tem pa jo smrtno zadel kmeta ■Dragana Glušca, nakar so ostali zbežali. Vsa zdravniška pomoč je bila brez u speli a; drugega dne jo Glušac umrl. Zapustil je mater, ženo in otroke.
Samoumor nesrečnice. V ponedeljek, dne 25. septembra, ob 4. uri popoldne je prišla 24 lot stara, belo oblečena mlada ženska Lucija Dobrila iz Kopra v jirvo nadstropje ljudske šole v ulici tiiotto v Trstu in izpila v samomorilnem namenu phenilovo kislino. Prihi-loli so šolski ravnatelj in nekaj učiteljev ter jo spravili v bolnišnico, kjer je ob (J. uri umrla.
Droga žrtev radi požarov v Ribnika pri Karlovcu. Sosedje ribniških kmetov, ki so ]>o nedolžnem na tako strahovi! način umorili Čeha Sohaneka, so sedaj ubili drugega človeka. Hlapec Upniškega župnika, Franjo Šokšič, se jo namreč spri s kmeti in jim končno rekel, da jim bo hiše zažgal. To je ljudi lako razburilo, da ga je eden izmed njih, Miko Kuzmič, na mostu ubil. Ubijalca so žc zaprli.
Golo moško truplo brez glave in brez noge so 24. septembra opazili v morju blizu dubrovniške luke. Truplo, ki so jo pokopali, je morje gotovo pri-plavilo iz Albanije.
Prepoved za izvoz konj v Srbiji. Srbski ministrski svet jo izdal prepoved za izvoz konj, ki so nad tri leta stari in nad 140 cm visoki. Izvzeti so le konji, ki imajo večjo hibe. Vzrok prepovedi ni znan. Bržkone hočejo biti pripravljeni za vsak slučaj na Balkanu.
Samoumor v Trstu. Anton Mikalič, star 32 lot, jestviničarski agent, stanujoč v Škorklji št. 31, si je dno 28. septembra ob 5. popoldne sprožil kroglo iz revolverja v usta in bil takoj mrtev.
Najden mrlič v Blejskem jezeru. V soboto, 23. septembra, so potegnili iz Blejskega jezera pred Luizinimi toplicami vtopljenca, ki je ležal že nad teden dni v jezeru. Mrtvec je lota 1873. v Ljubljani rojeni izvošček Ferdinand Pire, "ki jo služil kot kočijaž na Bledu, a pustil službo 13. avgusta. Pire je bil močno udan pijači in jc najbrže v pijanosti padel v jezero in utonil.
Za cenena živila. Župni urad v Kringi želi za svoje župljane preskrbeti koruze, krompirja, fižola ,zelja in rope direktno od kmetov, ker prekupci iščejo prevelik dobiček. Uljudno se naprošajo slovenski kmetje, imajoči za prodajo omenjene pridelke, da bi to naznanili župnemu uradu v Kringi, pošta Tinjan, Istra. Obenem naj javijo tudi
zadnjo ceno. Za plačilo jamči župni urad.
Vihar v reški luki. Ponesrečena italijanska jadreniea. V noči od petka na soboto dne 23. septembra je neprestano divjal južni vihar, v katerem je padla kot žrtva italijanska jadreniea »Napoleone I.« Ladja je dospela v Reko ob 5. uri zjutraj. Ko je hotela upogniti v Barrosovo luko, so naenkrat odpovedala jadra. Medtem ko je kapitan hotel uravnati jadra, primerno novi smeri vetra, so vrgli valovi plovilo na neko skalo, pri čemur je isto dobilo težke ]>oškodbe. S pomočjo nekega remorker-ja je bila ladja spravljena k pomolu. Poškodbe pa so bile tako težke, da se je ladja pri pomolu potopila. Iz šestih mož obstoječo posadko je bilo možno rešiti. Poizkusilo se bo, da se ladjo dvigne. Ladja ima nosilnost 110 ton in je vredna 25.000 frankov, a je za polovico te svote zavarovana.
Kolera pri Reki. — Ustavljeni romarji. V Dragi so oboleli na koleri trije otroci. Dne 24. septembra se je z železnico pripeljalo 300 romarjev, ki so hoteli na Trsat. Oblast je romarje ustavila in jih ni pustila na Trsat, ker se na Trsatu nahaja baraka, v kateri so kolerični bolniki. V trsatskem samostanu se nahajajo izolirane osebe, med katerimi se je tudi pojavila kolera.
Nova cesta. Sedaj sc doVršuje nova cesta iz Kringo čez Drago (dolino) v Sv. Peter v Šumi, kjer jc železniška postaja. Ta cesta se je naredila z državno podporo in je silno potrebna. Po tej cesti se bo prišlo v Sv. Peter v Šumi s težkim vozom prav lahko v poldrugi uri, dočim se je vozilo po stari cesti skozi Tinjan štiri ure. Z lahkim vozom se bo pa prišlo v tri četrt ure, dočim se je rabilo po stari cesti dve uri. Poleg tega imajo sedaj ljudje cesto do vode v kalih in do polja. S to cesto se je veliko pomoglo ljudstvu. Zato je državi za isto prav hvaležno.
Poslušajte, kak oderuh je kmeti Na semnju v Mengšu — sv. Mihela dan — so se plačevala teleta po 46 vin. do 50 vin. stari funt. In zdaj primerjajte, koliko je padla cena pečenke! Pitane krave se še po 70 vin. kg niso prodale. Pa upijejo, da nimamo živine! Neki prckupec je izjavil, ko je kupoval po vaseh: »Mi si moramo zdaj opomoči, ko je kmet v zadregi; prej ni bilo nič dobička.« Vole so kmetje gnali domov; do 100 K so pri paru že ceneji. Tako kmet odira. O cenah za prašiče pa ni vredno govoriti. Osem mesecev stari po 50 K eden; devet tednov stari po 7—9 K eden. Poročajte še od drugod, da pokažemo, komu zdaj pšenica zori.
Vtonil je v Idrijci triletni sinček posestnika in rudarja Frančiška La-pajne. Pred štirimi leti se je pa usmrtil ded ponesrečenega otroka tako, da je zažgal v ustih dinamitno patrono.
Novice iz Amerike. Rev. .T. E. Schif-frer, dosedanji župnik v Gilbertu, Minn,. je imenovan za župnika slovenske cerkve v Chisbolmu, Minn. Rev. A. Pirnat, doslej v Aurori, Minn., je bil
premeščen v Gilbert, Minn. Rev. Fr. Šaloven bo oskrboval župnijo v Aurori, Minn. — Poročili so se v Jolietu gosp. Josip Ogulin, doma od Semiča v Beli Krajini, z gdčno. Uršulo Obstetar, doma iz škocijanskc fare na Dolenjskem; g. Josip Rožič iz Dragatuša in gdčna. Katarina Govednik iz Jolieta. — V Či-kagi 111., je umrla dne 24. avgusta po dolgi mučni bolezni rojakinja Marija Bradaška v starosti 37 let. Pokojnica je bila doma iz Tomišlja pri Igu, okraj Ljubljana. — V Clevelandu je nek Nemec ustrelil Ivana Zakrajška, doma iz župnije Rog na Dolenjskem, star jo bil 26 let.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 '/20/o brez kakega odbitka.
ure on 8. zjutraj fin \
les Inserati
naaaaannnaaannnaD
D o
D
pnaananniiaDaaaaan
Gorenjske novice
g Važno za gorenjske volilce. Odbor kmečke z>veze za kranjski okraj je sklonil pri eni zadnjih sej, da bo vsaki prvi ponedeljek v mesecu v Kranju političen shod ali predavanje. Na teh sestankih se bodo razpravljala važna politična in gospodarska vprašanja. Prebivalci, zlasti kmetje kranjske in škofjeloške okolice, zahajajo že od nekdaj radi v Kranj, kjer je glavni trg za gorenjske kmetijske pridelke, da se po-učejo o trgovini in cenah. Prvi tak shod bo v ponedeljek 2. oktobra ob desetih dopoldne v dvorani društvenega doma. Volilci S. L. S. vdeležiino se tega shoda v obilnem številu, da ne zaosta-nemo za našimi nasprotniki.
g Iz Mekinj. Na roženvenško nedeljo j)opoldno je imel naš telovadni odsek Orel svoj občni zbor v »Društvenem domu«. Ob tej priliki je krasno govoril veleč. g. dr. Guido Rant o pogubnih posledicah liberalizma na naše verno ljudstvo. Zanimivim izvajanjem je v obilnem številu zbrano ljudstvo napeto sledilo. Iskrena zahvala našemu ljubljenemu prvoboritelju dr. Guidonu. Na to se je vršil občni zbor, iz katerega posnamemo, da šteje odsek nad 70 rednih in podpornih članov. Odseku kliče-
5i
aio: le vrlo naprej poil mogočno zaščito sv. Mihaela in nebeške Kraljice, katerima se je v varstvo izročil pred dvema letoma o priliki ustanovitve. Natančno poročilo prinese »Mladost«.
g Tržiške novice. Umrla je pred dnevi gospa Marija Kragl, vdova umrlega nadučitelja in ravnatelja tržiških šol ter mati sodniškega g. kaplana. Pokojna gospa je bila zgled dobro krščanske matere in krepostna žena. Blag ji spomin! — Predavanja v društvu sv. Jožefa so se pričela tekoči teden. Ivot prvi je predaval g. kaplan Gole. Vršila se bodo vsak torek ob 8. uri zvečer. Prihaja, te v obilnem številu poslušat. — V soboto se bodo vršile občinske volitve pri sv. Ani. Ostalo bo menda vso pri starem, le število občinskih mož se bo povečalo. — Sneg je pobelil te dni našo gore. V Tržiču občutimo že precej mraza sedaj ob deževnem vremenu. Na-ši telovadci Orli so nam priredili zadnjo nedeljo prav prijeten večer. Peli in igrali so. da je bilo vžitek jih poslušati in gledati. Pametni starši bodo pošiljali svojo šoli odraslo mladino v katoliško društvo sv. Jožefa, tla se izobrazi in utrdi v krščanskih načelih.
g Iz občine Ovsiše p.i Podnartu. Nismo imeli namena se še kedaj oglasiti v »Domoljubu« o letošnjih občinskih volitvah, toda »Gorenje « z dne 16. kimovca, nam je zopot potisnil pero v roke. Liberalni dopisun ozir. kmetski naprednjak kakor se ti ljudje imenujejo, se je obregnil ob nekatere može »Slovonske Ljudske Stranke«, osobito ob dobroiv-skega g. župnika. Pravi, da župnik Vrankar vodi klerikalno stranko. Smešno. Ali naj mar liberalno? Kar pa piše o pooblastilih in vdovah, naj pa kar lepo molči. Znano je, da so ravno nekateri liberalni agitatorji presedeli po hišah cele noči in pritiskali zlasti na vdove z raznimi obljubami. Dokazo imamo. Prvak teh no — resnicoljubnih »apostolov« je bil znani Ko-maričkov Peter. Nadalje piše »Gorenjec«. da je župnik naročil pri davkariji volilni imenik in je mislil, da ga bo občina plačala. Tudi to je laž. Župnik ni nikjer naročil imenika in ga torej tudi plačati ni bilo treba. Kje je dobil imena volivcev, pa nikomur nič mar, najmanj pa Tomažovcu. Svetujemo tem možem, da naj so poprej dobro informirajo o stvari sami predno poročajo, da no bodo laži spravljali med svet. Sploh je pa najbolje, ako molče, ker se itak z vsakim dopisom lo blami-rajo.
g Leskovica. V nedeljo dne 21. sejit. je priredil v Leskovici poslanec Franc Demšar političen shod, ki jo bil prav dobro obiskan. Gospod poslanec je v poljudnem, nad ono uro t a a jočem govoru stvarno razložil delovanje S. L. S. v deželnem in državnem zboru ter se dotaknil vseh sedaj perečih vprašanj, za kar je žel vsestransko pohvalo. Po govoru se je razvil živahen razgovor med poslancem in volivci o raznih krajevnih potrebah, za katere sc bo, kakor je obljubil tudi zavzel, posebno 6*
za deželno zvezo z Goriško preko Ro-bidniškega brda na Kopačnico, za vodovod v vasi Leskovica in za ustanovitev samostojne občine za podobčino Leskovica, kar je skrajna potreba, ker imamo sedaj do župana, naj je že v Stari ali pa Novi Oselici, po dve do štiri ure hoda, kar je gotovo za nas prevelika težava osobito pozimi. — Spodbujal je nas k ustanovitvi živinorejske zadruge ter pokazal, kako si bomo mogli potom nje izboljšati našo planino na Blogošu in povzdigniti ži-| vinorejo. Mi smo g. poslancu jako hvaležni za njegove nasvete, kakor tudi, da se je potrudil med nas, svoje zveste volivce od začetka. On ;C naš, ker je kmet, naš, ker vedno deluje za koristi i kmečkega stanu, naš pa tudi po rodu, ker je njegova mati Leskovčanka in . tudi po očetu izhaja njegov rod iz Les-| kovice. — Obljubil je, da nas bo še I večkrat obiskal, kar z veseljem vzame-■ mo na znanje. Bog ga živi!
