Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka I Din
Št. 39. Leto XIX. - Kranj, 29. septembra 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossthajerjev trg štev. I. Telefon št. 73. nGorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjcau'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. St. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
V lepše čase!
Zadnja leta smo kar naprej slišali tarnanje prešnjih režimovcev, da ni pri nas prav nič slabše, kot drugod po svetu, ampak da je celo mnogo bolje, kar da je seveda ne mala zasluga takratnega režima. Ta slavospev se je vršil še kar naprej, ko so drugod krizo že do malega preboleli in se začel nagel gospodarski dvig. S tem so ti režimovci našo javnost samo slepili in naravnost umetno držali v takem razpoloženju, da si niti sama ni mogla prav nič pomagati.
Sedaj so ti časi minili in sedaj javnost lahko marsikaj ne samo pove, ampak tudi dela.
Poglejmo samo razgibanost na naših vaseh! Kakor hitro je padel JNS režim, že so zasijali obrazi vsem vašča-nom in takoj so zavihali rokave. Ko je preje vladalo na vasi samo mrtvilo, so se kar spontano začele najrazličnejše prireditve in se je vse vaško življenje prerodilo. Razgibanost in sprostitev duha je bilo tisto, kar je spodrinilo prejšnjo res mračno dobo in to je že velik napredek. Kdo pa more delati, če za delo nima veselja, če se mu je to veselje prav na umeten način odvzelo? Ljudje so se v tisti mračni dobi prav dobro zavedeli, da ta doba hi šla samo za zasužnjenjem v političnem, ampak preko politike tudi v gospodarskem in kulturnem smislu. Le ža koga naj bi potem človek delal, če ve, da je preje ali sleje obsojen na gospodarsko in na kulturno smrt? Tako pa so raje stiskali roke jza boj, mesto da bi gradili pozitivne vrednote, ki so jim bile zabranjene in celo v gospodarstvu je nastal velik zastoj.
Danes pa je na vasi razgibanost. Najrazličnejša društva imajo zelo pestre prireditve in ljudje zanje kar vro, da Si sprbšte svoj duh in da poživi jeni primejo ne samo za navadno društveno, ampak tudi gospodarsko delb. Iri prav v gospodarstvu smo bili dovolj teperif in prav tukaj je bila kritika poleg političnih vprašanj kar najstrožje zabranjena in se tudi te ljudi najbolj preganjalo. In danes? Povsod se zbirajo najresriejši možje in iščejo ukrepov, ki bi bili i udi za poživitev gospodarstva čim bolj učinkoviti. Zaupanje v vlado in njeno
poštenost je privedlo že tako daleč, da že sedaj začno zopet ljudje vlagati v hranilnice in je zato obtok denarja prav gotovo povečali. Saj to bolj čutimo, kot pa je sedaj mogoče to še s številkami podpreti. In to poživljenje v denarnem gospodarstvu narašča iz dneva v dan in nobena pb JNSkrjih in drugih razdvajalriih elementih v javnost Vržetia alarmantna vest tega ne niore preprečiti. Saj so nam znani slučaji iz haših vasi, ki so takoj bb takih veštih kmetje iri tudi delavci sami stisnili pesti v bojnem razpoloženju proti hujskačem in pripravljeni na najhujši boj, da Še uvede denibkraclja.
Pa poglejmo tudi naše gospodarske vrstkhbve! Dovolj smo v stikih š pridobitnimi sloji najširših narodnih plasti in dovolj dbbrb nam je znano, s kakim elahbni in pbhovnb požrtvovalnostjo so se zopet oklenili ljudje onih kbrp6ra-cij ki jih je nasilni režim kar čez rioč treščil ob tla, hoteč nad narodom zavladati tudi še pb receptu starih valptov. Čim se je spremenil režim, že so ljudje iskali sredstev, s katerimi bi jim bilo zopet rta zakonit način mogoče delovati v prostovoljnih ljudskih gospodarskih uštanbvah. V tem OzirU ni razlike za posamezne vrste gospodarskih ustanov, kajti ljudstvo samo si jih želi enako prosvetnim društvom čim preje boživi-ti. Taka razgibanost in veselje do dela je pač temelj napredka tudi v gospodarstvu in v uničenju krize. Zatipanje. ki ga kaže narod do vlade, veselje do dela ter razmah na vasi rta eni strani in na drugi delavribst vl&de, ki se je že v tako kratkem času Znala združiti z narodom, bo prav gotovo privedlo tudi našo državo v stati je. da rie Bbrtio tako zaostajali za drugimi držhvairii v vseh ožirih, ampak napredovati tudi gospodarsko.
Da še je razgitandšt povečala, nam pričajo fudi prireditve', ki sb fctrbgo gospodarskega značaja in prav te dni bomo priča celo v Kranju samem, ko se bo na tefko prireditev zbral rtarod W cele Gorenjske in tudi iž drugih krajev ravno v interesu gospodarstva.'
Bog daj samo, da bi sfe začeto delo lepo nadaljevalo in obrodilo čim boljše sadove!
Otvoritev III. obrtne razstave v Kranju
Pokrovitelj ban g. dr. Marko Natlačen
Razstavljajo: obrtniki,   „Rejci   malih živali", OUZD iu trgovci.
spodarske stagnacije in denarne krize, se najbrže sami niso zavedali, da polagajo temelj trajni gospodarski instituciji, ki danes globoko posega v delavnost in ustvarjanje obrtnega stanu, ima pa tudi ugoden vpliv na vso gospodarsko javnost. Prva kranjska razstava je ne samo rodila lepe uspehe, ampak povzročila gibanje in zanimanje vsega obrtništva dravske banovine za slične prireditve in tako so se že lani. še bolj pa letos pojavile številne obrtne razstave i udi drugod po banovini, n. pr. v Ljubljani, Celju, Kamniku, št. Vidu. Radovljici itd. Z obrtnimi razstavami je slovensko obrtništvo splošno dobilo novo pogonsko silo in sodobno propagandno sredstvo na področju svojega proizvajanja. Zato pa imajo te razstave neizpodbitno v moralnem kot materi-jelnem oziru pozitiven vpliv ne samo na obrtništvo, ampak tudi na skupno javnost, ki je s simpatijami in zanimanjem spremljala vsako tako prireditev naših obrtnikov. Obrtne razstave kot mogočen izraz odločne volje obrtnikov po napredku in utepevanju so danes najboljše merilo za presojo znanja in sposobnosti domačega obrtništva.
S temi mislimi spravljamo danes vse obsežne in velikopotezne priprave za skorajšnjo tretjo kranjsko obrtno razstavo, ki bo pod visokim pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena, čegar velik smisel in
Pokrovitelj Tli. obrt. razst. ban g. dr. M. Natlačen Ko so predlanskem požrtvovalni in agilni kranjski obrtniki s pomočjo svojih tovarišev iz okolice priredili prVo dobro uspelo obrtno razstavo, ki se je smatrala tedaj kot več ali manj tvegan in drzen poizkus v dobi najhujše go-
prizadevanje za podpiranje vseh gospodarskih akcij poznamo še iz dobe njegovega intenzivnega delovanja t bivši oblastni skupščini, slovesno otvor-jena v nedeljo dne 29. septembra ob il. uri dopoldne V Majdičevim mlinu in bo odprta do 7. oktobra.
Z dejstvom, da je g. ban dr. Natlačen naklonil tretji kranjski obrtni ražsla-Vi svoje pokroviteljstvo ter š téta pokazal veliko razumevanje za težnje o-brtnega stanu, si je. pridobil simpatije vsega obrtništva brez razlike, zato moramo storiti vse, da bo prihod g. bana v Kranj prava manifestacija zvestobe in udanosti 1er špotan i'«raz ljubèzhï ao najvišjega predstavnika in zaupnika kr. vladi' v Slbveniji: Kakor smemo zreti v pokroviteljstvu bana, ki je radi s vb je visoke futikčije vsestransko zaposlen drugje, dbpridbs ljubezni in žrtve, da tudi naši skromni obrtni bbrt-ni prireditvi posveča vsb svojo pozornost, ter bb gbtovb pripravljen ràde-volje tolmačiti bof he le kranjskega obrtništva na1 vseh pristojnih mestih, tako smb prepričani; da bo tudi obrtništvo znaib ceniti razumevanje g. bana ža obrtnika iti njegova vprašanja ter bo sprejelo svojega pokrovitelja s toplo ljubeznijo in globoko hvaležnostjo.
Tretja kranjska obrtna razstava, ki
§omenja v razvoju te vsakoletne gospo, arske institucije velik korak naprej, bb letos znatno povečana, tako pô syb-jem obsegu, saj bo zasedeno tudi skoro vse pritličje, veselični prostor pa se bo nahajal zunaj mlina* kot pb številu razstavi jalcev. Olienem^ipa moramo ttidi povdariti, da bb letošnja razstava mnogo bolj pestra kot druga leta, saj bodo poleg vseh ostalih strok obrtnikov razstavili tudi ,;Rejci malih žtvali", dalje OUZD, ki bo prikazal s svojim statističnim in higijenskim oddelkom delovanje kranjske ekspoziture ter zdravstveni kof materijelhi položaj, delavstva. Razstave se pa udeleži tudi trgovina, tako dà se prvotna strogo obrtna razstava počasi razvija v splošno gospo-
darsko, za kar je treba pritegniti le še nekatere druge stanove.
Med obrtniki samimi bo najbolj zastopana mizarska stroka in bomo enako kot druga leta občudovali elegantno in moderno izdplanb pohištvo. Zaostajate pa ne bodo prav nič tudi ostale stroke obrtnih izdelkov.
