Leto redkih gob
Letošnje leto s kar se da muhastim vremenom je tudi med gobami povzrodilo pravcato zmešnja-vo. Pojavile so se gobe, ki jih v običajnih letih ni, zopet drugih, ki jih v prejšnjih letih ni manjkalo, pa sploh ni bilo. Tako so sredi aprila obilno pognali smrčki (maviahi) vseh vrst, neredko na rastiščih, kjer jih do zdaj ni bilo. Isto velja za rumenega smetiščarja (Bolbitius vitellinus), drob-no, nežno, rumeno gobico lističarko, ki pa žal ne pride v poštev za uživanje.
Sredi maja se je v Šuštarjevi dolini na gornjem koncu Horjula pojavila njivnica (rod Agrocybe), ki je bila vse do zdaj še neznana. Goba, pojavila
se je na ostankih gnoja v travi, ima za razliko od ostalih njivnic okrasto, močno nagunbano teme klobuka, široke rjave, tanke in goste lističe in okus po moki. Meso gobe kasneje rahlo greni. Za njivnico precej velika goba je zrastla v veliki raz-puščeni skupini s po deset in več primerkov tesno zraščenih skupaj.
Zelo zgodaj so pognali tudi jurčki, še zlasti poletni gobani (prvega sem našel že 12 maja!). Za borovnika (ajdovca po ljudsko) to ni nič nenavad-nega, saj se vselej pojavlja dvakrat na leto, spo-mladi in jeseni. Nikoli ni zaspanček! Nerazumlji-vo pa je, da se je pojavil tudi sredi poletja, ob
najhujši suši. Navadno se takrat pojavi le v višjih predelih.
Zelo zgodaj so se pojavile tudi golobice (prve sem našel že 26. maja), za pravcati šok med poznavalci gob pa so poskrbele gomoljaste gobe. Razen običajnih pisanih črnih želodkov (Melano-gaster variegatus), se je ponekod pojavil tudi bar-varski grahovec ali češka gomoljika (Pisolithus tinctorius), zanimiva goba iz družinc trdokožnic, ki ima značilno zrničasto glebo (notranjo trosno plast). Vrhunec presenečenj pa je bila Hydnotria tulasnei (nima slovenskega imena), drobna gomo-ljasta goba z zanimivo, možganom podobno no-tranjo strukturo. Gobico sem našel na ilovnatih apnenčastih tleh na Ljubgojni in je že odpotovala v Nemčijo na nadaljnje raziskave.
BRANKO VRHOVEC