g Preddvor. Na kvaterno nedeljo smo imeli veliko cerkveno siavnost. | Naš domačin, rojak iz Spodnje Bole, preč. g. župnik Blazij Grča je prišel k nam, da je praznoval tu štiridesetlet-; nico svoje nove mašo. Sovaščani so mu j pripravili jako slovesen vspro^em. Tudi župna cerkev je bila slavnostno opravljena. Orgije in pevci so ga počastili z posebno priložnostno pesmijo, katero je priredil g. nadučitelj Mihelič. Jubilant je imel primerno pridigo sam in s krepkim glasom pel svo.,o zahval-nico. Brat slavljenca je pa priredil večerjo povabljenim gostom in sosedom. V družbo je prišel tudi domač župan in deželni poslanec g. Zabret, kar je še posebno razveselilo goste. Kot posebnost bodi omenjeno, da na Spodnji Boli vlada dandanes nenavadna vzajemnost, vsi so si sosedje.
g Reeče pri škofji Loki. Naše izobraževalno društvo jo v nedeljo 24. septembra priredilo igrokaz v treh dejanjih »Fernando, strah Asturije ali izpreobrnenje roparja«. Ker je pri igro-kazu težko glavno vlogo prevzel naš vseučiliščnik, se je igra kljub mnogim težkočam prav dobro izvršila. Igralci so po tej igri zopet naredili korak naprej v umski izobrazbi. Ljudstvo si je pa že tudi kar zaželelo poštenega veselja; dokaz temu, ker ;e hotelo, da se igra vrši kljub slabemu vremenu na prostem.
g Iz Smlednika. (Naša društvena organizacija.) Vesel in pomenljiv je bil dan, ko smo slovesno otvorili naš novi ; »Društveni dom«. Mladeniška Marijina Iružba, dekliška Marijina družba, te»n-vadni odsek Orel, izobraževalno društvo »Kvišku« in pevski zbor so našli v njem lepe in primerne prostore. Videti je, da bo naša društvena organizacija odslej prav lepo in stanovitno uspevala — v korist in čast lope smleške župnije. — V nedeljo 17. septembra smo imeli v izobraževalnem društvu predavanje. G. predavatelj je govoril: Čemu je dandanašnji tako potrebna krščanska društvena organizacija, osobito na
Slovenskem. Krasni govor je kljui) skrajno neugodnemu vremenu z veli-kini zanimanjem poslušalo nad lOi) mož in mladeničev. Poslušavci so jjiij govorniku iz srca hvaležni in veseli da se tudi v Smledniku sliši kaj tako»u. Prvo predavanje v novem Društvenem domu nam je priča, da se bodo vsi pošteni in vedoželjni Smlečani tudi v bodoče v obilnem številu udeležili \>ako prireditve v našem Domu, na kateiem se ne bo zastonj blestel lepi napis: Veri in omiki!
g Iz Motnika. Dne i. oktobra Lo i. dovoljenjem kamniškega okrajnega glavarstva zopet prvi semenj za živino na zagrajenem prostoru zunaj trga. Živinski kupci in prodajavci pridite po dolgem času! — Od 20. do 27. sept. smo imeli tukaj sv. misijon, kj je pod vodstvom patrov jezuitov duhovno prenovil vso župnijo. Obhajil je bilo nad 1300. — Občinske volitve so se pri nas mirno izvršile. Vseh 12 odbornikov ,u na strani slovenske ljudske stranke. Za župana so si izvolili dosedanjega moža na mestu, vrlega g. Franceta Ko-gej. — Dva tukajšna posestnika hta od visokega deželnega odbora sprejela izdatno podporo za zboljšanje in zidan]': živinskih hlevov po vzornem načinu. Zgled in podpora vabita mnoge k posnemanju.
g Iz kamniškega okraja. Volit' po novem občinskem volilnem redu -o vrše po vsi deželi, deloma se bodo š« vršilo. Marsikaterim malim občinam, ki niso o volitvah zadosti organiziran'', dela ta volitev velike preglavice. Po starem volilnem redu se je pri vsak iu razredu posebej razglasilo, kateri odborniki so izvoljeni, da jim v dru.ili razredih potem niso glasov dajali I'o novem volilnem redu se pa ne voli po razredih, ampak se oddajajo glasovnice poljubno tako dolgo, da so vse oddane. Nazadnje se glasovi šele se>t" -jo. Naj bi si volilci imenike pri županstvu ogledali in se skupno dogovorili, katere odbornike naj bi za vsak razred volili, pa bode vse lepo v redu. Ako pa vsak po svojem voli, se pa glasovi nazadnje tako razcepijo, da nazadnje v .-a; volitev nima glave ne repa. Pri neki občinski volitvi je bilo baje voljenih toliko kakor je bilo volilcev. — V neki občini je baje moral vsak volilec svojo glasovnico podpisati, da se je vedel", kdo jc volil; tiste glasovnice z imenom volilca so bilo veljavne, kdor pa ni svojega imena podpisal, je bila pa neveljavna. Ali je bila taka volitev še tajna? Vzrok tega je bil dotični komika ker ni zadosti volilnega reda preštudiral. Torej pozor na občinske volitve!
g Živinorejska zveza z.i politični kamniški okraj sklicuje dne 8. oktobra 1911 popoldne ob pol i. uri v Kamnik v telovadnici pri »Krištofu« posvetovanje vseh živinorejskih zadrug v kamniškem političnem okraju. Spored: 1. Kako ohraniti prašičovcjo v kamniškem okraju ? 2. Planinska paša. 3. B<'z; stava in premovanje goveje živin 1 se bo vršilo dne li. okt. 1911 v Kamni-
ku. 4. Zidanje in popravljanje hlevov. 5. Slučajnosti. Vsaka živinorejska zadruga naj odpošlje prav gotovo 2 zastopnika k temu posvetovanju. Sme jih priti pa tudi več. — Odbor.
g Pri občinskih volitvah v šmarci
so zmagali vsi možje z nadpolovično večino glasov, po vseh razredih, ki so odločni pristaši S. L. S. Našim kimov-rcm je kamniški liberalni štab obljubil 1(10 kron če zmagajo, neki Fr. Vavpetič pa 20 kron, za to imamo priče. Tu se je šlo za krajni šolski svet kamniški, kamor imajo pravico voliti tudi naši odborniki. Za vračilo se korporativno vidimo v oktobru na kamniškem občinskem volišču. Smole pa, ki je švigal z kole som kot raketa od volivca do volivca, je pa ostal na cedilu ter se bo menda sedaj prepričal, kaj nam je pričakovati od liberalcev. Značilno je pri tej volit vi, da so med izvoljenimi kandidati tudi voditelji zadružnega gibanja v Šmarci. Posebno Bore je dobil največ glasov, znak, da mu ljudstvo popolnoma zaupa. To je obenem lepo zadoščenje za vse liberalne napade.
g Bohinjska Srednja vas. V nedeljo •17. septembra je bil slovesno blagoslovljen novi lični »Gasilni dom« pri Stari Fužini. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo mnogoštevilna. I deležili so se blagoslovljenja tudi gasilni društvi iz Srednje vasi in z Boh. Bistrice. Dom je blagoslovil gospod svetnik Berlic, ki ie v pomenljivem nagovoru pojasnil namen in delovanje gasilnih društev. Nato je bila služba božja v cerkvi sv. Pavla, ki so se je udeležili tudi vse navzoče požarne hrambe. — Na praznik sv. Božnega venca se je udeleževala rožnivenške jpobožnosti v župni cerkvi velikanska množica ljudstva. Obhajanih je bilo nad 1200. Za ta praznik so podeljeni odpustki kakor ob porcijunkuli, ker jc vpeljana bratovščina sv. Božnega venca. — Isto nedeljo, 1. t. m., je predaval v izobraževalnem društvi1, gospod kanonik Jožef Gruden o zgodovini Bohinja. Gospod je priznan strokovnjak posebno v domači zgodovini, zato jc bilo 1o predavanje gotovo eno najzanimivejših, kar smo jih slišali. Gosp. kanoniku iskrena hvala! - S tem so zopet olvorjena predavanja v izobraževalnem društvu. Kakor sicer bo tudi letos v društvu poskrbljeno za pouk in zabavo. Želimo samo, da se društvenih prireditev vsi pridno udeležujete, saj bo v zimskem času kakor nalašč čas za to. Posebno vabimo mladino. Kakor doslej se bo tudi v bodoče poučevalo petje, igre. telovadba, tudi bodo poučni sestanki s predavanji itd. Telovadba je ob četrtkih zvečer ob osmih in ob nedeljah po nauku. Fanijc, pridite zraven! Pri Orlu imate najlepšo priliko pokazati in uriti svojo telesno moč. — Sneg smo dobili že nizko — prav tik nad vasmi — v noči od 1. na 2. t. m.
g Moravče. Liberalni p o s o -j i 1 n i č a r j i so še vedno predrzni kot zna sploh njih vodja biti, dasi jim silno
slabo prede. Uradni dopisi so pa že taki, da se Bogu usmili! Nedavno so pisali na »Zadružno Zvezo«, kdaj se ji bo blagovililo zljubiti predložiti knjižice, da jih izplačajo. In res so se jim predložile knjižice v nadi, da ti bahači izplačajo kakih 80 tisoč kron, ker vedno govore, da je denarja dovolj na razpolago in da ne marajo, da bi jim mrtev ležal v blagajni. Toda čudite se, z veliko mujo so spravili 1200 kron skupaj. Za take neslane dopise jih že še ob svojem času zadene kazen. Obresti ne bodo dobili izplačanih tisti, ki so izročili nam svoje knjižice, tako vpijejo vedno liberalci. Toda plačali so jih do zdaj še vselej brez ugovora in jih bodo morali do zadnjega vinarja. Toliko v pojasnilo. — B i b č e pri M o r a v-č a h. Naša šola je dodelana, manjka le še notranje oprave in učiteljske moči, pa smo na konju. Potem pa nas Moravče prav nič ne brigajo.
g Z Bleda. Več napadov se je izvršilo zadnje čase na cesti v Betinju (od leškega mostu do Bleda). Napadalcev mora biti cela tropa in so zelo zviti in prekanjeni, ker jim ne morejo priti na sled. Menda hodijo lepo oblečeni naokrog, da jih ni mogoče spoznati. Vsaj o napadalcu Povšinke iz Betinja trdijo, da je bil gosposko oblečen. Isto pripovedujejo o nevarnem spremljevavcu neke brejke (menda stanuje na Bečici pri Bogaču), ki jo je hotel napasti na Dobravi, pa sta prezgodaj prišla do hiš. Baje je bil turistovsko oblečen. Kak večji rop ali zločin se jim dosedai, ko to pišemo, še ni posrečil. Častna naloga žendarmerije je, da pride tej nevarni bandi na sled, sicer se bo prebivalstvo šc podnevi po pravici balo hoditi po samotnem klancu skozi Betinj. — Poročalo se je, da je hotel Mallner prodan jeseniškemu kolodvorskemu restavra-iterju Bolničarju za 185.000 K. Škoda, da to najbrže ne bo obveljalo, ker je pogodba odprta še 14 dni in namerava hotel kupiti družba, ki ima tudi Bikli-jeve kopeli. Da je Bolničar dobil hotel za tako nizko ceno, je menda to vzrok, ker je on na dan dražbe edini imel založeno zahtevano kavcijo 26.000 kron. Družba menda misli ponuditi znatno višjo vsoto. Prav bi pa bilo, da bi hotel bila slovenska last. — »Jutro« se usi-Ijuje nekaterim poštenim hišam. Ker pa vrli gospodarji ne trpe slabe druščine v svoji hiši, roma ta cunja takoj na ogenj. In to je edino prav. »Domoljub« je naš res kmetski list, ki se poteguje za kmete, »Jutro« pa zna samo zmerjati kmeta in kvantati. Bog nas varuj takih prijateljev, sovražnikov se bomo že sami vbranili.