„Rejci malih živali" hočejo s svojim novoustanovljenim društvom buditi veselje za gojitev perutnine, koz, ovac in malih živali sploh, obetajoč pokazati nekaj zanimivih eksemplarjer
Nova bo tudi razstava OUZD iz Ljubljane! S svojimi ^brtfitimi statističnimi podatki bo OUZD prikazal ves razvoj soci ialnega zavarovanja,. zdravstvene naprave, ki jin poseduje urad za bolne delavce, na posebnih grafikonih pa bodo točno orisani vsi prejemki in izdatki urada. Poseben odelek bp namenjen zavarovanju, ki se nanaša na ekpozitu-ro v Kranju. Vsajk obiskovalec bo imel točen pregled o poslovanju ekpoziture, tako glede bolniških podpor, delavskih mezd, prejemkov in izdatkov urada.
Spričo vsega navedenega ni čudno, ce že, danes vjada med vsemi sloji naravnost ogroinnp zanimanje in napeto pričakovanje, kaj bo tretja obrtna razstava pokazala. Nikdar še niso bile pn-
Erave tolikšne kot letos, poskrbljeno o tudi za prigrizek in razvedrilo, saj je
f>red mlinom pripravljen obsežen vese-ični prostor.
Zato je z vso gotovostjo pričakovati; da bo tretja kranjska bbirtna raašrava; kH bo'pravcati mali „velesejem", se bolj obiskana kot draga leta, ištotako njen uspeh še večji, saj Bo dovolj paše za oči za vsakega tudi razvajenega obiskt*-valcd. Pa tudi trgovski uspeh ne bo izostal.
Mi želimo le veliko uspeha, štev^leJh obisk' in lep potek cele prireditve, da bo'mestu Kranju, ki bb te dni v časi o-bisku g. bana in prireditvi" brez dvoma ves v zastavah, v čast in ponos.
Pomen obrtnih razstav: blagostanje in kultura
Zadnja leta so prišle obrtne razstave nekako „v modo". Vsled tega nastane vprašanje, če so krajevne obrtne razstave sploh potrebne, ali nima kdo od njih koristi in kakšne so te?
Proučimo najprej stališče obrtnika. Ze sama odločitev razstavljati je znak poguma. Kajti razstaviti je toliko kot javno nastopiti. Odločitev sama pa še ni niti pravi začetek, ker potem se mora razstavljalec odločiti kaj bo razstavil, da bo pokazal kaj posebnega izvirnega. Zato je pa potrebna inteligenca, ki je s študijem pridobljena ali pa prirorejena. Ker imajo naši o-brtniki malo priložnosti za sistematično izobraževanje po šolah, so za to navezani samo na svojo prirojeno iu s svojo pridnostjo izoblikovano inteligenco. Ko so se torej naši obrtniki razstavljalci odločili razstaviti in kaj bodo razstavili, potem pride pa izdelava za razstavo namenjenih predmetov. Izdelani izdelki so nekaka jaVna izpričevala, v katerih manjkajo še redi. Razstavljene predmete pa reduje javnost, ki ji pravimo ..kritika". In te se pa vsakdo najbolj boji; zato pa razstavi vse svoje umsko in ročno znanje, v izdelek, ki ga je izbral za razstavo.
Ko je izdelek dovršen in postavljen t razstavo, postane predmet, ki ga gledalci — to je javnost — vsak po svoje kritično ogledujejo. Seveda je kritika izrefena od nestrokovnjaka in onega, ki nima smisla za lepoto, drugačna, kakor pu od strokovnjaka. Zato je tudi za gledalca predpogoj zopet gotova mera inteligence, da more prav presoditi strokovno izdelavo in sploh dovršenost razstavljenega predmeta.
Ker je zdrava ljudska kritika — ki se je ni mogoče naučiti ampak je tudi prirojena, naj-objoktivnejše izpričevalo razstavljalcem, je razumljivo, d« sta tudi najbolj vpoštevaria. Ta se pa izraža na razne načine, javno v časopisih uli pa od ust do ust. Javnost pa kolikor sama nima sposobnosti kritično presojati predmetov se ravna po onih, ki so za to sposobni.
Iz navedenega je razvidno, da razstave na eni strani vplivajo nr4 obrtnike-razstavljalce vzgojno, ker jfli navajajo, da pokažejo jaVno-
sti svoja najboljša dela; obrtniki, ki ne razstavljajo, pa se na razstavljenih izdelkih učije, če so razstavljalci večji mojstri od njih: nasprotno pa morajo razstavljalci, če so gledalci popolnejši v stroki, sprejeti nauke, kakšni naj bodo dobri izdelki.
Za razstavljalce pa ima ugodna kritika največji pomen potem, če svoje izdelke prodajo in da prejmejo nova naročila.
Na ta način je razumljivo, da napreduje ne
samo gospodarstvo, ampak tudi potom razstav celokupna naša materielna kultura. Na čim višji stopnji je ta in čim bolj je javnost obrtnikov in odjemalcev kritična, tem bolj morajo biti izdelki popolni. Na ta način pa se tudi nuši obrtniki vedno lažje lahko bore ne saino med seboj doma, ampak večja podjetja tudi s tovariši v drugih državah ali delih domače države. Kritika izdelkov in nauk te kritike vseh onih pravih poznavalcev izdelkov pa dviga ne samo domačega obrtnika, ampak potom njega tudi celokupno narodno gospodarstvo. V znaku prave strokovnjaške kritike in t smislu napredka narodnega gospodarstva pa je povdarjen tudi pomen razstav, pa čeprav imajo te morda le lokalen značaj ali značaj posameznih okrožij. Prav radi tega je pozdravljati in ne prezirati tudi lokalne razstave, kajti te so obenem šole za prireditve večjega obsega. Kranj
Nekaj zanimivosti iz obrtne razstave
Na prihodnji obrtni razstavi bo marsikaj zanimivega, kar je vredno še prav posebej povdariti. To je toliko bolj zanimivo, da vsakdo uvidi, kako se razstava izpopolnjuje.
RAZSTAVA OUZD
Kranj je industrijski kraj in se bo z delavsko okolico pruv gotovo zelo zanimal za razstavo OUZD. Na tej razstavi se bo nam mogoče informirati, kaj nam je treba vedeti, če gremo po svetu radi zaposlitve, radi bolnižke-ga zavarovanja ic drugih v delokrog okrožnega urada spadajočib zadev v prid delavstva.
K otvoritvi III. obrtne razstave v Kranju so vljudno vabljene narodne noše, da dostojno sprejmemo našega g. bana.
Stran 2
»GOEENJEC«
Štev. 3S-
IMovo letno kopališče
RAZSTAVA LIKERJEV
Če bo na razstavi prišlo morda le do posebnih katastrof, bo temu odpomogel posebni kurir z ..Jelenovo" delikateso. Ta bo imel na razpolago tudi primerne instrumente, s katerimi bid bo mogoče vsem rešiti bridkosti tega sveta. NAŠIM „KISELCAM"
Ce smo vesele narave, se nam včasih le pripeti, da se kislo držimo. Ob času razstave to pač ni umestno, kajti v tem času nas bodo mogli na prav učinkovit način spraviti v dobro voljo naši sladščičarji s tem, da nas bodo s svojimi slaščicami posladkali in nas spremenili v zadovoljne Kranjce. Korajže tedaj ne kaže izgubiti.
VINSKI SEJEM Kakor smo zvedeli so prispeli že v kleti izbrane žlahtnine, burgundec, mozler, veltlinec, rizling in razne druge vrste vin od raznih domačih in priznanih vinogradnikov. To bo pač dvignilo vso razstavo, ker so sami izborni pridelki iz najboljši goric in domačih vinogradnikov. Vsi udeleženci bodo pa s posebnimi po-ukiišnjami še posebej iznenadeni.
ZABAVIŠČE
Ker se v Kranju pač ne bodo nikdar trajno mogli obnesti nekaki varieteji in temu podobna podjetja, bo na razstavi raje preskrbljeno aa zabavo tako, da bodo razni čarodeji pokazali svojo umetnost in navzoče upeljevali seve-
Veliko pozornost zbudila je na Gorenjskem •krožnica ministra dr. Korošca upravnim uradnikom, s katero jih opozarja, da morajo biti strogo nestrankarski. Ta okrožnica ne prinaša sicer prav nič novega, ampak le opozarja npravne uradnike na staro zakonsko določbo il. 118 zak. o notr. upravi, ki je bil v celem •bsegu v polni veljavi tudi za časa vladanja slavnega JNS režima. Ta člen jasno določa, da ne sme biti upravni uradnik član kake politične stranke, še manj, da bi se smel v njej udej-stvovati in še veliko manj, da bi smel za stranko delati v svoji službeni lastnosti. Sedaj naj se se naši čitatelji samo malo spomnijo, kako je kilo pri jas v pravkar preteklem času. »Slovenec" to stanje v številki od 25. t. m. dobesedno takole opisuje: »Premnogi uradniki so s« iz strahu za svojo službo uklonili diktatu vsemogočne stranke, nekateri so pa šli še dalje: postali so brez ozira na zakon strankarski priganjači najnižje sorte, izrabljajoč svoj* vpliv in položaj državnega uradnika v čisto partijske in osebne namene. Ta zločesta JNS politika je poleg vsega drugega zla prinesla dvojno, posebno vidno škodo: Na eni strani je nradništvo postalo pri ljudstvu zasovraženo, občutno pa je trpela tudi avtoriteta zakonov in države. Na drugi strani nam je pa ustvarila tip državnega uradnika, ki je vsega pomilo-lavanja vreden: Moža, ki je moral delati neprestano proti svoji vesti in svojemu boljšemu prepričanju, ki se je moral hliniti in klečeplaziti pred strankarskimi bonci, kriviti hrbet pred političnimi veličinami, ako je hotel rešiti svoj položaj, čeprav je vse to početje v svojem srcu mrzil in ga zaničeval". Tudi na Gorenjskem ljudstvo še dolgo ne bo pozabilo postopanja nekaterih uradnikov v času vladanja slavnega JNS režima. Zato bomo javnost opozarjali na marsikatere čine, ki so jih izvršili in ki se jih ne more in ne sme poza-
da po svoje v lepšo bodočnost. Nekateri pravijo, da se bo prav posebno obnesla ameri-kanska ohcet in vsaj mizarji bi bili z njo prav zadovoljni. Bomo videli.