noananaapaapp'
notranjske novice
t^-scan
D
ananauuaDDaannPOD
n Iz vipavske doline. V Vipavo dobimo vojake. Nastanjeni bodo v graj-ščini, vežbališče pa bodo imeli na Po-
licah. Vojaška komisija, ki si je vse ogledala in sklenila pogodbo za več let, je že bila tukaj. Pride sem polovico haubicen-regimenta, druga polovica pa bo v Palah pri Šturjah, in sicer v bivši tovarni. Tako bo Vipava poleg Ljubljane edini kraj, ki bo imel vojake. — V G a b r i j a h je priredilo vipavsko okrožje Orla sijajno uspelo telovadbo. Našo prireditev so hoteli Sokoli motiti s plesom, ki so ga naznanjali na isti dan. Ker ga jim je pa glavarstvo prepovedalo, so stresali svojo jezo s tem, da so naše zmerjali. Seveda niso s tem dosegli nič druzega kot pomilovanje treznih in željo: Bog daj norcem pamet! — V nedeljo se vrši ustanovitev Orla v Velikem Dolu. Tudi na Krasu se dani. — Tržkim liberalcem je zrastel greben. Ko so se vračali v nedeljo Orli iz Gaberji, so jih prvič napadli z žvižganjem in čukanjem. Če mislijo liberalci, da si bodo- s surovostjo in razgrajanjem pridobili naklonjenost ljudstva, se presneto motijo. In če mislijo, da bodo z istimi sredstvi omajali naše vrste, se dvakrat motijo. Mi gremo pre^ ko njih naprej — mi Orli!
n Iz Spodnje Idrije. Bližajo se nam občinske volitve, pri katerih bodo občinski volilci po svoji prosti volji izročili za tri leta vodstvo in gospodarstvo občine spodnjeidrijske v roke naši ali nasprotni stranki. Boj bo hud, ker se vse pripravlja. Socialni demokratje bodo napeli vse moči, da bi si pridobili nekaj odborniških mest, ker bi silno radi komandirali. Zato je potrebno, da se tudi naša stranka pripravi in v ta namen podajamo nekaj navodil, po katerih naj bi se vsi »Domoljubovi« bralci in naši pristaši strogo držali. Predvsem vsi na volišče! Če je še kateri, ki ne spozna važnosti občinskih volitev in dolžnosti udeležiti se jih, sosed njegov, poduči ga in ga pripelji na volišče. Drugič, volite v vsakem'razredu samo tiste može, ki bodo postavljeni od na-še stranke! Ne pozabimo, da se ne gre za posamezne osebe, ne za mene ali za tebe, ampak gre se za stranko, gre se za pravico! Mogoče bi eden ali drugi volil raje kakega drugega, toda če bomo tako trgali edinost in skupnost, se lahko primeri, da bi nasprotniki vsled naše nesloge dobili kak razred ali vsaj nekaj odbornikov za sebe. Torej možje, edinost v tem! Ne dajte se premotiti od agitatorjev rdeče stranke. Lovili bodo glasove, kjer bodo mogli in farbali. Postavili bodo za odborniška mesta tudi kake naše može iz Kanomlje in drugod, s tem namenom, da bi katerega preslepili, češ, tudi mi držimo s kmetom. Toda to bodo same limanice, da bi katerega naših odvrnili, da bi njihove volil in bi na ta način pomagal, kakega najbolj zagrizenega mokrača spraviti v občinski odbor. Naj ne gre nobeden na ta lini. Pri občinskih volitvah leta 1909 so za odborniško mesto posiavili tudi nekega značajnega našega moža, ki ga pa naša stranka ni postavila. Toda, kaj je mož naredil? Volil je z nami, samo naše može. Ta je
7>"~
moško naredil. Nekoga drugega, ki je bil prej občinski odbornik, naša stranka ni postavila za moža. Nasprotniki «o ga volili, naša stranka ne. On pa jo volil vso može naše stranke. To je zavednost in značaj! Naša stranka ima še veliko dobrih in izkušenih mož, ki bi bili vredni občinski odborniki, toda držati se moramo po postavi določenega števila. Zato nobene jezo, če bi kdo rad prišel v občinski zastop, pa to ne bo mogoče! V nedeljo, 15. oktobra, priredi izobraževalno društvo svojo veselico s petjem in igrami »Sprava« in »Kmet in fotograf«. Ker se bo začela veselica že ob pol štirih popoldne, sc je udeležite lahko tudi kaj iz Kanomlje, posebno še zato, ker je čisti dobiček namenjen za nov topič, s katerim se bo streljalo ob cerkvenih slovesnostih. Vsako tretjo nedeljo v mesecu pa bo predavanje.
n Iz Idrije. Naša katoliška delavska družba je zadnjo nedeljo napravila veliko igro »Pomen« na korist Vincon-cijovi družbi. Četrt ure pred napovedanim začetkom so bili že vsi sedeži razprodani in pri stojiščih vsak kotiček zaseden. Skoro 300 K se je nabralo za podporo revežev, katera bode ob sedanji draginji družbi prav dobro došla. Navzoči so bili pa za dar dobro poplačani. Narodna, precej dolga igra, se je na odru izborno vršila. Pasi je trajala nad tri ure .se nobeden ni naveličal, vse e vztrajalo do konca. Vsa čast dramatičnemu odseku! To nedeljo bil je ralmvni večer Kat. del. družbe zopet v Pidičevi dvorani. Društveni predsednik kazal nam je Idrijo v dobi druge fran-rosko invazije leta 1805 do 180(5. Huda J«' sedaj, a še hujše je bilo našim prodnikom pred 100 leti. Na podlagi izvirnih listin nam je kazal govornik kako je '.';'> novembra leta tS0."> ob l. uri popoldne došlo .">(>0 francoskih vojakov, ki so cesarski rudnik takoj proglasili za francosko last. Da niso mesta oropali, so zahtevali takoj 1-00 goldinarjev, kateri so se jim precej izplačali, tla bi s sovražnikom v miru živeli. Spravljali so pred dohodom sovražnikovem živo srebro po cesti čez Voharšo na Vrhniko. od tod po vodi do Ljubljane in od tam nekaj pri Zalogu po Savi. nekaj z vo/.mi do Zagreba in še dalje. Ker je primanjkovalo radi vojaške priprogo vozov, so Francozi še vseeno precej rude dobili, katero so začeli takoj odvažati če: Vipavsko v Trsi. Ljudstvo pa jo moralo dajati vojakom kar je imelo, ako ni dalo z lepa, so pa vzeli s silo. ln ker niso mogli žita dovažati, je nastala lakota, pri kateri je trpel ldrij-čan no pa Francoz. kajti ta jo začel kar s sabljo mnh:r.i ako so ga ni postreglo, i Vid ihnili so šolo koncem februarja, ko so vsled sklenjenega miru sovražniki odšli. rti", pa so še pobrali ali si pustili dobro plačati, kar jo bilo še kaj vrednosti v mostu. l>Uo jo sicer proti mirovnim pogodbam tako početje, ali vso pvitoilvo v Ljubljani ali v Gradcu so bilo Vvt\.-\snošno. kajti Francoz jo imel nwf, Avstrija pa jo bila razbita.
Hudo jo sicer sedaj, a takrat jo bilo še veliko veliko hujše. Po govoru jo bila kratka smešna igra, pri kateri so se člani izborno zabavali. Navzoči so bili vsem delujočim članom zelo hvaležni, saj so dobili nekaj pouka in razvedrila, katerega jim je družba brez vsake vstopnine preskrbela.
n Vipavske novice. Vsled sedanjega deževja jo že izstopila Vipava in poplavila travnike. Zadnji čas jc žc, da so uravna ta za vipavsko živinorejo in poljedelstvo nevarna reka. Kakor smo že poročali, je postojnsko glavarstvo na podlagi komisijskega obhoda in razprave z dne 9. do 15. septembra 1909 končno dovolilo uravnavo zgornjega toka Vipave od izvirka do deželne meje goriško v Ulianjah in njenih pritokov Močilnika s Slapenskim potokom, Gacke, Gradiškega potoka, Bele, Hub-lja in Jovžeka na podlagi od kranjskega deželnega odbora predloženih načrtov, ki jih je prvotno zasnoval profesor Hrasky. Deželni odbor goriški se je uprl uravnavi samo kranjske Vipave, a ugovor je bil zavrnjen. Že vladna komisija iz lota 1896. je izjavila, da so se vodne razmere v vipavski dolini tako poslabšale, da se jih more imenovati neznosne. Sedaj sc bo vendar enkrat zares začelo. Glavarstvo je določilo, da se mora najpozneje tekom treh let pričeti z deli. najpozneje tekom štirih let pa dokončati sicer izgubi dopustilo svojo veljavo. Dr. Žitnik nam je na shodih večkrat razkladal velikanske težave s to uravnavo. Sedaj se vendar kaže uspeh njegovega neumornega dremanja. ltekurz zoper občinske volitve v Vipavi je zadel v liberalno Ahilovo peto. Žugajo, da bodo vse silo napeli za prihodnjo volitve. Celo vrhpoljski učitelj Punčuh, načelnik liberalno posojilnice v trgu, žuga, da bo tudi njegova posojilnica stopila na noge. G. Punčuh. ali hočete nam vsiliti tinti gospodarski boj? Ali ste se že pre-objodli pri svojih dividendah? Vaša posojilnica ima slamnato streho, nikarte so igrati z ognjeni! Pretite, da boste posojila iztirjavali: pazite, da no bodo ljudje začeli tudi vloge dvigati, ker posojilnica. ki začne posojila iztirjavati, pokaže sumljivo znamenje, da ne stoji na trdnih nogah. Zakaj pa sto dvigali obrestno moro, zakaj pa so tako težko dobo vlogo iz. vašo blagajno, da morajo vlagatelji celo pričo s seboj jemati in celo uro čakati, da jim izplačate denar? Ali so jo že kaj takega slišalo od našo posojilnice? Zakaj pa do vaših računov ni mogočo priti? N' naši jih ima vsak na razpolago, čuli smo tudi. da namiga vato. da jo naša posojilnica nezmožna vzdržati, ako privijete svoj vijak. Iz prijaznosti vas sedaj samo opozorimo na $ »88. kazenskega zakonika. Gosp. Punčuh. ne igrajte so torej z ognjem in lepo tiho bodite, da no uganete kakšno budalosti!
n Žiri. Obrtno šolo bomo v kratkem dobiti. S tem bo izpolnjena davna želja Ž i rov cev. ki so lahko ponašajo z zelo razvito obrtjo, kakor no povsod na
kovači in črevljarji, kateri pošiljajo svoje izdelke daleč preko žirovskih hri-Kranjskem. Živahno sc gibljejo zlasti bov — v Ameriko. Dela in zaslužka imajo pridne roke vedno dovolj. 0(1) obrtne šole po pravici pričakujemo. da bo navadila vajence poslovanja — malo čudno se glasi, ko si mno; niki šo no upajo izpolniti poštnih tiskovin! — in kar je še več, vsaj nekaj knjigovodstva. Pametno knjigovodstvo bo opozorilo marsikoga na stroške, kil bi se jih bil lahko izognil in na dohodke, ki bi se dali z modrim gospodarstvom pomnožiti. — Tudi nova cest a je sedaj gotova stvar. Oni modrijani, ki so v svoji zagrizenosti neprenehoma hujskali ravno s cestno zadevo zoper našo stranko, se bodo od 25. t. in, pričenši vsak dan lahko iznova prepričali, da S. L. S. ne slepi ljudi z raznimi' nauki in projekti in ne izrablja tega v, agitacijske namene, kot to trdijo možje, ki sodijo druge po sebi, marveč da obljubi le to, kar hoče res izvršiti. Dobrih 30 let »o imeli ti modrijani in njih zavezniki v Ljubljani časa dovolj, da bi preskrbeli Žirovcem krvavo potrebno cesto do Logatca, vsakoletna povodenj na pomlad in jesen, ki je poplavila staro pot, jih je morala opozarjati na živo potrebo vsega prebivalstva — a priti jo morala S. L. S. do moči, da se bo zgodila ena najpotrebnejših cesta na Kranjskem. In ti naši ljubi nasprotniki sedaj še mislijo, da bodo s podlim obrekovanjem in smešenjem pripravili zna-čajno S. L. S. ob ugled! Žirovec misli trezno in hladno in bo z volilnim listkom v roki pri prihodnjih občinskih volitvah rekel: »Stran z nazadnjaško liberalno stranko, ki so ji potrebe ljudstva deveta briga. Volili bomo mož.e, ki so pristaši močne, veljavne v Ljubljani in na Dunaju, značajne S. L. S.« Povsod so že skoro pognali nedelavno. nazadnjaško kliko tja, kamor spada, med staro šaro — tudi Žirovci bodo šli v boj to pot za stranko, od katere smejo pričakovati pomoči v zadevah, ki jih še v tolikem številu čakajo. Tiste pa, ki v svoji zagrizenosti govore razne budalosti o deželnem odborniku dr. Lam potu. za enkrat samo javno opozorimo, da jo to precej nevarna stvar. O bodočih obj činskih volitvah pa prihodnjič!
□ C3C13aC3C3CC3DC3C3C3C3C3PaO
jjj Dolenjske nouice g
d V Velikih Laščah uprizori Kat. slov. izobraževalno društvo v nedeljo, 8. oktobra, ob pol 3. uri popoldne narodno igro Krivoprisežnik . —- ^ ~ nina: sedeži I. vrsto 1 K. II. vrste »3" v-stojišča 30 vin. — Vstopnico se dol o v pred prodaj i v prodajalni kmetijskega društva. — K mnogobrojni ud 1'1/1,1 uljudno vabi odbor.
d Kandrše. V Vidrgi jo v ned-Ijo. 1. t. m., na ustanovnem občnem zboru »Živinorejsko za drug e
K a n d r š a h govoril travniški
nad-
Eornik g. Jereb iz Ljubljane. Govornik je poudarjal zlasti velik pomen živinorejo za blagor našega kmeta. Načelnikom Zadruge je bil soglasno izvoljen vrli kandrški župan g. Janko Obreza. Pristopilo je takoj osemnajst članov. Ko bodo spoznali drugi posestniki njeno korist, se je bodo z veseljem oprijeli. Novi zadrugi želimo, da bi veliko dobrega storila za povzdigo živinoreje.
d Volivcem občine Vače kličemo, naj vendar 9. oktobra t. l.z glasovnico v roki izbrišejo kraju sramotni liberalni pečat. Liberalci delajo tiho, zahrbtno, z lažmi in beganjem. Pametni ljudje vedo, koliko so vredne njih besede. V boj za čast in korist našega fcraja!
d Iz Žužemberka. »Nagle in nepre-videne smrti, reši nas, o Gospod!« tako rje pretečeni teden vzdilinil marsikdo pri nas, ko je kar zaporedoma slišal, kako je začela smrt kar nenapovedana hoditi na obisk. To pot jo je mahnila po ženskah ter je v dveh dneh kar tri nenadoma seboj pobrala. V noči pred kvaterno nedeljo je zaslišal kočar Ki-kel v Sadinjivasi nenaden ropot. Preplašen vstane, naredi luč ter vidi, da leži pri postelji na tleh njegova žena. Iliti k njej, da ji pomaga vstati, toda 'tu spozna, da je žena mrtva. Pri padcu s postelje se je ubila. Bila jc že priletna in bolehna, a tako nagle pa tudi čudne smrti ne bi bil nihče pričakoval. — Isto noč jc našla v trgu gospa g. kancelista Mehleta sostanovalko Alojzijo Hrovat nezavestno ležati v njeni sobi. Poklicali so hitro zdravnika in duhovnika, a re-vica sc ni več zavedla; drugi (lan je umrla, menda za kapjo na možgane. Tudi ta je bila že stara, toda drugače Zdrava in gotovo ni pričakovala, da bo treba tako hitro odriniti. Zato je tudi odlašala z oporoko, dasi je imela precej premoženja. V svojih mladih in srednjih letih si je kot kuharica v Trstu veliko prihranila, kar jc nameravala vse zapustiti v dobre namene, a sedaj, ko 'je umrla brez oporoke, se bodo njenih prihrankov veselili srečni dediči. Ni nesreče brez sreče si je menda mislil itrški mežnar, ki je tej ženi tako veselo potrkaval. — V tretje gre rado, pravi pregovor; in res, tudi tretji dan jc zamahnila smrt nenadoma s svojo koso. 'Sedaj pa si je izbrala za svojo žrtev mlado, 261etno Karolino Tomat, ženo stolarskega pomočnika na Dvoru. V ponedeljek zjutraj je kakor po navadi razbelila peč, da bi pekla kruh za pro-'daj. Ker pa ta še ni dosti shajal, je stopila z nožem v roki v mali vrtiček, da nareže nekoliko zelenjadi. Ko pa pridejo čez nekaj časa ljudje iskat kruha, najdejo peč prazno, v hiši vse odprto, kruh pa prehajan v peharih. Začno klicati, iskati okolu hišo in tu najdejo mlado gospodinjo pod brajdo na vrtičku z nožem v roki ležečo na obrazu — mrtvo. Zadela jo je menda srčna kap. Zlasti ta slučaj je močno pretresel vse, iker je bila rajnica krepka in jako delavna gospodinja ter jc ta nenadna izguba pač krut udarec za nesrečnega moža in ubogo mater, katero jc zadel
še tem huje, ker je bila ta dan odšla z doma ter je na poti proti domu zvedela grozno nesrečo. Toda kaj se zmeni smrt za to! — Tudi otrok se je zadnji čas hudo lotila. Skoro vsak dan katerega prineso na pokopališče. Pobira jih griža pa oslovski kašelj, ki je zlasti prav malim nevaren. — Trgatev smo letos splošno končali še pred sv. Mihelom. Tako zgodnje še izlepa ni bilo. No, saj veliko truda nam itak ni prizadejala, ker je bila preccj že toča i>otrgala pa tudi škodo lanskega neurja so še močno čutili novi nasadi. A to, kar je ostalo, bo tem boljše, ker je grozdje do dobra zrelo in je bilo v lepem potrgano. Zlasti Boršt in Podšcmpavel obetata medeno kapljico. — Novo župnike dobijo naši sosedje na desni in levi. Hinj-ski in dobrniški g. župnik gredo še to jesen v pokoj; dobrniški so že pred enim tednom odšli in so g. kaplan Golob imenovani za upravitelja župnije.
d V Ajdovcu je šel pa v pokoj dosedanji občinski odbor, oziroma nekateri njegovi bivši člani. Pretečeni četrtek je bila volitev, pri kateri so bile izvoljene po večini mlajše moči, o katerih je upati, da bodo čvrsto delovale v prid občine. Tudi novi odbor bo stal, kakor dosedanji, neomajno v vrstah Slovenske Ljudske Stranke. Udeležba pri volitvah je bila nepričakovano številna, a kljub temu se jc mirno in redno izvršila. Le Podlipenci so postali zanimivi s tem, da so hoteli ves odbor zavleči doli na Podlipo. No, sedaj pa bodo namesto tega vlekli — ploh.
d škocijan pri Molironosu. Naši liberalci strašno bahajo po liberalnih cunjah. Doma pa so čudno tihi. Deloma slaba vest radi volitev, deloma, ker se ne znajo nobenega dela lotiti. Samo piti, zabavljati, pa slopariti. Pri zadnjih volitvah so popravljali odloke glavarstva, nekaterim dostavili glasovnice šele po volitvah, v treh sosednih občinah (boštanjski, mokronošlci, šentjan-ški), jih sploh nikomur nc dostavili, pošiljali glasovnice popisano z liberalnimi kandidati občinskim potom in vendar se pri vsem tem niso upali nastopiti s čisto listo. Značilno je tudi to, da je dobil P. Durjava izmed vseh liberalnih kandidatov najmanj glasov. Liberalni volivci so stali pred dvojim: ali popolnoma zavreči vso liberalno svojat ali pa tudi Durjavo voliti. To pot so še ta tihi zoprne za seboj potegnili, ampak nekaj jim teži srce. Liberalci vpijejo od komande, da bi ljudje njihove ne videli.
d Polšnik. V nedeljo 24. septembra, nam je poročal gospod deželni odbornik in poslanec dr. Lampe o uspešnem delovanju naših poslancev v deželnem zboru v korist kmečkega ljudstva. Ljudstvo je z zanimanjem poslušalo govor. Da ne bi vreme nas oviralo, bi bila udeležba prav velika. Prišlo je na shod tudi nekaj »prefesarjev«. Ti pa naj šc drugim »prefesarjem« povedo, da so liberalci gosposka stranka, od katere kmet ne more dobrot pričakovati. »Prefesar« Reisner, ki je tudi po naših
hribih 41 glasov ujel, se je kazal po shodih po deželi velikega prijatelja kmetov ,po Ljubljani pa je udrihal po kmetu, da so ga meščani volili. Tisli 21., ki so volili Bartelja, naj vedo, da so svoj glas oddali možu, ki je od svete katoliške vere odpadel. Ljudstvo naše občine, ki obsega ne le domačo župnijo, ampak tudi duhovnijo Konjšico in več vasi iz žunnij Št. Jurij, Dole in Svet Križ, ostane zvesto S. L. S. in njenim poslancem, kar je tudi pokazalo pri zadnjih volitvah.
d Iz Bele Krajine. V nedeljo, dno 24. septembra je bil v Metliki prav dobro obiskan sestanek zaupnikov S. L. S. za metliško okolico, na katerem so bile zastopane vse občine metliškega sodnega okraja. Državni poslanec Ev-gen Jarc je poročal o stanju železniškega vprašanja. Storili so se važni sklepi, ki streme za tem, da bi sc pri zgradbi železnice zagotovila prednost domačim voznikom, obrtnikom in delavcem. Razun o raznih gospodarskih vprašanjih se je razvil razgovor tudi o občinskih volitvah. Isti dan popoldne je trdnjava S. L. S., prijazna Lok vi-c a , zopet pokazala svojo zavednost. Kljub slabemu vremenu je na političen shod prihitelo polno mož, navdušenih za S. L. S. Govor poslanca Evgen Jarca je vse soglasno odobravalo in z ogorčenjem čulo o soc. demokratičnih grozodejstvih na Dunaju. Sprejeli ste se dve resoluciji, ena izraža zaupanje poslancem S. L. S., druga pa pozivlje deželni odbor, naj z ozirom na živinorejo čim prej preskrbi dobre pitne vode in naj v ta namen, če vodovod ni izpeljiv, pospeši zgradbo in jsopravo napajališč. Na shodu sta govorila tudi domači župan Mihelčič, ki ga je vodil, in g. Koren iz Metlike. — Isti dan zvečer je bil v Črnomlju sestanek zaupnikov S. L. S., ki ga je vodil župan g. Skubic. O pomenu občinskih volitev za Črnomelj je govoril državni poslanec Jarc, nakar so se soglasno postavili kandidati S. L. S. — Shodi v Beli Krajini. Kmečka zveza za Belo Krajino priredi v nedeljo 8. oktobra za Belo Krajino dvojo shodov in sicer po rani maši v Starem trgu pri Poljanah v žup-nišču, ob 1. uri popoldne v Č e p 1 j a h , pri g. Fugini. Poročal bo državni poslanec Evgen Jarc. Poljanci! Prihititc vsi do zadnjega na ta važna shoda!
d Iz Jurjevice. Dne 27. septembra imeli smo pri nas občinske volitve, katere so nad vse sijajno izpadle. Zmagala, je naša stranka v vseli treh razredih. Kaj nas je dovedlo do tega? 1. Novi volilni red. 2. Odločnost naših vrlih somišljenikov. Vse je bilo veselo te zmage. Pri tej priliki smo sc spomnili tudi mi tistih volitev, ko so nas liberalci sramotili ter razobesili stare cunje na vaški lipi v naš zasmeli, vsega odbora naše stranke. A sedaj so sami poraženi na celi črti. Govoričijo sicer nekaj o nepravilnostih od naše strani, pa to so prazne čenče. Če komu ni kaj prav, le na dan kar ve!
d Iz št. Jerneja. Zadnji čas se neko liberalče zopet zaganja v naša izgledna
R2
kaplanu. Naj ve liberalni dopisniče, da jc še marsikater drug in — znabiti dopisnik sam — želel postati »kaipelan-če<. pa ni šlo in ni šlo. Da namreč mladenič postane »revno kaplanče« je treba malo več soli v glavi in vse drugačnih študij, kakor da zna kedo na pisma marke popali ali pa z abecednikom pod pazduho svet razveseljevati. Sicer pa gospoda nimata prav nič proti temu. če ju takoj za kanonika napravite. Razumete?