KONCERTNA IN ZABAVNA GLASBA
Da bo zadovoljstvo čim bolj popolno, bo za ta namen skrbela tudi posebna muzika. Ta ne bo izvajala samo koncertnih in zabavnih točk. ampak bo prav gotovo skrbela tudi za to, da bodo zadovoljni ne sami naši čevljarji, ampak predvsem naši fantje, ki bodo itak sami preganjali sebi in drugim skrbi s svojo „žago" in ..krniceljnom". Prav mnogim bo na ta način zginil revmatizem vsaj iz peta in prav mnogi bodo že radi tega postali namesto zamišljencev prav živahni ljudje.
ALI HOČETE ŠE VEČ?
Menda pač ne! Saj je za vse kar najbolje preskrbljeno in vsi bomo lahko prišli na svoj račun. Da bi pa samo obetali, je bolje, da ne, ker bo potem presenečenje pač večje. Pa na svidenje! t Razstavni odbor.
ZASTAVE VEN! V nHeljo pride k slovesni otvoritvi III. obrtne razstave naš ban g. dr. Marko Natlačen službeno v Kranj. Radi tega dejstva in radi razstave same je pričakovati, da bo ta dan ves Kranj okrašen z zastavami.
biti. Pod pritiskom razmer so bili tudi v Kranju in drugod na Gorenjskem zelo številni uradniki člani JNS stranke. Mnogi med njimi, zlasti večina šefov uradov pa so bili celo navdušeni JNS pristaši z vsemi posebnimi last-nostni tega režima in so nekateri izmed njih tudi še danes in1 so celo taki, ki jim kar ni prav, da je ta režim prenehal in da se vlada resno trudi vse zle navade tega režima ukiniti ter da zahteva, popolno depolitizacijo uredništva. Mi nimamo seveda ničesar proti onemu uradniku, ki je še danes navdušen član JNS. ker smo resnično svobodoljubni. Vendar pa ne bomo nikoli več trpeli, da bi kak JNS uradnik uplival na katerikoli način, bodisi na narod, bodisi na svoje podrejene uradnike, v katerem smislu ima voliti, kar se je zlasti ob zadnjih občinskih volitvah v toliki meri zgodilo. Nam je prav, ako se tudi uradnik udeležuje komunalne politike, vendar ne bomo nikoli več trpeli, da bi se izbira uradnikov, ki naj pridejo v občinske odbore, vršila tako, kakor se je zadnjič zgodilo proti izrecni volji večine uradništva in ko se je iz list, ki so bile uradnikom določene, nekatere kandidate samo na zahtevo fiihrerjev izločilo ter na njih mesto postavilo za kandidate uradnike, kot predstavnike celo takih društev, ki bi morala biti po svojih statutih nadstrankarska, a so jih zlorabljali v strankarske svrhe. Tudi za gorenjske razmere smo mnenja, da bi ljudstvo želelo imeti uredništvo, ki bi mu ne bilo politično nasprotno, ali če je , da ne bi nanj izvajalo pritiska ali vplivanja, kot tudi drugi uradniki niso priganjali poštenih pristašev JNS. Smatramo pa, da je tudi v interesu uradništva samega, da se čimpreje depolitizira, da se postavi nad stranke in da si čimpreje tako zopet pridobi oni ugled, ki je tako potreben uradniškemu stanu samemu, kakor tudi za dobrobit države.
V zadnji številki našega lista smo že poročali, da je banska uprava zopet odgodila licitacijo gradbenih del za novo letno kopališče, ki ga hoče kranjska JNS občinska večina zgraditi v tako grandioznem obsegu, menda v spomin, da bodo pozni rodovi pomnili, kdaj je vladala v Kranju slavna JNS.
Kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo, je še prejšnji občinski zastop sklenil, da se zgradi letno kopališče, ki pa ne sme veljati v celoti z vsemi napravami vred več kot 700.000 Din. Ta sklep je v veljavi še danes in ga ni še nihče spremenil, tudi ne JNS večina kranjskega občinskega zastopa. Zato ni ne JNS stranka v Kranju, ne njena večina občinskega zastopa opravičena izdati iz občinskih dohodkov niti pare več preko dovoljenega zneska. Je sicer že vsota 700.000.- Din ogromen izdatek za letno kopališče v kraju, kjer imamo komaj nekaj nad 20 kopalnih dni v letu in za občinsko napravo, od katere se že v naprej ve, da ne bo donašala občini prav nikakih direktnih, pa tudi preveč indirektnih dohodkov, ampak ravno nasprotno, da bo njen vsakoletni proračun obremenila za veliko vsoto. Občina pa ima mnogo nujnejših potreb, ki so zanjo živ-ljenskega pomena, tako predvsem razširjenje vodovoda, graditev novega ljudskošolskega poslopja, prestavitev pokopališča i. t. d. V oči-gled tem nujnejšim potrebam je bila že svo-ta 700.000.- Din, ki se jo je za novo kopališče votiralo, tako velika, da bi se moralo z njo napraviti v mestu s 4.000 prebivalci več kot dovolj uporabno letno kopališče. Od te velike vsote bi se moglo še mnogo prihraniti, ako ne bi JNS večina zavrgla darila 6.000 m1 sveta na Klancu, ali drugod ceneje kupila zemljišče, ki bi bilo bolj prikladno za kopališče, kot pa v jami na Suhadolnikovem svetu. Je sicer razumljivo, da so gospodje JNS darilo zavrnili, ker jim je bilo to skrajno neprijetno ter for-sirali zgradbo na drugem zelo dragem mestu, za katerega odkritje pripisujejo sebi neminljivih zaslug. Nato so šli na delo. Brez vsakega sklepa, brez vsakega oblastnega dovoljenja, brez javne licitacije so oddali napravo načrtov neki ljubljanski stavbeni tvrdki z naročilom, naj izvrši projekte grandijoznega kopališča, ki bo največje svoje vrste v celi državi, v katerem bo prostora za nekaj tisoč kopalcev, z veliko restavracijo, z največjo kuhinjo v Kranju itd., skratka naročili so kopališče, ki bi stalo po računu strokovnjakov najmanj 3 milijone dinarjev. Ne proti kopališču, ki bi veljalo 700.000.- Din, ampak proti kopališču, pri katerem so se že prva dela oddala proti vsem zakonskim predpisom, proti kopališču, ki bi stalo faktično 3 milijone dinarjev, ali pa še več, so se davkoplačevalci pritožili in tudi dosegli popolen uspeh. JNS večina je začela lansko leto, ne da bi imela kako oblastno dovoljenje, z izkopom jame v lastni režiji, ki jo je stala 95.000.- Din. Pri tem je zaposlovala ljudi zlasti iz Šenčurja v času, ko so se vršila tamkaj občinske volitve. Pritožniki so že lansko leto dosegli od banske uprave, da je poklala na lice mesta svojega uradnika, ki je ugotovil, da je bilu pritožba popolnoma upravičena, vsled česar je banska uprava vsako nadaljno delo ustavila in naročila občini, naj se drži pri svojih delih strogo svojih sklepov. Ta revizija pa je tudi ugotovila, da bi projekt, ki ga je občina   napravila, v resnici ve-
ljal toliko, kakor so trdili pritožniki, kajti ing. Menciger je ugotovil, da bi samo gradbena dela in naprave, katere je hotela občina lansko leto oddati, veljale 1 milijon 650 tisoč dinarjev. Ker pa so izdatki za zemljišče, iz kop, prenos i. t. d. znašali že okoli 350.000.-Din, bi samo dela, ki bi se oddala lansko leto, veljala skupno čez 2 milijona. Iz lansko leto predloženega projekta pa je izhajalo, da občina precejšen del takih gradbenih del, ki bi jih morala preje izvršiti, predno bi bilo kopališče uporabljivo, sploh ni razpisala, ampak bi jih šele pozneje, tako, da bi končna svota izdatkov še presegla najvišje proračune. Po uspehu pritožnikov, ki so obvarovali davkoplačevalce milijonske škode, nismo o kopališču v javnosti celo leto ničesar več slišali. Zato so meščani že začeli ugibati, v kake svrhe bi se izkopana jama najbolje uporabila in so stavili različne zelo zanimive pa tudi satirične predloge, drugi pa so šteli v teh dveh letih, odkar gradimo kopališče, koliko je bilo kopalnih dni ter jih našteli lansko leto 17, letos pa 21 in so po tem primerjali in preračunavali rentabiliteto podjetja, ki bi veljalo občino do 3 milijone dinarjev.
Kakor pa se je izkazalo sedaj ni JNS večina spala, ampak je bila pridno na delu in je tudi ni uplušil zgled Kamnika, ki je dal pobudo za naše kopališče. V Kamniku so kopališče, ki je veljalo 800.000.- Din, letos povečini opustili in zgradili novo za res prijetno in udobno kopališče, ki jih je veljalo samo 80.000.- Din. Priporočamo gospodom od JNS, naj si ogledajo kamniški zgled.
Pred nekaj tedni so bili kranjski davkoplačevalci iznenadeni, ko so naenkrat čitali, da se vrši licitacija za oddajo gradbenih del. Že pri površnem vpogledu načrtov se je videlo, da kranjska JNS večina še vedno vstraja v bistvn pri prvotnih, le, da hoče sedaj svoj načrt postopoma izvršiti. Pri tem se za sklep, ki dovoljuje izdatke največ do 700.000.- Din, prav nič ne zmeni, ampak, kakor je videti, stoji na stališču, da oni stotisoči, ki so se že dosedaj izdali, prav nič ne pridejo v poštev, četudi znašajo že nad 350.000.— Din. Prvotne načrte je v letošnjem letu dala občina po-jetniku, oziroma podjetnikoma v popravile kakor popreje, kar pa gotovo ni bilo zastonj. Facit je bistvu star projekt, ki je za nekaj zmanjšan, vendar tako, da seda v prvotni obliki izvršit od tako popravljenega načrta je razpisala občina približno za en milijon dinarjev del. Za slučaj, da bi se samo to izvršilo, kar se sedaj oddaja, bi novo kopališče že veljalo okoli podrugega milijona dinarjev, torej samo za nekaj več, kakor še enkrat dovoljeno svoto, če tudi bi bil s tem le en del projekta izvršen. Tudi proti temu načinu izvršitve so se davkoplačevalci upravičeno uprli in — banska uprava je licitacijo si-stirala. Pričakujemo, da bo banska uprava zadevo točno preiskala in enkrat za vselej poučita JNS večino kranjske občine, da se sme z javnim imetjem gospodariti zgolj v okviru pravoniočnih sklepov, da pa ni nikakor kranjska JNS večinu upravičena, da sme napraviti nekaj drugega, kakor se je sklenilo. Upamo, da se bo tudi kranjska JNS večina morala naučiti z javnim imetjem varčno gospodariti, kakor predpisujejo številne naredbe   ministrstva fi-
Vesel pojav za zakonitost in ugled države
Lnvtižar Josip:
Junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
3. Nedvomljiv dokaz, da so bili Turki v Krizah in da so opustošili cerkev, imamo v besedah listine ..katero so v preteklih letih oskrunili grozoviti Turki." Listina je bila pisana v času, ko je imelo takratno ljudstvo du.šmane še v živem spominu, saj so divjali tod okrog „v preteklih letih" — to je leta 1475. in 1476.
Pripominjamo, da je bila stara kriška cerkev ozka in nizka stavba. Sedanjo, 25 metrov dolgo in 12 metrov široko, so sezidali ob času, ko je župni-koval v Križali Ignacij Božič (1809—1824).
Vrnimo se zopet h kriškim beguncem, ki so imeli po svojem povratku iz pregnanstva veliko dela in skrbi, da so si /gradili nova stanovanja. Hudo je bilo. toda z vstrajnostjo so si zacelili rane- ki so jih zadali Turki. Hiše so bile večinoma vse lesene. Dandanes ni menda nobene več. Če bi pa še katera stala iz tistega časa. bi bila izredna starinska zanimivost in vredna, da bi se ohranila tudi poznejšim rodovom.
Oče Crašič je Križanom še vedno županoval, saj niso imeli razumnejšega moža kakor je bil on. Toda usoda edine hčerke ga je silno potrla. Poizvedovali so na vse strani, da bi dobili sled za tistim turškim vozom, ki je ušel v gozdu med Šen-
čurjem in Spodnjim Brnikom vitezu Gašperju in njegovim hlapcem. Na tem vozu so odpeljali Turki Lenco kdo vekam. Pa vsa poizvedovanja so bila brezuspešna. Dva pogumna Gorenjca sta prišla do Bosanskega Broda ob Savi. kjer je stanoval turški paša in kateremu so baje pripeljali Lenco. Tukaj so jima povedali, da ima paša več gradov in da stanuje zdaj v Sarajevu. Kaj drugega je jima ostalo kakor da sta šla domov in hvalila Boga, da sta prišla živa nazaj! Izginilo je torej upanje, da bi Lenca še kdaj gledala domačo vas, zakaj zelo redki so bili tisti, ki so se iz turške sužnosti vrnili na svoj dom.
Z Grašičem in njegovo ženo Katarino je žalovala vsa kriška župnija, sploh vsi, ki so poznali to spoštovano rodbino. Tolažili so očeta in mater, toda ta tolažba je bila komaj kapljica utehe za bol nesrečnih staršev. Lepo posestvo ni imelo zdaj nobenega naslednika, nobenega dediča. Komu naj pripada ugledna Grašičeva domačija? Bližnjih sorodnikov ni bilo. Ali naj dobi nekega bratranca sin. ki se ni nikoli brigal za Grašičevo rodbino, ali naj jo kupi tujce?
Gospod vikar je bolj kakor kdo drugi sočustvoval s svojim dobrim prijateljem. Saj mu je bil Grašič vedno naklonjen in stal vselej na strani, kadar je bilo kako nasprotsvo v župniji. Vikar ga je po tej nesreči obiskal skoro vsaki dan. Žaloval je ž njim ivr mu prigovarjal- naj junaško prenaša hud udarec. Večkrat je pripeljal s seboj tudi Malija a Golnika, da je povedal še on kako pomirjevalno besedo. Trudila sta se posebno na la način, da bi ne govorila vedno o tem, kar se je
zgodilo, temveč napeljavala pogovor na druge stvari. Saj vemo, da je z žalostjo piav tako kakor s pelinom. Bolj ga žvečiš, bolj postaja grenak. V začetku nista veliko opravila, pozneje pa sta vendar dovedla očeta in mater na treznejši premislek. Ko je vikar uvidel, da sme zopet govoriti o Lenci, je rekel nekega dne:
„Mar mislite, oče župan, da bo Lenca na Turškem manj poštena kakor je bila doma? Poznani njen značaj, poznam njene čednosti, ki so v njenem srcu. Stanovitna bo ostala tudi v hudobni družbi in v napeljavanju k pregrehi. Vem, kako jej je bridko, veliko solz in jih še bo. toda vse solze so biseri v vencu njene nedolžnosti. In" — je govoril vikar s poudarkom — „in če bi tudi zgubila devištvo, bo vendar sprejeta v družbo svetih mučenic. Vsako nedeljo molimo skupno pri službi božji, da bi jej naklonil Bog prav veliko tolažbo in jo morebiti vendar še kdaj pripeljal nazaj v domovino. Saj pri Bogu ni nemogoča nobena reč."
Vikarjeve besede so bile balzam za razbolene rane. V očeh očeta in matere so se svetile solze, ki so bile pu skoro soize veselja ob misli: Če se ne vidimo več na svetu, se bomo videli v nebesih.
Ob koncu pogovora je stopil v Grašičevo hišo Balant i/. Sničnega. Vsi so se razveselili prosjaka-ki so ga imeli poprej za malovrednega, pozneje pa so spoznali v njem blagega človeka. Po Graši-čevi sodbi je bil Balant celo tako plemenit da si je štel v dolžnost, zanj storiti kaj dobrega brez. ozira na povračilo.
nanc in banske uprave o upravljanju javne imovine in slednjič, kar je najvažnejše, da se bo morala ta JNS večina ravnati tudi po željah in zahtevah ogromne večine svojih občanov in da je nedopustno in trajno nemogoče, da bi taka manjšina, pa naj si bo tudi JNS, kakor jo ima občinski zastop v Kranju, trajno vladala proti ogromni večini vsega ostalega prebivalstva. Kakor smo že večkrat povdar-jali kranjsko meščanstvo ni proti zgradbi primernega javnega   letnega   kopališča,   pač pa
proti opisanemu razmetavanju občinskega imetja. Z ozirom na to pa, da je v Kranju tako malo prikladnih letnih dni, zahteva obenem, da se napravi tudi gorko kopališče in sicer resnično ljudsko kopališče, ki ga je mogoče uporabljati celo leto. Predno pa se vse to izvrši, je najnujnejša in neodložljiva potreba razširiti vodovod tako, da bomo imeli v Kranju vsaj vsak dan dovolj pitne vode in vode za kuhanje, katere nam sedaj celo v jesenskem času primanjkuje.
Tedenske novice
IZ UPRAVE Pozor zamudniki!
Pred dnevi smo pismeno opomnili vse p. n. naročnike ..Gorenjca", ki lista letos še niso plačali. Večina je nato že poravnala naročnino ali jih je še nekaj, ki odlašajo. Te zamudnike opozarjamo, da jim bomo list ustavili, če do 15. oktobra t. 1. naročnine ne poravnajo.
Japonske
cene!
La se strežni k
dobre kvalitete sarno D. 19.-
K o m pleten briv&ki aparat z eno klino poniklan samo D. 5.-
Kje?     Pri Savniku!
POPRAVEK
V zadnji številki smo poročali, da je imenovan za pomočnika bana v Ljubljani g. dr. Stanko Majcen in da je prejšnji pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer imenovan v Državni svet. Ta vest ni v toliko resničnu, da bi bil g. dr. Pirkmajer imenovan v držuvni svet, pač pa je upokojen.
Popravljene krivice
Zadnje dneve so bila upostavljena tudi še nova številna od prejšnjega režima razpuščena prosvetna društva. Ta društva je obnovil notranji minister g. dr. Anton Korošec povsod, kjer so zaprosili za obnovitev. Kolikor je nam znano, na Gorenjskem ni nobenega društva več, ki bi za obnovitev ne zaprosilo in ne bilo obnovljeno. Sedaj se bo lahko začelo z delom po vseh razpuščcnih društvih in naši prosvetni domovi bodo sirom naše lepe domovine še to jesen, v kolikor že niso, povsod z velikim navdušenjem oživeli. Prav je tako in vsi sej radujemo tega I
KRANJ
Prav lep dar. Tukajšnji Vincencijevi konferenci je podaril naš minister notrunjih zadev g. dr. Anton Korošec znesek 5000 Din. Za to veliko blagodušnost hvaležnost ne bo izostala.