<1 Okrožje Orla Dobrepolje—Velike Lašče je imelo 24. septembra sv-oj občni zbor na Robu. Okrožni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik brat Štrukelj iz Dobrepolj, podpredsednik brat škiilj iz Lašč, načelnik brat Toinažin iz Lašč', tajnik brat Adamič iz Dobre-liolj. blagajnik brat Jelene iz Lašč. Širše. poročilo o občnem zboru prinese »Mladost«. Na zdar!
ti Iz Kompolj. Pri nas se je pojavil tegar. Imamo okrog 20 bolnikov, nekaj | J h je že umrlo. Vzrok epidemije jc voda. O suši smo morali namreč voziti vado iz podzemske jame, ki je oddaljena kake pol ure od vasi. Da votla ni zdrava, mora biti jasno vsakomur, ki jo pokusi. Toda če lii bil omenil kdo prej kaj takega, bi ga bil naš župan lepo pogledal! Letošnja suša je delala županu res veliko preglavice. Da je moral prevoziti toliko vode, to bi že ne bila laka nesreča, bolj ga je skrbelo, dabi ljudje nazadnje le ne spoznali, da so hapvavili veliko neumnost, ko so se izrekli zoper vodovod. Tistih borih par kronit na leto bi že zmogel vsak in bi Lil preskrbljen za dobro pitno vodo tudi \ največji suši. In sedaj pride še bolezen v>led vode. To je res hudo in žu-panu prihaja vedno bolj vroče, ker sc bliža poleg vsega tega še tisti sitni čas, ko bo moral razpisali volitve. Morebiti ne bo škodilo občini, če se županska čast podeli kakemu drugemu možu, saj se bo že še kdo našel pri nas, ki bo sposoben voditi občinske posle. Kompoljci, volite za župana moža, ki bo delal za blagor občine, ki se bo potegnil za to, tla dobimo prepo.trebni vodovod.
d Iz Trebnja. Začetkom leta 1909 je osnoval bivši mlekar mlekarne v Št. Lovrencu, katerega nismo vsled slabega dela nvogli več rabiti, v družbi z mladim možem iz Vipave novo mlekarno v Trebnjem, ki bi mlekarno v Št. Lovrencu, ki deluje že pot let, popolno uničila. Z velikim veseljem so pozdravili naši nasprotniki to mlekarno, ker so upali, da bodo tako staro najlažje udušili. Mlekarja sta hodila okoli, begala ljudi in obljubovala visoke cene za mleko. Dobila sta tri voznike, ki so vozili mleko iz Velike Loke, Dobfniča, Ponikov in Mirne peči v Trebnje. Ta mesec jo mlekarna nehala poslovati, mlekarja sta izginila ter pustila več ti-sočev kron dolga. Ljudje so pobrali, kar so mogli od razvalin, vendar se je marsikatera ženica, ki je hotela naenkrat obogalcti, obrisala za denar od mleka zadnjih mesecev, vozniki bodo izgubili več sto kron, ker so prevzeli še poroštvo v hranilnici. Nobenega izmed
prejšnjih kavalirjev in lmhačev ni, ki bi jo zdaj res podprl in zapeljanim revežem škodo povrnil. Popred so se vedno tolažili: »V Trebnjem ni treba deleža plačevati, vsako mleko je dobro, v Št Lovrencu so pa tako natančni pri sprejemu mleka.« Zdaj imajo dobiček od svoje neumnosti — prazne žepe, jezo in sramoto.
d Iz Št. Lovjrenca. Ko je propadla mlekarna v Trebnjem, so začeli znani nasprotniki lagati in ljudi begati, da mora tudi mlekarna v Št. Ix>vrencu propasti, ker ima toliko dolga. Pravili so, da smo že na posestva vdov vknji-ženi in bo vsak ud plačal najmanj 500 kron dolga. Z ozirom na te in druge lažnjive govrice izjavljam: 1. Vsak ud plača delež 10 K in je porok za trikratni delež, da more izgubiti poleg deleža največ 30 K. Kdor dokaže, da je po pravilih sploh mogoče kdaj več zahtevati od vpisanih vdov, dobi precej od načel-stva nagrado 1000 K. 2. Vsak pameten človek ve, da je vknjižba možna le vsled tožbe ali ■/. dovoljenjem lastnika. Nemogoče je torej, da bi se mlekarna na kako posestvo vknjižila. 3. Vprašuje se vedno, koliko ima mlekarna v resnici dolga. Danes hočem natančno odgovoriti. Začetkom leta je imela po bilanci od hranilnice v Čatežu 7. vsemi obrestmi vred 7699 K 51 v dolga. Letos se je vrnilo 3000 K. Ostane 4699 K 51 v. Imamo pa pri železniškem ravnateljstvu v Trstu zaradi vožnje založenih 1000 K in pri Mlekarski zvezi v Ljubljani delež 300 K, tako da ostane resničnega dolga 3399 K 51 v. Imamo pa lastno hišo, vse mlekarsko orodje in vse druge naprave, ki so vredne do 15.000 K. Kdor trdi, da imamo še druge dolgove, je nesramni lažnik. Vidite pa lahko vsi, da se v mlekarni res vzorno gospodari. 4. Vsi ki bodo slišali obrekovanja čez mlekarno, naj javijo načelstvu kdo je govoril laži, dali bomo vsakemu priložnost, da dokaže svoje trditve pred sodiščem. — Anton Oblak, načelnik.
d Iz št. Jerneja. Pri nas se je zdaj po občinskih volitvah precej izpreme-nilo. Naši prijatelji liberalci — prej mogočni, kakor da jc ves svet njihov — so naenkrat postali ponižne ovčice. Kar skrili so se zdaj po volitvah, nikomur nič ne položijo, nikomur nič ne potar-najo, vse, jc preč za n je. Pa vendar ne smemo tako reči, ena tolažba jim je vendar še ostala, eno posodo, kamor lovijo svoje debele solze bridkega žalovanja, imajo vendar še, namreč svoje liberalne cajtenge - »Slovenski Dom«. Tam notri, v teh cajtengali, pa vidimo zadnje čase vsako soboto velik kos papirja poinazancga od šentjernejskih liberalcev, na katerem se poznajo sledovi bridkoprelitih solz nad njihovim žalostnim porazom. Tukaj tarnajo in premišljujejo, na vse vižc svojo nesrečo. Kar v glavo jim ne gre. Čisto gotovi so si bili že svoje zmage -t kar vnaprej so spekli celega prašiča in ga na zmago pojedli, — pa se jim je pri tem tako daleč zaletelo. Ti presneti, klerikalci, da so mogli kaj takega narediti . . .
Tako zdaj zdihujejo liberalci po svojem glasilu in se zraven zaganjajo po stari navadi v pristaSe S. L. S. No, riatn niso nič mar njihova zdihovanja in jim privoščimo vso tolažbo, s katero se zdaj' tolažijo v svojem glasilu — pač pa hočemo na eno stvar bravce »Dornolju-bove« opomniti. Kadar naš Šentjernej-ski liberalni dopisnik iztakne v naših dopisih kako besedo, katera bi se dala tako zasukati, da bi prišla vun kaka laž, takoj jo pograbi, zasuče in natiska z debelimi črkami v svojem glasilu; »Glejte, kako lažejo klerikalci!« Dokaz naslednje. Pred kratkim je bil v »Dolenjskih Novicah« dopis iz Št. Jerneja. Med drugim jc bilo zapisano: Enega — liberalnih agitatorjev — bi bile ženske v Cerovem kmalu nabunkale.« Nič drugega kot to in popolnoma resnično je, kar je bilo povedano, kajti vsiljivi Tepček je že toliko presedal Ccrovljanksim, da bi jih bil res kmalu skupil. Liberalni dopisnik pa je zgrabil ta kratki stavek, zasukal ga in zapisal v zadnji številki »Slovenskega Doma« nekako takole: Klerikalni dopisun trdi, da so ženske enega nabunkale, kar pa lii ros. Torej zopet nov dokaz, kako lažejo klerikalci. — Iz te malenkosti, ki je sama na sebi taka, da bi se sploh nc izplačalo o njej govoriti, spoznate, bravci, kako znajo zasukati liberalci vsako stvar, kako znajo slepiti ljudi in varati jav-> nost. Sama sveta, čista resničnost jih1 je in njihov »Slov. Dom« je zakladnica samih svetih resnic, bi človek mislil, ko vidi, kako zapazijo vsako senco laži na svojem nasprotniku. O hinavci! Nad vsako najmanjšo stvarico se spotl-tikujejo in hinavsko zavijajo oči — samih svojih laži pa ne vidijo. Nc en stavek, cele strani so mazali, ne enkrat, desetkrat po vseh liberalnih časopisih' o romanju na Brezje in širili o g. župniku očito laž, da si je prisvojil url romanju do 300 kron. Ali jih je mar kajj sram te laži? Ali jih je kaj sram laži! katere so trosili pred volitvami o naših duhovnikih in naših možeh? Ali jih je kaj sram vsega tega? O nič, ker liberalec vidi samega sebe vedno lepega, če je tudi črn kot zamorec, grd ko greh.' Pa naši liberalci niso vzeli v zakup, samo vse resnice, ampak, kaj bi rekli! —- vso olikanost, vso plemenitost. Predi vsem so dostojni in plemeniti v svojem časopisju. Kako tudi ne? Zadnjič je imenoval nekdo v dopisu »Slovenski Dom« z nekim drugim imenom. In takoj se je oglasil liberalni dopisnik in zapisal: »Glejte, take izraze znajo rabili samo klerikalci, glejte, kakšni so!« O ti sveta liberalna popolnost! Mi se ne bomo prerekali, koliko upravičeno jo dotično ime za liberalno glasilo, samo nekaj hočemo tukaj dokazati, namreč neizmerno predrznost liberalcev. Kako svete sc delajo, kako plemenite! Treba jim je res nekoliko odpreti oči in nu bomo to tudi storili, če jih ne bo kmalu srečala pamet. Za danes samo nekaj. Vi gospodje okrog »Slovenskega 1'°* ma«, ki se tako zgražate nad vsako manj primerno besedo, preštejte no enkrat v svojih dopisih besede: »Kaplan*.
ček, suho kaplane, čuk, božji hlapec, farški podrepniki« in druge take lepe, katere vi bolje pomnite. Preštejte to najprej in se oglejte v tem ogledalu, potem šele govorite o tem, kar je dostojno ali nedostojno. — Zares lepe razmero so to. Liberalno časopisje, oziroma njihovi dopisniki sami širijo laži, sami širijo sirovost, potem pa hinavsko odvračajo pozornost od sebe na svoje zastopnike in kriče: glejte, oni so taki! Pa se že pozna ta lepa olika, ki jo širi »Slovenski Dom«. Je že več mladičev pri nas, ki dobivajo hrano iz te liberalne dušne paše, — ki strastno sovražijo vse naše naprave, vse naše katoliške organizacije. Poseben trn v peti so jim naši Orli. Naši Orli puste nasprotnike popolnoma pri miru. Toda liberalci razumejo drugo oliko. Psovke so jim najlepše besede. Pa ne morda samo kaki mladoletni fantki ti znajo take besede, ne, iz najbolj »naprednih« hiš li prileti kak napreden pozdrav. V bližini, kjer kraljuje neki dični klubov načelnik, menda dika šentjernejskili »naprednih fantov«, je ta pozdrav že doma. Pa mi povemo vse tistim »oli-kancem«, da smo danes prvič in zadnjič glede besede »čuk« izpregovorili in da ne borno več. — Pa ima še druge sadove liberalno časopisje. Vprašamo le, kdo je tako razdivjal nekatere fante iz neke vasi šentjernejske okolice in tako strastne napravil, da hodijo okoli čakat Orlov v temini noči?! — Za danes zadosti. Za konec samo nekaj še, ker ravno govorimo o plemenitosti in olikanosti. Vi »olikani« napredni gospodje okrog »Slovenskega Doma«, kaj se vam zdi? Ali je plemenito, ali je olikano, maščevati se glede volitev, ker so nad drugim ne morete, nad — študentom? Odgovorite, vi napredni olikanci lia to vprašanje!
ni-ir:naaaanngacignag □
□
Iz raznih krajcu
d
D
__________d
□□annaaaaaaaanaaa
Hamborn ob Renu. Naše društvo sv. Barbare obstoji zdaj že deseto leto. Ni prav dolga doba, vendar hoče nekaj pomeniti, ker tukaj rojaki zmirom odhajajo in prihajajo. Zato smo lOletnico slovesno obhajali v nedeljo 10. septembra. Prišla so slovenska društva sv. Barbare iz Gladbecka, iz Hochheida in iz Mcerbecka; tudi tukajšnje nemško mladeniško, pomočniško, delavsko in rudarsko društvo so se udeležila. Sprejeli smo jih od 3. do 4. ure v lepo okrašeni dvorani katoliškega društvenega doma, pred katerim je stal visok slavolok s slovenskim izveskom in štirimi trobojnicami, tudi v dvorani je bilo veliko slovenskih napisov. Ob 4. uri smo imeli slovesno pobožnost s pridigo v cerkvi, potem smo naredili obhod z godbo po ulicah, ki so imele vence počez s slovenskimi in nemškimi naslovi in trobojnicami; ob glavnih cestah so skoraj vsi Nemci razobesili zastave. Štirje duhovniki so bili pri obhodu. Po-
tem smo imeli veselico v dvorani, godbo, govore, pesmi, deklamacije, igro. Predstavljalo se je . »Poštna skrivnost ali začarano pismo«, igra je tudi navzočim Nemcem prav dopadla. Počastilo nas je s svojim obiskom 11 duhovnikov. Vsa slovesnost se je prav sijajno obnesla, da smo prav ponosni na njo in se je bomo še dolgo spominjali. Naš predsednik je obenem z deseto ustanovno slovesnostjo obhajal desetletnico svojega predsedovanja.
Mrzenje do zavživanja hrane, kol-canje in klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da '/2 kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zboljša tek. 7
□□□naanannnaanannj
npaaacjaaDaaacaaCTaa
Za kratek čas
Dober odgovor. A: »Kako stoji tvrdka Erjavec in drug?« — B: »Ta ne stoji več, ampak že sod i!«
Poziv. Janez Kožar sc s tem opominja, naj stori svojo dolžnost, sicer se bo njegovo ime razglasilo.
Eden in dragi. A: »Vidite, gospa, ta gospod in jiz sva bila v Soli neločljiva prijatelja in če eden ni imel denarja, ga je pa drugi dal. Kaj ne res?« — H: »Res jo res, se še dobro spominjam in tisti drugi sem bil vselej jaz!«
#IIIMMII!lllllll!MlllllllllllUlllllMlllll
\
Kašelj ' naduho pljučne kafare, posledice inflHence, oslovskega
Italija se odstrani uspeSno s
SiroliiP.Roche'
hi uzbiifa teh in prijetno diši
V lekarnah naj se zahteva izrecno Sfcolin „Roche".
Vsled smrti moža dam tokoj v najem dobro
kovačijo
z opravo. Prednost imajo trezni, izurjeni kovači tudi v podkovanju. Marija Jenko, p. Radomlje pri Kamniku.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 27. septembra: 58, 35, 18, 1, 27. Dunaj, 30. septembra: 13, 61, 48, 44, 51. Gradec, 30. septembra: 64, 86, 22, 85. 90.
Kupi se: |
200 kg lepih zimskih Jabolk in 3000 kg krom-pirja. Ponudbe: L. Ševar, Rakek.	2981
■ Sprejme se: |
učenec za čevljarsko obrt. Naslov: Fran Zupan, čevljar, BodeSče p. Bled.	2980
1
i	. a
Mtl^P
W "" m* _
Sirolin »Roche« s katerim zdravijo zdravniki pljučne bolezni, kašelj, katare, oslovski kašelj, influenco, se je izkazal povsod kot najboljše učinkujoče sredstvo. Isti je dobrega in prijetnega okusa, se ga lahko zavžije ter je na mnogih klinikah za pljučne bolezjni v, stalni rabi. F. Hoffmann, La Roche & Co., Basel (Švica), Grenzach (Baden). Glej oglas._
Trgovina ur, zlatnine in srebrnine
tvrdke H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg, se priporoča slav. občinstvu. Več v oglasu.__
ZastopniBi in potovalci!
za obiske zasebnih prodajalcev s suknenim blagom za gospode in damo se sprejmo proti visoki proviziji cvent. pozneje stalno pri prvi razpoš. blaga. Ponudbe j pod: „Weltfirma 92462" na i anončno pisarno M. Dukes ! Naclif. Dunaj 1/1.	27H j
Narav, nakup. Ustanovlj. 1870. j
JOSIP JANKO
urar v Kamniku
""" priporoča veliko zalogo žepnih iti stenskih ur, budil-nic, verižic, prstanov, uhanov, bro-žev, kakor tudi vsakovrstnih očal po zelo nizki ceni. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Ceniki na razpolago.	21'05
Po nizki ceni hlie, posestva, graščine, tovarne, hoteli, vile.	-<2020
Nakup-prodala -
zamena.
Hipotečna posojila na 1. aH 2. mesto, konvertiranje dolgov, oskrbuje najkulantneje realitetna
Slsarna Karol Klein, Praga Pomenskega trg štev. 3. Najboljše reference nO v v znamkah za poštniuo itd. Priporočila in so-trudnikl se iščejo.
J
Leposlovni mesečnik
Jshs In Mu
etane za celo leto K tO1— Naroča se v Ljubljani.
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj I. Miklavči£, Podmelec (Primorsko}. 2983 2
62
Iz zmireške občine.
V odgovor na dopis »Slovenskega Naroda«, štev. 225, 1911.
Dolgo časa smo čakali, da se oglasi liberalno godalo o naših občinskih volitvah. Dolgo smo čakali — in ne zastonj. Ko je županovo pomirjevalno stranko in reditelje minulo veselje streljati z nepostavnimi možnarji. so poskrbeli za novo zabavo v naprednem časopisju. Ne zamerite, ako hočemo tudi mi prispevati nekaj besedic v pouk in zabavo, da bode veselje vsestransko večje.
Najprej se pojdimo »pisma pisati«. Za vzgled naj služi županovo pismo, ki ga je poslal svojemu nekdanjemu tovarišu v odboru. Pevenčanovemu Matevžu. Glasi se doslovno:
Gospodu Matevžu Pečnik
v Bodovljah.
Kakor se boste gotovo še spominjali, Ste mi na večer, ko Ste s tovariši v občinski pisarni prepisovali imenik volilcev, rekli:
Za v s e V a s še nekaj o b r a j t a m, samo da nikoli ne govorite istega , k a r mislite.
Na to bi bil mogel Vam takoj odgovoriti, pa sem sc zdržal radi drugih prisotnih. Povem, da bi ta zadeva spadala pravzaprav, da bi jo odločilo orožje. Ker pa nama ni za to dana prilika, Vas poživljam, da mi Vaše očitanje dokažete in če se Vam to posreči, plačam jest 50 K za ustanovitev občinske sirotišnice. drugače pa Vi plačate v ta namen taki znesek.
Če bi se temu ne odzvali, Vam obetam naprej, da bom Vas javno razglasil, kot navadnega natolcevalca in moža, ki nima moči svojih misli, brez gotovih svetovalcev, vladati.
V Puštal. i. septembra 1911.
Pričakujoč izpolnitve
L. Dagarin.
Povem, da bi ta zadeva spadala pravzaprav, da bi jo odločilo orožje! Ali ste res tega mnenja, župan Luka, da bi se šla midva bost? Morda kot trezna glava in v življenju zrel mož vendar v resnici ne mislite, da bi sc šla kot nezrela, mlekozoba fantalina dvobojevat? Torej, gospod župan l.uka. ali odobravate dvoboj, "li pa ne mislite tako strogo dobesedno, kakor pišete?
Nikar ne mislite, da se podam na led, kamor bi me radi speljali, cla bi začel dokazovati, da Vi nikoli ne govorite istega, kar mislite. Za v časi pa jiač moram dvomiti, sicer bi Vas še nekaj ne obrajtal več. Kaj naj pa sodim o Vaših besedah, ki so padle v pogovoru, pri katerem ste svoje mnenje približno lako-le izrazili: Nečistost ni greh. Ne moreš narediti boljšega dela, kakor če greš .... Pravzaprav smrtnega greha ni ... .
Od župana poštene slovenske občine ne Di pričakoval, da bi zagovarjal svobodno ljubezen. Kaj Vam je torej bolj všeč, gospod Župan, da Varn verjamem na besedo, kakor je Izgovorjena, ali pa, da ne govorite vedno istega. kar mislite? Izbirajte sami! To raje premišljujte. pa dopisnikom odsvetujte, da ne )>odo ookljali po listih za »nepostavnimi koraki«. Tistega, ki je te besede napisal v »Slov. Narod« Štev. 225, 1011, pa poživljam, da naj me naznani brez pardona, ali pa s pardonom, kar mu je ljubše. Pomoli naj glavo izza čas-nikovega predala, potem naj mi stvar dokaže, sicer naj se pa varuje krasti čast z dvoumnim obrekovanjem.
Dopisnik »eks<j! Mežnarjeva fanta sta jia dva — in oba bi bila rada v »Narodu«, ker je to za jioštenega človeka najboljše spričevalo. Drugič pomaši v svoje napredalo oba, da ne zatrosiš v mežnarjevo hišo prepira za to odlikovanje. Ne za,meri tudi našo neolikanost. Saj veš, olika bo še vedno draga, dokler jo bodo prodajali dojiisniki »eks«. Iz katerega leksikona si se pač učil latinščine, moj obzirni urbanus, da se pri pisanju »respice finem« nisi spomnil, da pomenite U dve besedi tudi: spoštuj konec! Ali nisi nikdar tega vedel ali si pa le. pozabil? Morda Bi se naučil besedici na
k°t papiga? Pišeš o koncu! Govedo ob-
stane pred smrtjo, Ti pa ne! — Obžalujem lo in ako hočeš našemu županu ohraniti spoštovanje, potem ga Ti ne zagovarjaj. Vem, koliko som ga mu dolžan, kakor tudi, koliko grošev sem dolžan liberalcem, ki jih tem potom poživljam. da naj se oglase s svojimi tirjatvami pri Petačevem študentu, cand. cult. techn. Nima sicer nič, toda to zadostuje, da povrne »prifehtane« liberalne groše z obrestmi.
Se nekaj, dopisnik »eks«! Da boš bolje plačan, Ti Kokar izplača :100 kron nagrade in vse krone, ki jih je preveč iztirjal, ako dokažeš, da je Kokar terjal nekatere kmete kar po •i krone več. Pobrini se in napravi iz »stor-jice« resnično prigodbo; ni da bi zametal svo-tico pri tej draginji. Oni postranski, kmečki korenini, ki je prišla — kakor pravi — da po volitvi k meni po živinski potni list, pa nudim tudi 300 kron, ako dokaže resnico trditve. — Potrudite se! Dobi se lahko, odkar ima Kokar »fovš« denar s svojim grbom na eni in Peta-čevim študentom na drugi strani.
Kokar, Mežnarjev iaut, Pevenčanov Matevž.
fr srK S lepo posestvo
na Prevolji pri Lukovici, z vsem gospodarskim orodjem, vse v najlepšem stanu. Več se poizve pri lastniku M. Ravnikar, Domžale.	2922
2 mizarska vajenca
sprejme takoj Jos. Kregar, mizar, Vižmarje 70,
pošta št. Vid pri Ljubljani.	2970
Dva učenca za kovaško obrt =
sprejme takoj Mihael Hrome, Sneberje, pošta D. M. v Polju.	2975
na?e filijalkc sc booe razpošiljalo blago po sledečih ccn.ili v večji in mali množini in siccr se bodo pošiljala naroila nad K 20'— franko, za nepovoljno sc denar vrne. Vsled hitrega odda;anja se lahko pošiljajo od tn navedenih predmetov vzorci kakor ceniki. Vsled natančne izvršitve naročil sc prosi za hitra naroČila. 680 komadov rjuh ^tirolsko posteljno platno/ preje K 3*20, sedaj K 2'—
UCO komadov kompl velik flancl. rjuh pn jc K 293 sedaj h 198 080 komadov tcžkili gorkih flancl. odej nrej K 4'9o sedaj K 2*70 800 komadov prešitih odej za 2 postelji, dobra volna prej
K 690 sedaj K 5*60 80fln m, 100 cm širok. čipk. zastorov prei Krnosedaj --oh vin. 290 komadov posteljnih garnitur (fini buret) bordo ali oliv,
prej K 10 50 sedaj K » 80 2so komadov napolnjenih pernic iz rudečega Nanking blaga
prej K 15'0(» sedaj K 9*80 070 komadov /glavnic iz istega blaga prej K 6 90 sedaj K 3 80 1000 m pnstnobarv. močnega oksforta prej K—.90 sedaj K —-85 170 komadov tirol. močnega platna 7« cm širok prej K--70 sedaj K "62
960 parov lepih \o! damsk nogavic pr. K l 70 sedaj K - -98 2onn parov volnenih nogavic prej K — t»o sedai K - .50 08u tucatov lepih barvastih in belih žepnih robcev pol tacata
»rej K l 90 sedaj K r — 640 komadov dežnih plaščev iz velblodjc dlak? prej K 19-—,
sedaj K 11-80 vsake velikosti, looo »/i pisan, blaga za predpasnike prej K oo sedaj K -65. 9800 komadov narejenih predpasnikov iz pisanega blaga prej
K 1 .10 sedaj K r 70 komadov tirolskih brisač nebeljene ali bele, prej K *90 sedaj K \r»5.
480 kg ovčje volne v vfch barvah prej Iv 90 sedaj K 70 povesem.
1000 komadov flanelastih ali krznatih trikot srajc za gospode
prej K 3 90 sedaj K 2 70. <«80 komadov flanelastih srajc za dame s kratkimi rokavi K
170 z dolgimi rokavi K I 96 1200 komadov moder, kravat prej Ki sedaj K — 50 680 komadov velik, tržnih torbic 14 palcev dolge, prej K 1-90, sedaj K V—.	2979
JiOO komadov krznatih trikot ali parhent spod. hlač prej K 1.90 sedaj K 1*30
960 komadov hlačk za otroke prej K 1M0 sedaj K '70.