Prosvetno društvo v Kranju je zopet dovoljeno. Kakor znano, je bilo Prosvetno društvo v Kranju razpuščeno od režima JNS. Zanimiva je bila utemeljitev razpusta! Kot vzroki ruzpusta so se navajali: ..Ker je predsednik društva Škerbec Matija, župnik v Kranju in ker so se nekateri člani Prosvetnega društva udeležili prosluve šestdesetletnice dr. Antona Korošca!" K temu pač ni treba nobenega komentarja!
Ker je bil župnik škerbec istočasno tudi podpredsednik Rdečega križa v Kranju, je odložil radi te argumentacije podpredsedniško mesto pri Rdečem križu z motivacijo, da bi analogno moral biti radi tega razpuščen tudi Rdeči križ v Kranju, ker je ,.tako nevaren element" njegov podpredsednik! Da se pa prepreči ta nevarnost, da bi se razpustil tudi še Rdeči križ, je g. župnik Škerbec odložil podpredsedniško mesto Rdečega križa v Krunju.
Sedanji notrunji minister, ki je bil od JNS tudi ožigosan kot „protidržav en elemnet" in internirun v raznih samotnih krajih Jugoslavije, je popravil to krivico in zopet dovolil Prosvetnemu društvu v Kranju njegovo delovanje. Po treletnem prestuuku bo torej pričelo Prosvetno društvo v Kranju zopet delovati.
Ob priliki razpusta Prosvetnega društva v Krunju je bil razpuščen tudi godbei.i odsek — Kranjska godba. Instrumente iega društva je kupil župnik škerbee skupno z g. Gorjancem Francom. Tudi godbeni instrumenti so bili zaseženi in zapečateni. Ni pomagul noben protest in nobeno dokazovanje, da so instrumenti osebna lust! Instrumenti so ostuli zupečateni! Pri tem se je pa napravila pri godalih velika škoda! Ob priliki bo pač tretja tudi še o tem govoriti, kdo ima to nu vesti, da se je celo osebnu lastnina jemala in bodo pač morali od-
govorni faktorji povrniti škodo, ki so jo napravili!
VELIK INTERES je med kranjskimi meščani
in med ljubitelji priznanih vin že sedaj, posebno pa za „jakoveevo pristno kapljico". — S to kapljico so bili udeleženci II. obrtne razstave lansko leto lepo postreženi, kar se bo tudi letos zgodilo na III. obrtni razstavi, ko bo obiskovalcem na razpolago dovolj „Jastrebar-skih vin", katera se točijo vedno v gostilni ..Zlata riba" (F. Brulc), Sejmišče.
Skupina poselske zveze v Kranju sporoča, da bo njeni sestanek v nedeljo 29. t. m. popoldne ob 3 uri po popoldanski službi božji v pevski sobi župnišča. — Vse članice naj prinesejo s seboj legitimacije, da bodo dobile potrjeno plačano članarino.
Tečaji za češki jezik. V tekočem šolskem letu 1935/36 bo Jugoslov.-čehoslov. liga v Kranju priredila zopet brezplačne tečaje češkega jezika zu šolsko deco in odrasle kot prejšna leta v gimnaziji. Prijave istotam.
Obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Kranju se vrši za vse ostale učence, ki so že obiskovali šolo in še niso vpisani, v nedeljo, dne 29. septembra 1935 od 9. do 11. ure. V torek, dne 1. oktobra t. 1. ob 13 uri se začne redni pouk v vseh razredih.
Mesto venen na grob. Rodbina Martinjak iz Gorenje Save je poklonila tukajšnjemu Mari-janišu mesto venca na grob pok. Marice Ko-vačič znesek 50 Din. Prav prisrčna hvala.
PERJE - PUHi
Naravno mešano perje r\g u. 9.-
Mešano perje boljše vrste D. 16.-,20.-, 45.-Fino naravno kemično čiščeno
perje Kg 0. 35.-, 45.-
Fino belo perje Kg D. 60.-, 80.-, 130.-Sivi fini puh Kg D. 130 -
Najtin.beli puh Kg D. 170.-, 190.-, 200.-
Kje?    Pri Savniku!
ŠMARTIN PRI KRANJU
Sadjarska podružnica Stražišče pri Kranju priredi v nedeljo dne 29. septembra 1935. ob 15. uri v Stražišču skioptično predavanjee. Predava znani sadjar g. Lenard iz št. Vida, čigar vrt je s'im zase izredna zanimivost. Zato vljudno vabljeni.
Slovesna otvoritev društvenega   doma. Na
rožen vesko nedeljo se bo zbrala vsa prosvetna družina nuše fare v Šmartnem, da na slo-sen način otvori zopet svoje duhovno ognjišče, svoj dom. Ni to samo zunanja manifestacija poštene misli, pač pa je tudi notranja poživitev vsega dela posameznikov, kakor tudi celotnega društva. Da bo ta poživitev čim dostoj-nejša, povdurjena in mogočna, je dolžnost vsega članstva, dn ta dan rezervira za sebe in za vso prosvetno družino. Ta dan moru biti lep spomin na kratko ..večnost", ko so ropali naše prosvetne hrnmove. Narodne noše naj skrbe, du nobena ne ostane doma, da bo šmarlin ta dan praznik in mejnik med dobo zatiranja poštene misli. Tovariši, pokažimo, da brazdo, katero orjemo, moremo prav urediti, da bomo še v naprej sadili zrnje na polju katoliške pro-svete;
CERKLJE
V nedeljo popoldne ima Dr. Bohinc v Ljudskem domu zdravstveno predavanje. Vabljeni!
Preteklo soboto proti polnoči je bilo sredi nnši vasi čuti neko živinsko rjovenje i preklinjanje. Res je zadnji čus, da dobimo v Cerklje — . Oni bodo skrbeli za mir in red v vasi.
PREDOSLJE
Prosvetno društvo oživljeno. Prihodnjo nedeljo dne 6. oktobru bo ob pol štirih popoldne v dvorani prosvetnega društva občni zbor ob-novljenegu prosvetnega društva. Te dni smo namreč prejeli odlok notranjega ministrstvu, I») kuterem je nuše prosvetno društvo zopet dovoljeno in česur smo se vsi pruv iz srca razveselili. Na tem občnem zboru bo poleg običaj-
nih rednih programov za občne zbore najvažnejše določitev smernic za delo v bodočnosti.
Pri nas smo imeli doslej sicer tudi še posebni dramatični krožek, ki pa seveda ni mogel sam vršiti vseh nalog, katere mora vršiti prosvetno društvo. Radi tega položaja se bo ob tej priliki sklepalo tudi o bodočnosti tega sicer zelo zaslužnega krožka, ali uaj se ukine, ali pa naj ostane še nadalje kot posebni odsek obnovljenega društva.
Ker je občni zbor po tako dolgi dobi počitka, ki je bil neprostovoljen, že sam na sebi dovolj pomemben in ker bodo na dnevnem redu občnega zbora zelo važne zadeve, opravičeno pričakujemo že radi manifestacij čim večjti udeležbe, kar zahteva tudi hvaležnost do sedanje vlade, ki nam je z dovolitvijo društva dala polno zadoščenje. Na svidenje!
ŠENČUR
Nagla smrt. Bilo je rano jutro lepega sončnega dne preteklega tedna. Listje dreves in cvetje orošeno s tisoči kapljic, vonjalo je s svežim vonjem. Poletni zrak je poljubljal in raznosil dišave.
V bolnišnici v Ljubljani je ležala na belem stolu v belini 10- letna Anica Bukovnik. Umrla je za vnetjem slepiča. Tiho, prav tiLo se je utrgala dušica Anična in odletela skozi odprto okno med poslednje poletne vonjave, vzdignila se kot metuljček do modrih nebeških višin.
Nesreče ne počivn. Ko je hotel po otavo v svisli, si je zlomil nogo kolar Ivan Svetelj. Moral je v bolnišnico.
Prašička je ukradel sv. Antonn. Kip sv. Antona že dolgo stoji negibno v altarjn sv. Jakoba v domači župni cerkvi. Blaženi svetnik bi
— hentana reč — kmalu ostal brez priljubljenega prašička. Srčkan je bil njegov prašiček
— oj, tako fletkan, da je kar zadišal nekemu paglavcu, ki ga je pofulil samotarju izpred nosa. Veselja z njim pa ta nadebudni kujon kajpak ni dolgo užival, ker so ga kmalu zalotili. Prinesti je moral prašička nazaj sv. Antonu. Kakšna je bila ..nagrada", nam ni znano, zaslužil pa je pošteno: šlek! šlek!
Tiskarski škrat. V naše zadnje poročilo o evharističnem prazniku na Visokem je vrinil ta neugnani zgagar dve neljubi pomoti. In sicer je najprej napravil iz štev. 19. štev 10; torej je bil govor in pete litanije ue ob 10. ampak ob 7. t. j. 19. zvečer. Nadalje je prekrstil bajni v tajni sprevod, kar pa so naši cenj. čitatelji gotovo že sami uvideli in popravili.
Važna vest. Prosvetno društvo v Šenčurju je z odlokom notrunjegu ministrstva zopet dovoljeno. Rehabilitucija je prišla po težki preizkušnji osnovnih smernic dela neizpremenjeue slovenske kutoliške prosvete. Talija je zmagala nad eksponenti, ki so pod viharjem pokojne JNS- vlade z nezaslišnim terorjem zlorabili svojo moč. Se veselimo!
PREDDVOR
Da spimo, bo marsikdo mislil, ker se že dalje časa ne oglasimo nič v „Gorenjcu". Pa temu ni tako, gibljemo se, pa še kako. Evo Vam:
Lopate so že zapele. Vodovod se je pričel graditi. Bog daj, da se započeto delo srečno dokonča!
Reklamni moški dežnik D. 32
Najfinejši  z celuloid kljuko D. 39.-
Flnl damskl dežnik z celuloid kljuko        D 36,-
Kje?    Pri Savniku I
Popravila farne cerkve in zvonika so dokončana. Sedaj lahko konkurira z marsikatero cerkvijo, ki je bila pohvaljena.
Pričetek gledališke sezone v Ljudskem domu bo sredi prihodnjega meseca. Kaj, bomo pravočasno poročali. Dunes povemo le toliko, da bo nekaj zelo veselega.
Tersteničani in Goričani se hočejo odcepiti od Preddvora.
PRIMSKOVO
Naporni poletni dnevi nam niso dopuščali, da bi se bolj zanimali za dogodke v naSi vasi. Dolgo je že odkar imamo novo vlado. Našim Janezom to nikakor ne more iti v račun. Ved no in vedno mislijo, kako se je moglo to zgoditi. Težko nam je misliti na drugi svet, če bo tudi tum večnost tuko kratka, kakor je bila pri naših voditeljih naroda. Pri nas so še vedno vsem v spominu dnevi strahovlade. Bil je dan, ko je bilu nnša vas po nekaterih proglašena zn protidržavno, snmo zato, ker so vsklikali Dr. Koroščn. Bili so meti našimi voditelji naroda tudi taki, ki so dvigali tri prste in klicali za pričo Boga, da je vs# to, kar oni govore, res-
nica. Niso se bali maščevanja. Ljudstvo si je dobro zapomnilo vge ovaduhe in jih ne bo nikdar pozabilo.
Šušljanje. Od ust do ust gre glas, da se v naši vasi snuje neko društvo. Mi opozarjamo pred vsem starše, da pazijo na svoje otroke, ker ti voditelji predvsem vabijo v to družtvo mladino. Prepričani smo, da se bodo tudi fantje in dekleta odločno postavila v bran. Naj pride glas od te ali one strani, vedite, da to društvo ne bo prineslo zadovoljstva v vas. Voditelji tega društva naj vedo, da je njihova naloga vse bolj častna, kakor pa zavajanje mladine od cerkve.
Dramatičen odsek prostovoljne gasilske čete priredi v nedeljo 29. t. m. v domu vinsko trgatev.
STRAŽIšCE
Tudi pri nas smo se pošteno oddahnili, ko je nenormalno se razcvitajoče cvetje JNSarskegu režima poparila nekričakovana, a zato tem hujša slana.
O tudi pri nas smo imeli par prav poštenih eksemplarjev te vrste, ki si je znala s kloba-sicami in četrtinkami pridobiti za časa volitev marsikakšen glas. O, pa niso bile samo klo-basice in četrtnike! Te so bile samo za omah-Ijivce. Kj*r pa je bilo treba nastopiti z grožnjami in nasiljem, so se pa tudi mojstersko izkazali.
Kaj bi bilo z nami ubogimi „punktaši", Če bi se ne bila polegla ta sila, saj eden najbolj vnetiv naprednjakov jo je kar s pušo mahal ob času volitev zalezovat protidržavne elemente. Ko so zapirali uboge delavce in kmete, ki so imeli toliko poguma, da niso hoteli trobiti z njimi v isti rog in so spoštovali zakone, po katerih volijo prostovoljno, tedaj so se jimradi preganjanja od zadovoljstva tresli rejeni trebuščki.
Tega ne moremo zlepa pozabiti.
Kdor pa je prišel pred dvemi leti na volišče in videl tum, kakšni tiči so skupaj, tedaj je vsak lahko vedel, kaj bodo skuhali. Vsak pošten človek si je mislil, da bodo po prejemu grozovitih brc, ki so jih dobili od g. Jevtiča, vendar imeli toliko ponosa, da ne bodo več tiščali zu njim. Pa vse zastonj, naši ,;uuaki se niso dali ugnati ne z lepa ne z grda .korajžno so se prijeli za „pufarje" in hlačali za Jevti-čevo ..lukamatijo". In tako so uaši „ mu: iona i-fašisti" utirali pot slavnemu „pofu".
O milu zemlja slovenska, vsi roji kobilic niso napravili toliko škode kot naši naprednjaki Ko molimo po litunijah, kuge, lakote, vojske — num privre prav iz srca še vroč vzdih — in JNSarjev, pofa in pofarjev reši nas o Gospod!
VODICE
Minister dr. Krek med uumi. Dne 8. 9. 1935 smo imeli v naši sredi g. ministra dr.IVI. Kreka. Povabil ga je pripravljalni odbor JRZ, da nam razjasni politični položaj zadnji h let, kar je g. minister v polni meri tudi storil. Izvajanjem g. ministra smo z veliko napetostjo sledili do konca in smo mu iz srca hvaležni, da se nas je spomnil in nas obiskal. Obenem pa smo tudi ponosni,ker smo imeli v svoji sredi prvič člana vlade.
Na sestanek g. ministra dr. Kreka je prišel tudi g. dr. D. Zvokelj iz Kamnika, Ju j< pri g. ministru interveniral glede potreb našega kraja in tudi razložil politične intrig«, s pristaši režima zadnja leta škodovali našim ljudem. G. dr. Zvoki ju smo za njegov nastop zelo hvaležni, ker se posameznik zase ne bori rad.
Naše prosvetno društvo je sedaj na novo o-živelo. V nedeljo 15. t. m. je bil občni zbor pod predsedstvom g. župnika. Občni zbor je bil zelo živahen in so se na njem ustanovili razni odseki in krožki, kot: pevski, tamburaški, športni, dekliški in dramatični. Ustanovil se je tudi Ev-haristični, ki pa prične delovati, ko dobi potrebna navodila od Prosvetne zveze, ki se menda pripravljajo.
Glavne funkcije so prevzeli nasledni člani in članice: Predsednik: Č. g. župnik Jane, podpredsednik Logar Janez, Vodice, tajnica Mici Blažič, Vodice, blagajnik Trampuš Valentin, Utik in knjižničarka Marija Grmovnik, Vodice.
V četrtek se prično fantovski sestanki, katere vodijo fantje sami. Na njih se izvoli vsak mesec zapisnikar, ki beleži potek Fantovskega
VOLNA
za ročno
pletenje
vseh znamk in barv v največji Izbiri:
j Kje?    Pri Savniku!
Streu 4
»GORENJEC*
Štev 39
večera, to pa samo mlajše moči, da se s tem vežbajo za tajnike, katerih nam najbolj primanjkuje.
TR2IC
Spored prosvetnih svečanosti. V nedeljo 29. septembra na dan sv. Mihaela, ki je patron Prosvetne zveze, stopa po treh letih zopet v javnost naše Prosvetno društvo sv. Jožefa s sledečim sporedom:
Točno ob devetih občni zbor v dvorani „Na-šega doma". Ob tri četrt na deset odhod v sprevodu izpred „Našega doma" k sv. Jožefu, kjer bo sv. maša v spomin pokojnim članom za časa dobe, ko društvo ni moglo delovati. Po sv. maši se zopet formira sprevod na cesti pred pošto, ki odide pred „Naš dom", kjer je razhod. Člani in prijatelji društva udeležite se polno-čicvilnol Kdor more, naj se udeleži v narodni nosil
Sporočilo tvrdke Franc Crobathj dr. z o. z. v Kranju
Znatno znižanje cen vsemu inanufak-t urnemu blagu, nadalje konfekcije in perilu, ki smo ga izvedli ob priliki jubileja 50 letnega obstoja tvrdke, je vzbudilo v vseh krogih, zlasti pa med kmetskim prebivalstvom, veliko zanimanja. Od mnogih, ki so izkoristili priliko in si nabavili pri nas v zadnjem času razno blago, nam je biio izrečeno pohvalno priznanje. Mnogo pa je še onih, ki zaradi predzadnje sezije in poljskih del niso bili v stanu izkoristiti te ugodne prilike in so nas naprosili, da bi prodajo po znižanih cenah podaljšali vsaj do novega leta. Vsem to sporočamo,, da podaljšamo rok za cenen nakup do novega leta. Ob tej priliki zagotavljamo vsem, da bomo tudi stalno v bodoče vodili našo prodajo tako, da bomo ob najmanjšem dobičku, ki je nujno potreben za obstoj vsake trgovine, in v največji izberi nudili blago v kar najcenejši nakup, taiko da bomo vnaprej skušali zadovoljiti prav slehernega odjemalca.
Izkoriščujoč to priliko se za številna osebna in pismena čestitanja, ki smo jih bili deležni od številnih naših cen j. odjemalcev in prijateljev k 50 letnici obstoja tvrdke najlepše zahvaljujemo in jim kličemo: Ohranimo si medsebojno prijateljstvo še nadalje.
Gospodarstvo
V gospodinjsko šolo! Kmetijska gospodinjska šola v Kranju sprejema na svoj 6 mesečni gospodinjski tečaj, ki traja od 15. okt. do 15. aprila, zdrava in duševno primerno razvita dekleta, ki se žele priučiti vseh v gospodinjstvo spadajočih del. — Teoretični in praktični pouk vodijo šolske sestre iz Maribora v zvezi s strokovnimi učitelji. Pojasnila daje zavod sam.
Razglas glede licenci ran ja b:'tov
Letošnje liceneiranje bikov se bo vršilo po zudevnom sporedu. Pred licencovalno komisijo treba prignati vse bike, ki so stari nad 15 me-secov torej tudi tiste, ki so že bili licencirani. Prignati je treba tudi bke, ki so namenjeni zu plemenenje lastne živine. Le priznani rodovniški biki na stalnem mestu, ki so bili pregledani pri spomladanskem Zvezinem nadpre-gledu in ki so takrat dobili dopustnico, so oproščeni prigona. Veudur iustniki teh bikov naj pridejo k licenciranju, ako imajo nakaznico za sresko nagrado za 1. 1934., da se jim denar izplača.
Bikorejci naj prinesejo s seboj dopustnice, če je bil bik že kdaj licenciran. Za rodovniške bike je prinesti tudi rodovniške izpiske i n skočne zapisnike. Rodovniške izpiske izda pristojna živinorejska zadruga.
Bikorejci, katerim je bila pri lanskem jesenskem licenciranju priznana za bika nagrada in so prejeli tukrut „nukazuico" za nagrado, morajo dotičnega bika prignati in izročiti komisiji, nakaznico, nakar se jim denar izplača. Če tega ne storijo, bo nagrada zapadla.
Biki, ki bodo spoznani za nesposobne, se bodo nu banovinske stroške rezuli najkasneje v dveh mesecih po licenciranju, uko jih lastniki tekom enegu meseca po licenciranju ne odpro-daju mesarju. Prisilno bodo kastrirani tudi zakotni biki. To so biki, ki ne bodo prignani k rednem licenciranju, četudi so morda bili med letom predhodno ali naknadno potrjeni. Rezani bodo na stroške lastnikov, če se dože-ne, da jih pripuščajo na lastno uli tujo živino proti plačilu ali zustonj, Iustniki pu bodo kaznovani. Kdor pripušča ua tujo uli lastno živino nelicencirnnega bika, bo kaznovan po zak. O pospeševanju živinoreje z globo od 50.- do 1.500 Din, oziroma z zaporom od 1 do 30 dni.
Razpored licencovanj plemenskih bikov v jeseni 1935. v srezu Kranj:
I. Liceneiranje se vrši v torek dne 8. oktobra 1935: ob 6. uri Trboje pri občini, za občino Trboje. Ob 7, uri Sv. Valburga, pri vagi za občino Trboje. Ob 8.30   Cerklje na sejmišču za
občino Cerklje. Ob 10.30 Šenčur pri občini za občino Šenčur. Ob 13.30 Preddvor pri občini za občino Preddvor. Ob 15.30 Pristava pri Primožiču za občine Križe, Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič.
II. v sredo dne 9. oktobra 1935: ob 6 uri Stra-žioče pri občini, za občino Stražišče. Ob 8 uri Staraloka, pri občini ob kolodvoru, za občino Stara Loka. Ob 10 uri Selca pri občini, za občino Selca. Ob 13.30 Železniki pri občini, za občino Železniki. Ob 15 uri Podroštom, za občino Sorica.
Hi. v četrtek dne 10. oktobra: ob 6 uri Ško-fja Loka na sejmišču, zu občine škofja Loka-Zminec. Ob 8 uri Poljane pri občini, za občine Poljane, Javorje. Ob 10. uri Gorenja vas pri občini, za občino Trata. Ob 12 uri Hotavlje, pod kozolcem, za občine Trata, Oselica. Ob 13 uri Trebija pri kovaču, za občino Oselica. Ob 14. uri Sovodenj, za občino Oselica.
IV. v petek dne 11. oktobra: ob 6 uri Kranj na sejmišču, za občino Kranj. Ob 7 uri Prim-skovo pri občini, za občino Predoslje. Ob 9.30 uri Naklo pri občini, za občino Naklo. Ob 11 uri Sp. Besnica pri občini, za občino Besnica. Ob 15 uri Zg. Kokra (Povšnar), za občino Preddvor. Ob 16.30 uri Zg. Jezersko, za občino Jezersko.
Kadilci — pozor! Kadilci morejo dobiti inozemske cigarete nastopnih vrst, imen in cen: Abdulla No 16 (izgovori: Abdula) cena 20 ko madov 40.- Din. Le Khedive Fine No 15 (izgovori: Le Khediv fin) cena 20 komadov 35.- Din. Lučki Strike (izgovori Laki Strajk) cena 24.-Din 20 komadov. Šumel (izgovori: Kernel) cena 20 komadov 20.- Din. Chesterfield (izgovori Česterfild) cenu 20.- Din 20 komadov. Capstan Navy Cut (izgovori: Kepsten Nevi Kat). To je namreč tobuk za pipo in stane 50 gramov 40.— Din, a, i
Te tobačne inozemske izdelke morejo trafike naročati pri 1. prodajnem monopolskem skladišču v Belgradu — Ruska ulica — proti plačilu vnaprej na ček 50.505 Uprave državnih monopolov. Pri nakupu se jim prizna 15i*/o provizija.
Prav bi bilo pu za naše kadilce, da kupujejo le domače izdelke, katerih kakovost se naj bi vsaj tako izboljšala, da ne bi bilo zdravemu človeku krehati in da bi jih mogel kupiti za ne previsoko ceno.
Trg poljskih pridelkov
Žitni trg: Cene pšenici in koruzi se dvigajo. Povpraševanje je veliko, vendar producenti držijo blago, ker pričakujejo še zvišunje cen.
Krompir: letina je kvantitativno dobra, vendar je kvalitativno dobra le v Sloveniji. Nu Gorenjskem je krompir zdrav in debel in se pluču lepo blago po 70 do 75 para za kg. Na Štajerskem notiru beli krompir od 63 do 65 pura za kg. Zadruga je nakladala v pur dneh 20 vagonov novega krompirja.
Zelje: Cene so popustile, ker je prišlo na trg varaždinsko zelje. Nesmisel je torej, da nekateri kmetje z zeljem špekulirajo, posebno še, ker je hitro pokvarljivo, zato ga je treba dati takrat, ko se kupci zgluse.
Fižol: Kupčija je mirna. Kupci se držijo zelo rezervirano, ker je izvoz v zvezi s prevelikim rizikom. Opaža  se lahko popuščanje cen.
Seno, slama, detelja: Cene bodo klub prepo vedi izvoza gotovo čvrste, ker je bila v južnih krajih izredna suša.
Gasilstvo
Podpore gasilskim četam
Ker prirejajo nuše gasilske čete najrazličnejše prireditve rudi tega, da bi za svoje poslovanje pridobile primernu sredstva in ker tudi z ruzličuimi prošnjami in apeli pri naših zavodih in pri posameznikih na razne načine v zgornje namene iščejo potrebna sredstva bo zanimivo vedeti, da obstoji posebni fond zu namene gasilstva.
Ta fond se zbira v smislu /ukona o orguui-zuciji gasilstva pri posameznih banskih upravah. Vanj prispevajo naprimer samo zavarovalnice 4.5°/o vseh premij in gre ta fond zuto letno v velike stotisoče, saj nam je znan slu-čuj, ko je ena sumu zavarovalnica vplačala v ta fond v enem   letu skoro 400.000.- Din.
V tej zvezi opozarjamo naše gasilske čete nu ta visoki fond, du potrebščine čete krijejo v prvi vrsti iz tegu fondu in šele nuto iz sredstev, ki bi jih četa pridobila na drugačne načine.
H
m H L I OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din
VEČSOBNO STANOVANJE se išče, vzame se v najem tudi cela hiša. Ponudbe na upravo.
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jenko Alojzij
dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca)
Služkinja, pridna in poštena, katera zna kuhati se sprejme, k mali družini — brez otrok. Nuslov se poizve v upravi.
Odda se stanovanje soba, kuhinja in shramba Struževo 41.
Kupi se 1000 do 2000 m* stuvbeno parcelo v Ko-kriškem predmestju samo tam, kjer je mo-
Ženini in neveste
vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem
B. Rangus, Kranj
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro.
Javna zahvala
Javna zahvala. Podpisana Marija Ne*vadba, Tržič št. 18 sem imela zavarovane svoje premičnine pri Jugoslov. zuv. banki „Slaviji" v Ljubljani. Ko sem dne 29 8. t. 1. na istih vsled požara utrpela škodo, mi jo je omenjena zavarovalnica najkuluntneje ocenila, vsled česar jo vsakomur najtopleje priporočam. V Tržiču,  dne  18.  septembra 1935.
Nesvudba Marija
JAKOPIN Ivan
TORBARSTVO - KRANJ Po Vaši želji Vam napravim usnjate kov-čege,   damske torbice,  aktovke, nadalje smučarske izdelke, tonkin, leskove palice
ter vseh vrst vezav za zimski šport. Oglejte si izdelke na obrtni razstavi, istotam se sprejemajo tudi naročila.
goča priklopitev vodovoda. Ponudbe „Takoj gotovina" na upravo lista.
Vzamem takoj ali pozneje dvo ali tri sobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico v najem. Ponudbe na upruvo lista pod „Lepo stanovanje".
Sprejmem takoj služkinjo ki se razume v go-spodinstvo k dvema otrokoma. Vprašati Struževo 27.
Orožniški upokojenec s pisarniškim, zemljiško-knižnim ispitom, išče službe hišnika, oskrbnika, skladiščnika ali podobno. Naslov v upravi lista.
Odda se takoj dvo ali tri sobno stanovanje v najem. Vprašati (pod mestom) Stara cesta 13.
Knjige, mape, bloke, albume, odje-malne knjižice, kaši ranje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno
ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU
(za farne cerkvijo) Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno I in ceno.
Javne knjižnice imajo popust!
Za zimo se o-blečete poceni in toplo pri
Jazbecu
Istotam blago za obleke, velikanska izbira srajc, klobukov, zimskega perila, huber-tusov in nešteto predmetov potrebnih za vsakogar. Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarji v Ljublja-ni — Frankopanska ul. 11
M     S A
Šahovska prireditev. Za šahovsko prireditev, ki se vrši v nedeljo dne 29. t. m. v salonu hotela ..Jelen", vlada med tukajšnimi šabisti veliko zanimanje. Razpisana so tudi darila. Jgru-lec, ki ho kot prvi dobil svojo partijo, prejme nagrado Din 50.-, ostale se bodo pu razdelile sorazmerno po uspehih. Pred turnirjem bo imel g. II. Singer poučno predavanje o kraljevem gambitu". Prisotni bodo imeli priliko, zusledo-vati potek šah. varijant, ki se jim bodo predvajale nu demostracijski plošči. Radi obsežnosti programu se prične prireditev točno ob 19 uri.
SLABA
Hlebš
stavbeno steklarstvo, šipe, ogledala, slike, steklo, porcelan, kuhinjsko orodje, vse za gospodinjstvo KRANJ
OBUTEV  ŠKODI !
Ce nosite v deževnem času Slabo obutev, je gotovo to kvarno za Vaše zdravje. Vsako obuvalo mora biti tako, du noga more dihati in da človeka še tako naporna pot ne utrudi.  Čevlji lahki in težki, kupljeni v
domači trgovini
Franc Strniša - Kranj
so najboljši.   Kdor enkrat kupi pri nas, ostane naš stalni prijatelj popravila se izvršijo solidno in hitro.
Vsa
Kranj
SODARSKO PODJETJE
F. Češenj -
JENKOVA  ULICA 25.
izdeluje vsakovrstne sode in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema v popravilo že rabljeno leseno posodo. Vsa dela se izvršujejo natančno po želji. Cene nizke.
Rati Prinčič in Milka Triler
PRODAJA SADJA
KRANJ
Na obrtni razstavi si oglejte izbiro vsakovrstnega svežega sadja. Nudimo res lepo blago po zelo nizkih cenah.
strojno mizarsho v Krizah
izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela po poljubnih skicah in načrtih pri-prosta in najfinejša dela.
Oglejte si dela na razstavi v Kranju.
JANKO ZUPAN
STROJNO MIZARSTVO — KRANJ
Izdelovanje modernega pohištva. Stavbeno mizarstvo. Solidno delo. Zelo nizke cene. Točna postrežba.
pravi samo s tem znakom
Za
Dirt 1
Vam nudi znana slaščičarna ANTON MOHOR  najfinejše   kremove rezine.
Uverite se o prvovrstni kakovosti.
Obrtna razstava
Mohor
*~Í7 i Z D E L 'tfVv ■•
""•I PATENT rRAl$OTv2£,
>£\hu b e rtus-su kka/V
nos/jo neprernočl/iv
TIVAR HUBERTUS
Kupujemo od	naših članov:
	fižol vse vrste, krompir „Oneidaft in „Rožnika,
	zelje v glavah, oves, pšenico, rž, itd. ter pla-
	čamo takoj v gotovini.
— Kmetijska	okrajna zadruga v Kranju —
Usnje
vse čevljarske potrebščine, gornje dele čevljev, dalje veliko izbiro dulboksa, pitlingov, boksa, laka, ševroa, spodnjega usnja i.t.d. nudi po zmerno nizkih cenah tvrdka
Ivan Pernuš — trgovina usnja — Kranj
lliliillllililllllllll^
ZIMA
ZA ŽIMNICE VSEH VRST
PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH
VEDNO NA ZALOGI
SAMO PRI TVRDKI
J. KNIFIC
Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis
tovarna za žimo
Stražišče pri Kranju
Telefon interurban 2
Pollak Jurij
strojno mizarstvo — Kranj
Moderna oprema novodobnih stanovanj, hotelov in drugih javnih lokalov. Izdelava vsega stavbenega pohištva v času primernih oblikah.
DELO SOLIDNO!
CENE ZMERNE!
Zahvala
Ob priliki izgube naše ljubljene hčerke
MARICE
smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja, da nam je nemogoče vsakemu posebej se zahvaliti, zato se tem potom iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čast. duhov. g. kat. Žužku za poslovilni govor in spremstvo na njeni poslednji poti. Nadalje tudi gg. Slapar-jevi in Vodenik-ovi za poklonjeno cvetje in sočutje z nami kakor tudi Marijinemu vrtcu in njenim dragim součenkam, ki so našo ljubo Marico zasule s cvetjem.
Vsem skupaj Bog plačaj!
Rodb. Kovači*
Stran 6
»GORENJEC«
Štev. 39
Ob priliki obrtne razstave Vas vabimo« da obiščete paviljon
slaščičarne
ink
Prvovrstno, vsak dan sveže pecivo!
Reklamne cene!
nasvet in dober prijat Ij sta xlata uradna
Štedilnike vseh vrst v železnem, medenem in kromiranem okvirju, lončene peči v vseh oblikah, kakor tudi krušne peči vseh velikosti, e-raajl ploščice za oblaganje štedilnikov, kuhinj, kopalnic, mesarij itd., keramitne plošče za tlakovanje, Vam svetujem, da si nabavite le pri znani domači tvrdki
Oselji Vinko
splošno pečarstvo KRANJ (poleg gimnazije)
Oglejte si izdelke na 111. obrtni razstavi!
NajsoHdneje izvršujem vsa
popravila štedilnikov in peči.
y ^ ■ !   r   »   y  m m m
Blago za deške obleke: m Din 12.-, 20.-, 24.- 26.-
Blago za fantovske obleke: m Din 30.-, 35.-, 40.-, 45.-, 50.-Volneno športno blago za fantovske obleke
m Din 40.-, 45-, 50.-, 58.-, 62-Volneni moški kamgarni: m Dm 80*-, 90.-, 100,-, lilk-
Volneni moški štofi:_ m Din 50.-, 67.-, 70.-, 75.-
Moderno vzorčasti čisto volneni kamgarni:
m Din 120.-, 130.-, 140.-, 150.-, 160.-
Originalni angleški in češki kamgarni:
m Din 170.-, 180.-, 190.-, 200.-
Najfinejši m 210.-, 230.-, 250.-, 270.—300.-
Cisto volneno blago za moške športne obleke:
ni Din 85.-, 95.-, 110.-, 115.-
Originalni češki športni štof:
m Din 125.-, 135.-, 150.-, 165.-, 180.-, 200 250
Velika izbira v črnih šlofih za ženine: ni že od Din 120 270
Modri kuingarni cenejše vrste:      m Din 45.-, 60.-, 75.-, 90.-
Modri kumgami la kvalitete:
Din 105.-, 120.-, 150.-, 175.-, 190 210,-
Originalno angleško blago za jesenske plašče:
m Din 195.-, 220.-, 240.-
Volneno blago za trenehoate: ni Din 135.-, 190.-, 200.-, 220,-Modro sukno za želczničnrske ali smučarske obleke:
in Din 36.-, 44.-, 48.-, 55.-, 65,-, 90   110
IVAN SAVNIK KRANJ
Anton Kos
Strojno mizarstvo
Klane - Kranj
Izdelava modernega pohištva in stavbno mizarstvo. Cenjenemu občinstvu vljudno priporočam, da si ogleda kvalitetne izdelke na obrtni razstavi v Kranju, ter se prepriča o solidnem delu in nizkih cenah.
Za časa obrtne razstave v bivšem Majdičevem mlinu v Kranju sf oglejte paviljon tvrdke Ivan Bitenc — splošno ključavničarstvo, ki Vam nudi priznano najboljše in najsolidnejše blago:
vsakovrstne moderne štedilnike, vrata za krušne peči in dimnike, vrtna Vrata, balkonske, stopnifke in vrtne (igraje, ostn*-žene vsakovrstne kovinske predmete itd. — Autogenlčno varjenje. Sprejemajo se vsa v stroko spadajoča dela, popravila mlatilnic, dvokoles in otroških vozičkov. Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča
i     i   h i : -
Bitenc Ivan
Kranj, Gasilski trg štev. 7. trgovina dvokoles in šivalnih strojev Vidovdanska cesta št. 11. (poleg drž.gimn.)
' ti
Prečrtajte pazljivo!
Reklamno  belo platno 75 cm  m D 5.—
Kranjsko   belo platno 75 cm m I> 4,—
Jugoslavija belo platno 75 cm m D 7.—
Reklamni Sifon
m D 8.50
Brisačo  . .   m D 7.—
Brisače karo m D 8.—
Platno svetovnih znamk Lillien in Schroll vedno v zalogi
Žamet rožasti
m D 17.-
Angleški gladki žamet
v vseh barvah .... m D 40.
Umetna svila, vse
bnrve .......m D 10".—
Crepe de Chine . . . m.p 23.— Crepe de Chine, franc. m D 26:—
Originalni češki volneni štofi najmodernejših vzorcev in barv, za damske obleke, 130 cm široki m Din 30.-, 40.-, 68.-Najfinejše vrste volneno blago za damske jesenske plašče in obleke, 130—140 cm široki m Din 75.-, 85.-, 95.-
REKLAMA : volneni Georgetes 130 cm širok     m Din 86.-
Ceški čisto volneni športni štofi za damske zimske plašče _Din "0.-, 75.-, 85.-, 120,-
Zadnje pariške mode. damsko čisto volneno blago za jesenske in zimske plašče!
Lainage bontonne multicolore, Drape parisien, Peau de laine côtelée itd, itd,  m Din 130.-, 150.-, 165.-, 175,-, 200,-
Razni pliši, astrahan, baržun, kožuhovina _ ovratniki, boe__
VOLNA ZA ROČNO PLETENJE! vseh znamk in barv
..Golob" (Taubcn) volna v r>0 raznih barvah, m. štrena D. 1 .-Veriga" (Ketten) volna za nogavice in poluverje str. D. 8.-LGelbschild" volna za puloverje in nogavice       štr. D. 14.-. ..Spori" debela dvobarna volna za spori puloverje štr. D. 14-..Mačka" debela s|X)H volna v klopkah kom. D. 14.-
|„Angora". specialna dvobarvna volna klopka D. 24.-
IVAN SAVNIK KRANJ