Kaufhaus zur Sildbahn
razposiljalni oddelek
Gradec, Annenstrasse 68.
3»aiamaa J9 let .stare- kl imajo ValRIlCB hruno 111 8ta»ovanje pri ¥ RIUUUU gospodarju sprejme ta-
ko j AvbusT Repič, sodarski mojster, Ljubljana Kolczlfska ulica.	2<tr,(i
Razpisuje služba
2950 1 litši
organista in cerkvenika
v Studenem pri Postojni. Plača je: v denarju do 000 kron, štolnina, prostovoljna bira v žitu krompirju, fižolu, razni darovi. — Nastopi sa 1. novembra t. 1. Samski imajo prednost.
Župni urad v Studenem, dne 30. sept. 1911.
Dom. Janež, župnik.
Ceno češko posteljno perJeTš
Kilo sivega puljenega K 2.-, boljšega K 210 polbelega K 3-6'J, belega K 1-M, prima kakor
Suh menkeqa K 6-- , veleDrima K 7'20 nai-oljsa vrsta K 8 40 Puh siv K 6 —, bel K 12-n:>ifinejši prsni puh K 14-40. Od 5 kg naprej
ko.'" Zgotovljene postelje ižiKMS
blazina 180 rtu dolgi 116 cm Široka po K 10-, i? , 15 . 18-, 21-. 200 cm dolga nO cm Široka po K I.V-, 15 , 18 —, 21'—, zglavnica »0 cm dolga 58 cm Široka po K 3--. .VSo, 4--, 90 cm dolga 7(1 Široka po K 4'50, 5-50,6' . Razpošiljanje tranko po povzetju od K ur - naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoCe denar nazaj. PoizkuSnje in cenovnikl tranko. Artur Wollner, Lobes pri Plznu 159, Češko.
! Ceni fotograf, aparati !
Kompletni totograt-aparat i <iajo zajamčeno «lol»ro sliko, s ploščami, papirjem, kemikalijami in podukom v t; lik oh t slik 6 S 9 ril. k 190, 9 X 12 cm K 3-80, 5 '70, 9 70 (poštnina posebej/.
Natančne krasne kamero in dvojni anastigmnti nedosežni in poceni!
Kabljoni aparati in objekt i v. . nih tvrdk /.• • 1 o pocuni! (»lavn ••• niki obsegajoči 130strani y..*■' ravnotako priložnostni cenik*.
Hirschbero 326, GošHo.
Ellr. Birnbaum
»varna loto-rat-aparatov
Berite! Konec draginje!
Največja trgovina te vis e.
od K 3- višje
r 4
. 6
Najnovejši modni ševiot ... Sloviti lodcit za obleko .... Najnovejši k.imgarn, trpežen . . Mandarine blago za zimsko obleko
Angl raglan-ševiot . ......„ „ .v— r
Ulago za u liforme in črno salon, obleko - . .">• .; Seviot in blago za damske obleke ... - ., 2-Vzorci na zahtevo zastonj z obratno pošto.
Podružnica
290?
trgovina z železnino
priporoča svojo veliko zalogo
najnovejših, pristno pozlačenih nagrobnih križev, peči, štedilnikov In kuhinjske oprave.
jako nizke cene. Prijazna postrežba.
Pismene nirotbe se izvrlijo vestno In tofino.
Nedosežna
je izbira ccnih in dobrih vporabniil predmetov in daril vseh vrst v mojem glavnem ceniku s 4000 slikami, ka eri sc na zahtevo pošlje vsakomur zastonj iupoštnine prosto.
C. In kr. dvomi založnik
Jan Konrad
BrUx št. 2755 (CeSko).
Vse obstoi. v kakovosti in izborili izvršitvi strela
DBdosežne lovske puške
kol:
tamokrese, streljivo in predmete za lovce po brez konkurenčnih nizkih cenah dobavlja
tovarna lovskih pirik: ANTON m\h. Borovlje (Korono).
Vse vrste popravila točno in poceni Ciniki zastonj. Do'go jamstvo.	1085
fe vsega opravila
iloseže vsak povsod v tovarni, delavnici in v nujmanjši občini
slaven velik dohodek
lahko,brez potrato časa denarja in brez strok, znanja. Brez konkurence. Vse dopise in ilenarno pošiljatvor"naslavljajte lena ccntralo Jožefa Brožo, Karilaieva ReCicc, GeSko.
Zaslužek!
9—4 K na dan in stalno s prejetjem lahke pletenine doma. Edino moj stro( z n hitro pletenje „PatenthebelH ima Izkušene jeklene dele, plete zanesljivo nogavice, modne in športne izdelke. Predznanje nepotrebno. Poduk zastonj. Oddaljenost nc škoduje Troški mali. Pism. jraranc. trajne službe. Neodvisna eksistenca. Prospekt zastonj. Pod etje za po-ipeševanje domačega dela, trgov. sodn protokol. Kari Wolf, Dunaj, Mariahilf, Nel-kengasse >/00.	1HQ2
znanstvena revijo, Izhaja 10 krat v letu in etane po 5 K na leto. Naročnino prejema unravništvo v Ljubljani.
Ceneno češko
mzkm* a
samo nova dobra kakovost 5 kg sivega, skubljenega KO-flO, 12'—, boljšega K 15 , belega mehkega puha K 24* —, boljšega K 30- , sne/.nobclega, zelo finega K 3 >•— do K 42 - . — Razpošiljanje franko in carine prosto proti povzetju. Zamena proti povrnitvi poštnih streskov dovoljena.
D. Schnurmacher, Taus 246 (Češko).
Najzanesljivejše in najboljše je ako se izb.eic i/, ilust. cenika z vzorcem postelj, porja In postelj, blaga, ki se pošlje rade-volje zastonj in franko tc Piosi sc naznan ti ceno od perja za poskušnjo. ,,N
Ls naravnost
od tovarniške razpo-šiljalnico
„Sndefia"2532
Krnov štv. 42 (avstr. Siezija)
kupite
blago za moške in ženske
Obleke kakor tudi ŠlBSka platni no najboliSe kakovosti po na|n!2jili tovarniških cenah.
Ostanki zelo poceni. IksT Zahtevajte vzorce. Krasne sezljske novosil.
Višjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmiila znamenito
alje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo
gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih i.i nagluhost
tudi ako je žo zastarano. Steklenica stano K 4'— k navodilom o uporabi. Dobiva so samo v lekarni
na Novem trgu, Celovec.
Denar prihrani
taisti, ki o potrebi vpo-. rabpiji reči in priložnostnih daril vseh vrst zahteva moj glavni ccnik s 4000 slikami, kateri sc pošlje
Dsafefiitiisr
zaslon; in franko.
C. ln kr. dvorni založnik
Jan Konrad
BrUx 5t. 2757 (Češko).
Vseh vrst
2428
bluz 8 perila oblek predpasnikov
Plzen.
Tovarna predpasnikov in perila.
Ilustrirani conikl zastonj.
Posiljalvn za poskuSnjo proti povzetju.
Same na razprodajalce.
Dobro računale v
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
»pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pra-vega :Francka;" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
močna, tepa ln cena je
=tkanina z=
iz tkalnic
Josipa ZeienjMa $ sinoo
Češka čerma pri Nachodu, Češko.
Vzorci vseli vrst najboljših, nad 30 let slovečih tkanin za gospodinjstvo in opreme, zasloni.
285!) Priložnostni nakup: (1)
4 — 15 m dolgi ostanki Ia blaga do 120 cm široki. 30m K13—, 40m K 17'— franko. Grad!, kanafas, rjuhe, fine tkanine, cc-firi, oksfordi, inleti, brisače, robci itd.
Po izvršeni inventuri pride za
2838 razpošiljanje približno	(3)
belega platna cefira n Meja parMa,
8—14 metrov dolgega, v zavojih po 5 kg (približno 40 metrov.) Cena metru je
55 viharjev.
Ti ostanki sc lahko porabijo za najfinejšo
oblačilno in posteljno perilo. Pri naročilih je p. n. odjemalcem dano na prosto, naznaniti, ako žele bele, barvaste
ali mešane ostanke. Razpošiljanje po povzetju. Najbolj slovita
tvrdka EMIL IVINTIERNITZ,
prejšnji ravnatelj tkalnico. Nachod, Češko.
K. PIOTROWSKI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 32, (Levčeva hlSa^
Podpisani priporoča gg. zdravnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
kilnih in trebušnih pasov,
kirurg, obvez ln vate, kirurg. In med. Instrumentov, aparatov, umetnih udov po meri in naroČilu, nogovlc iz gumija ter drugih gu-mi|evlh priprav, brl-zgnlnlc, mehurjev ild. NaroČila po pošti imj-natanCnejc In naglo. -
Lastna delavnica, J!
se lnhko narod po meri. (Za vprašanja po pošti nai se priloži znamka.)
'obtelino tPerjc
skubljenega K 2—, bolISega K 2 40 nol h«.
K AnegaSihkega Ko, prvovrstnega K T- H' In srn sivega puha K lika naprej9frauko?a K P"Snega PUha K'2 " od Pet
Dovršene napolnjene postelje
!n»S^Shi,rpo2",C9a' r"deCcaa modrega ali belega Inlet (narrking) blaga. I pernica 180 cm dolga, 120 cm S roka, z i vzglavntcama, vsaka ca. 80 cm dolcia, 00 cm široka zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in trpežnim Posteljnim perjem K io--, s pol puhom K 20*-,s puh perjem K 24- Posamezne pernico K 10--, ls-- H— 1«-. Posamezno vzglavniee K 3 -, 3-30, 4—. Pernice 200 Krat 140 cm velike K 13 , 15—, is- 20-- Vzglam ce J®*7.0 cm velike K 4-50, 5—, 5-50. Spod. pernice Iz najbolj, gradla za postelje 180X110 cm velike K 13— ft 15-, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger Dešenica št.412aCeškl les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj. 2117
Kje in po kaki ceni se dobi 7 let staro betlehemsko vino, pove Gregor Potokar, župnik, Bočna, pošta Gornjlgrad. 2885
SfflSrna imit. stenske pieme.
St. 2097 v 1. kakovosti na obeh str. - popolnoma enaka, 3 v rozliC-^veorcih -'M kot: srnjakova 1'J rodb , labod, lev, SJ pes, lisica, 2 pa-pigl, tiger, srne, v £ lepih barvali iz-fe vršena, lOOcmSlr., 200 cm dolga, kom. le K 5-60. - Si. 2098 Ista, enaki vzorci In slike, 90 cm
široka, 18O cm dolga, le K 4-80. Največja izbira namiznih In postel|nih garnitur.
IlunelGstllt, spalnih ode|, Slvanlh odej Ild. Nikak riziko 1 Zamena dovoljena ali denar nazal I Pošilja proti pov elju ali predplačilu
c. in kr. dvernl založnik Jan Konrad
pošiljalnica v BrUxu ŠK 27 31 (Češko).
Glavni cenik z nad 4000 podob, vsakomur zastonl ln Iranko
O/črravalloz
železnato J{ina -Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6 r
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln nialo-krvnim zelo |)ri poročeno od zdravnikih avtoritet.
Izbornl okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval, c. i« kr. dvorni Mavitell
THST-Barkcvlje. =====
l|aEHBIEStC33(IS2tt!HSS5IG53!IK!il3££
ta
Najboljša češka tvrdka.
Ceno posteljno perje!
1 kg aivogo, dobrega skubljc-nega 2 K ; boljšega 2 K 4n, prlma polbelega 2 K 80; be-loga 'I K ; bologa puho 5 K 10; i kg Izredno flnoga, 8noino-belega, skubljanegn 6 K 10, H K; > kg puha (i K, 7 K; belega piilin lil K ; najfinejši prsni puli 12 K. - Pri 5 kg so pošlj« franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdefegn, modrega, belega nli rumenega nnnking-biaga, I pernica iho cm dolga, 120 cm Široka z 2 blazinama; vsako no cm dolga, t>< cm 5iroku, napoimena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 1(1 li; a polpuhom 2 K ; s puliom 24 K; posamezne pernico 10 K. 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50, 1 K; pernice -'"O cm dolge, 14" Cm Široke, K 13, 14 K 70. 17 K K . 21 K: blazino uocm dolge, 7ocm Široke, 4 K 50, 5K 20, 5 K 70; spodnje per-nloe iz mofnegn, posastega gradio IFO cm dolge, H6cin Široke, 12 K So, 14 K ko. Pošilja nroti povzetju od K 12 viSje franko. Zameno dovoljena, za nepovoljno denar iinzaj.
Conlk zastonj in franko.	2411)
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Nakupu)oči	JanllOfp^Uflt
oblačiino blago za ženske	SJ&Hll&U tafelSlllIm in moške obleke, binaovoiite
sc ozirati na priporočljivo trgovino	Llubliana, Stritarjeva • Lingarjeva ulica
Popolna oprema za neveste. — Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni Sirokosti. — Različne preproge, lino-leji, zastori, garniture 1. t. d.. t- d- — Cene nizke. Strogo solidna postrežba.
[te (ra jene) H®
povzročijo bolečine in priklenejo drugače zdrave ljudi na postelj. Vsakdanja Cj(jfj||]" uporaba zdravilne kreme za rane »UlJilllU povzroči, da bolečine pojemajo. Zdravniško priporočeno. Dobiva sc samo od
belite lekarne v Slov. Bistrici
1 pušica stane K 1 20. 2222
CLIMAX motori na petrolej
.»-»	Najcenejši obrat.
B i;	"vi ffj	Bacbricb & Co.
^	* /fi '-	tovarna zn motorje
H	DUNAJ XIX«.
«"3	' •'"'•»S-^«**"	Heiiiienstldterslras. 8J Je.
zicžua, cena
k- —	— - - —-	in varna
SI Cunard Line
bliinji odhod iz domače iuke Trsta: Charpatia 10. 10., Ultonia 24. 10, Pannonia 14. 11. 1911.
17 Liverpols: Lusitanija fnaiholjSi naiveč'Mn najlepši pa mik sveta), 7./10.. 28./10., 18.11. 1911, Mauretania 21. 10., 11. 11. 1911. Po asi.ilii in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, i- lomšk. ul. 25, blizu cerkve Srcu Jezusov. Cena vožnji Trst-New-)ork 111. razred K 160*- za odraslo osebo vštevši davek in K 90.— zu otroku pod deset let vštevši davek.
knž<yo vsako vremensko iz-nremembo 24 1« ur naprej. St. 944, Hišic a izdelana is hrastov« ga lesa, streha r. mahom pokrita. Sprednja stran ima toplomer m je 7. vejami okrašena 7 dobro tdoco uro s kazalom ir. slonove kosti, natančno regulirana fn repaslrana s 3 letnim pismenim Jamstvom, /. dvema podobama. L'5 rili, visoke, l«.i cm. široke, »degantito izvršene. na|lepftt okras za vsako sobo, komad K 6 60. Vini.' n-ka hišica brez ure K —'80, I SO, l*SO, 1*80 v jnojcin glavnem ceniku. %'lkak rlzlko ! Zamena dovoljena ali d nar n«zn| K a/j h ciljanje po povzetju o<l priznano najboljše sve-to\ no t\ rdlu. c« in k. dvornega založnika
JHN KONRAD
razpošilja Inlca, mtt'X 2749, Če&ko.
Glavni cenik s približno 4000 slikami vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Parcelacija
gozdnih parcel graščine Mokro-„828 nog se prične.
1 do 2 vinarja olirntnili stroškov za uro in lil* /. mojim pat.
motorjem z močnim pritiskom in za surooo ol{e
od 16 HI' naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomohilali, dalje 2—10 III' tudi stoječe motorje Tvornica motorlev I. WABCHALO\VSKI Dunaj III., Paulusgaaise 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis. Ugodni plačilni poboji. V zalogi tudi že rabljeni petrolinovi motorji.	31"»
Delnišfza družba
ALFA
brzoparilniki za krmo so 1]
Nov izboljšan sestav!
Močna izpeljava popo'notna iz kovanega železa in železne pločevine.
Svari se pred cenejšimi in slabšimi pona-redbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike!	Dopisuje se slovensko!
Hlfa Sepirafor Dunaj m 3.
vojaških kocev za konte
za ceno le K 1 HO komad in K 8 60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm veliki, torej laltko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče
Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na ^eljo zastonj in franko. — '/.u neurjnja*
joče se zavežem vrniti naprej poslani demir. Mnogoštevilna priznanja in naročila so dosla od kobilarne v Radavcu, Komornu in Brodij-ju župnika Kolarja Tutz-u dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu, posestnika IVeidibergerja Ilosva, Grflnvvalda, Zor-kovuk, Rotter Liditeri, pl. Mroczkowski-jn Dobro-stany, Rosenauerja Zri. Aloldava, Hahlissa Manken-dorf, Schenka Gerlsdorf, lastnikn umetnega inlina, Fohringerja in dr.	2855
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po ineui 1000 komadov takozvanih
Razpis Ceres-nagrad
KRON 30.000 -
Da (udi tam vpeljemo jedilno mast „GERES", kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih predsodkov Se ne uporabila sledeča"vpraSa^tja-	^ 0ne' S° prepri&nja in Praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na
1. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast »CERES«? 2. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim mastem? 3. Vsled kakih koristi Vam Je ta mast ne-' nadomestljiva? i. S čim prepričute Vaše znance o teh koristih?	1
dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera se bočlo izžrebala t
1 darilo od K 1000 = K 1000 lOJaril po K 200 = K 2000 Skopaj . . K 3000
20 daril po K 100 = K 2000 1000 daril po K 20 —'K 20000
K 22000
Za pošiljatelje takih odgovorav, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo,, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:.
1	nagrada od K 1000 = K 1000
2	nagradi po K 500 = K 1010
K 2000
5 uagrad po K 200 = K 1000 20 nagrad po K 100 = K 2000 K 3000
Posebno razsodišče, kojega sestavo bomo svojcčasno v časopisju objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepuste k izžrebanju daril v skupnem znesku K 25 000 in med katere pošiljatelje, da 30.000' se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku K 5000.	-
Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listop. 1911 in se s tem izkažejo, da uporabljajo našo jedilno mast »Ceres«, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 'Ii kg ali od kock po '/z kg). Za vsakih nadaljnih 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadalfno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni up na dobitek.	-«»"»•■••* v.>«t»o
Žrebanje-sc vrši dne 20. grudna 1U1 ob 10. uri predpoldne-, v po § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr. notarja dr. viteza pl. Ij. Kopetza v njegovi pisarni v Ustjih Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseli dobiteljev se bo tiskal in se na zahtevo depošljc.	j
2863 Jnrij Schichf d. d., »Teksna za nagrade". Ustje ob Labl (flnssfg), Češko.
Kupi se ali v najem se vzame
2910
malo posestvo
kjer bi se redilo par govedi, v 'kakem1 Večjem kraju na deželi ter bi bilo tudi primerno za prodajo usnja ali obutelji brez konkurenco. Ponudbo pod >obrtnlk« na upravo „Domoljuba".
Preizkušeno zanesljive ure
i reelnim 3 letnim pismenim jamstvom.
Št. 401 c. Niklasta rent. ura ,l antpsie' solicKn okrov z dobrim izborilo reguliranim, v kamnih tekočem po-nikljanem kolesju K 7«60.
Št. 4148. Is'a v pristnem srebrnem okovu s pozi. robom, obročkom in krono
>®H& Kil—.
I%«f»Bre« rizike I Zamena Sv,- Mff dovoljena, nli denar nazaj. ' Razpoillja po povzetju Prva tovarna ur
JAN KONRAD,
c. In kr. dvor. založnik
BrOx Slev. 2728.
Češko.
Olavnl cenik s 4000 slikami na zahtevo vsakomur zastonj In franko.
T Ostanke ,
ijutsi« za ie- ska «6- .
? «. -pa e» m.
i i ,0 -elo triežn« K 2' ,
Um m« * \mAJ;
'llts-Juaoslovanika
1 raipaSiljalna ;
\R.SlftrmecW v Celi«.
Naročajte .Slovenca'
NOVA MODA 1911-1912!
Snkno za moške, volna in parhent za ženske obleke, ravnokar došlo. Cene .izvanredno nizke in .'.to le vsled tega, da se pri cenjenih odjemalcih vp^va^-^.VggKje na željo, pošiljava poštnine prosto. — Naslov: 2974
m&Mi & Korifnik GO%5,V8rdl 3'
Tovarniška zaloga platna (perila) za celo opremo (balo) nevesti! =

mo bodo spravil prezgodaj v grob. tako ho. I sliši povsod govoriti in resnično fii nobena U bol ozon tako razšiijona koi frežkoče* v ko-lodcu. pomanjkanja slasti, bluvanju, zaprtje i. t. d. -Zato kličemo vsakomur:-
Bodi previden.
„GRATIOLAu 24 alpskih zoljiSč Bostfuljeiv zeUiščni izvleček odstriuii zanesljivo vse to tožkočo in no trdijo zastonj vsi, Jci-trpe na želodčnih težkočali:
Gratiola je zlata vredna
1 steklenica 3 K, povzetjo GO vinarjev več. Edino pristna pri izdelovalcu:
I. Fest, Lita 22 (Littau). i
(taiceneiši varnostni brivski aparat
zelo prirojen in poraba brez nevarnosti.
Št. 8710. Najnovejši varnostni brivski aparat, fino po niklj.ill z dvojnorezočo kllnjo, zelo priporočljiv " " sako ranjenje, brije
za ne-ravno-
\ajene, ker je izključeno vsaU —.. . , (ako'naglo kakor britev, komad K i-10. - St. 8778. Nbjoenejsi ponikljanl brivski aparat z dobro dvorezno
kllnjo K 1-30. — št 8710' .. Isti aparat s 8 dvor reznimi klinjami K 2'80. Dvorezne nadom. kllnje komad 30 v, tucai K 3 20. — Nikak riziko 1 Zamena dovoljena ali pa denar nazaj 1 Pošilja proti povzetju ali predplačilu naravnost zasebnikom priznano najboljša svetovna, tvrdka
janKonrafl, c. in lir. flvomi založi Mi n« (tam
Zahtevajte po dopisnici moj bop;a'o iluslrova-.ii glavni cenik s približno 4000 slikami ki se pošlje takoj zaslon) in Iranko.
Tovarna strešnikov F. P. lfIDIC & KOI1IP. Ljubljana
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
m oblike :
v ©
in patent, dvojno zarezani
sistem .Marzoln'
7S2
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
J
Grand Prlx svetovna razstava Pariš 1900.	1303
Kwčzdov irestitucijski fluid
Voda za pranje konj. Cena; 1 steklenica K 2-80.
Nad 50 let v rabi na dvornih konjušnicah in jahališfih za ojačenje in zopetno krepitev po velikem, trudapolnem delu pri otrpnosti kit itd., sposobi konja k izrednemu naporu pri vožnji.
llustrovani ceniki zastonj in franko od glavne zalogo
Frann Ion lfuri<7rli c. In kr, avstr.-ogr., kralj. rum. In kralj. bulg. dvomi liallli JaU. IV W16 Ucl zal., okro2. lekarnar, KorneuburB pri Dunaju.
Zastonj
si roorc nabaviti vsaka gospodinja dragocenc vporabne predmete, ako sc redno rabijo priljubljeni
KNORR-ovi makaroni KNORR-ovi ovseni izdelki KNORR-ova hranila za otroke K&ORR-ove juhe
Kuponi so priloženi vsakemu zavoju in opravičujejo za brezplačno dobavo dragocenih dobitkov. Cenik se dobiva v raznih trgovinah ali naravnost od tovarne
C.H.KH0RR, dr.z o.). mi (Gor. Austr.)
Tednik ..SLOVEHEC" IS stane na leto 7 K.
To-je-nekaj!
Pri nakupu blaga — za lepo obleko — za čedno bluzo — je predložitev primerno veliko izbire — prav posebne vrednosti, ker se iz iste, ne da bi se kaj več izdalo — tudi kaj modernega lahko izbere. Pri nabavi perila -»- srajc — hlač, in druzega perila, kot rjuh, zglavnlc — pernic — m o-drocev — zastorov — odej — moro samo koristiti — če se ima pred seboj na vpogled prave vrste — da se lahko izbere — kar je dobro za vporabo, Velika ra z p oši1 jalnica: Bratje Lechner v Gradcu razpošilja —namenu odgovarjajoče skupine vzorcev v bogati izberi in — ilustr. cenike od perila za gospode in dame in konfekcijo — brezplačno na izbiro — kjer se nahaja na tisoče slik vseh vrst blaga. S tem je torej dana priložnost, določiti nakup doma v krogu svojcev in tudi glede con se bodo dosegle znatne ugodnosti za nakupovanje.
To stane samo eno dopisnico za 5 vinarjev.
Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd.
V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevii železne, svinčene in gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, železn. šine, traverze, cement in vse druge stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd.
FR. STOPICA1« LJUBLJANI, Marije Terezije testo 1.
Izdala konzorcij „Domoliuba".
I2
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovec.