LETO XXXIII. —Številka 34	20. avgusta 1981 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Lesni sejem 1981
stran 3
Nov gasilski dom v Kotmari vasi
stran 4
Prva zmaga SAK-a
str. 8
V______________________J
•	Včeraj je bila v občinski hiši
•	v Škofičah sodnjiska obravnava { v procesu župana Bürgerja proti
•	občinskemu odborniku Po-
•	sratschniku. Vzrok temu proce-
•	su je lanska oddaja ORF-a »Ar-| gumente«, ki jo je avstrijska te-
2	levizija prenašala direktno iz
•	Škofič in ki se je vrtela okoli
3	poslovanja župana Bürgerja. V 3 ^j oddaji je, kot je znano, svo-| bodnjaški občinski odbornik na-
•	padel župana zaradi nekorektne-
•	9a poslovanja in ker je menda 3 oškodoval občino za kar 3 precejšnjo vsoto denarja. Župan J Bürger je nato tožil Posrat-
•	schnika zaradi žalitve časti. Posratschnik je v oddaji dejal,
da se je zasebnik Bürger kot žu-Pan nedovoljeno obogatil na račun občine, ker je znal občino vpreči v svoje osebne interese. Očital je žu-
panu, da si je on pri nakupu Tratnikovega jezera zasigural za večne čase pravico kopanja, to pa s tem, da si je v svoj prid pustil potrditi pravico 70 prostih vstopnic. Vsi drugi pa morajo vstopnice plačati.
Nadalje je dejal, da Tratnikovo jezero sploh ni javno, saj je samo voda v rokah občine, dočim pa je zemljišče v rokah zasebnikov, tudi Bürgerja. Posratschnik je poleg tega izdal še letak, v katerem je svoje trditve samo ponovil.
Pri včerajšnji obravnavi je bil zastopan ves občinski svet. Obravnavo je korektno vodil višji deželni sodnijski svetnik ddr. Oraže.
Posratschnik je ostal pri svoji trditvi, da Tratnikovo jezero ni javno, kajti občina nima do njega nobenega javnega pristopa. Povsod se je treba poslužiti privatnega zemljišča. No, in mejaš na jezero
je tudi Bürger. Omeniti pa je treba, da so gospodarski interesi privatnikov močnejši od želje po prepovedi dostopa k jezeru.
Ostale priče so nato povedale, da Bürger nima 70 prostih kart za kopanje, ampak si jih delijo kar štirje delničarji, to so preostali delničarji nekdanje »Bad-Wörthersee Ges. m. b. H.«, ki jo hočejo sedaj razpustiti. Jasno je tudi bilo povedano, da je tako nakup jezera kot ves nadaljnji razvoj občinski svet več ali manj soglasno potrdil, kar je našemu listu potrdil tudi občinski odbornik, zastopnik EL Škofiče, Herman Jäger. Kot priča je izjavil, da je občina staro občinsko kopališče prodala po vrednostni ceni.
Županovi frakcijski kolegi pa so bili mnenja, da je pri oddaji »Argumente« bil župan oškrnjen tako za


Malo je hiš in stavb, kjer bi se tolikokrat in tako prešerno razlegal otroški smeh, donela Pesem iz mladih grl in se čul ,0Pot otroških nog. Taka hiša je Rebrca, stara komenda tam nad vijugasto cesto, ki pelje v Želez-no Kaplo. Iz tedna v teden se
tam srečujejo otroci in mladi, razne organizacije prirejajo tečaje in shode, tiste pa, ki jim je bilo žal prihoda, pa lahko prešteješ na prstih ene roke in ne vem, če jih je toliko.
Tisti, ki zelo radi pridejo na Rebrco, so ministranti. Letos jih je kar 26 iz raznih slovenskih in
dvojezičnih far južne Koroške »zasedlo« komedo. Največji del je bilo Šmihelčanov in marsikateri Rožan jo je že začel »robiti« po šmiheisko. Vodila sta jih Hanzi Mečina iz šentiljske fare ter Albert Smrečnik iz Globasnice.
Obiskovalci celovškega lesnega sejma so se po ogledu razstavišč odpočili in okrepčali. Kmalu bo sejem zaprl vrata. Obširno poročamo
na 3. strani.
Jugoslovanski dan na celovškem sejmu:
V jeseni nov termin za karavanški predor — dinarske restrikcije le začasne
V	jeseni bodo določili nov termin za začetek gradnje karavanškega predora. To je povedal v sredo na tiskovni konferenci pred koroškimi novinarji zastopnik gospodarske zbornice Slovenije Slavko Breznik. Ob jugoslovanskem dnevu na celovškem sejmu so gospodarstveniki iz Slovenije in Hrvaške tudi obžalovali, da lani ni prišlo do gospodarske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Zdaj sta pač obe deželi odvisni pri blagovni izmenjavi predvsem od kontingenta na sejmih.
V	imenu gospodarske zborni- darska zbornica Slovenije bo
ce Slovenije je dejal član izvrš-	zaradi tega, ne glede na te ukre-
nega odbora Slavko Breznik, da	pe, še bolj podpirala vse oblike
ima gradnja karavanškega pre- gospodarskega sodelovanja, tu-dora prednost na prioritetni li- di na turističnem področju. Po-
sti, ki ga je slovenska skupščina sprejela na predlog predsednika slovenske vlade Janeza Zemljariča. Po tem predlogu naj bi se v jeseni dogovorili za dokončni termin gradnje, ki seveda sedaj dela preglavice tudi avstrijski strani. Po vsej verjetnosti bodo morali na avstrijski strani ponoviti razpis za gradbena dela, ker so dosedanje cene zastarele. V Sloveniji je pripravljenost tu, začetek gradnje pa bo odvisen tudi od pripravljenosti ostalih republik in pokrajin v Jugoslaviji, da sofinancirajo projekt. V ostalem pa za blagovno izmenjavo med Slovenijo in Koroško »ne sme biti administrativni ovir«. Tako je Breznik menil, da so tudi dinarske restrikcije le prehodnega značaja. »Normalno je, da zaradi plačilne bilance začasno uvedejo devizne ukrepe, ni pa normalno, če taki ukrepi ostanejo dolgoročno,« je dejal Breznik. Gospo-
sebej pa forsirajo »višje oblike gospodarskega sodelovanja« — kooperacijo med podjetij in nastop na tretjih tržiščih. Kot pozitiven primer je Breznik omenil podjetje predsednika gospodarske zbornice za Koroško Baurecht in podjetje Kerenčič iz Ormoža, ki letos nastopata s skupnim produktom v Franciji, na Japonskem in Bližnjem vzhodu. Očitno torej Baurecht, ki je tudi vodilni politik ÖVP ničesar nima proti tesnemu gospodarskemu sodelovanju s Slovenijo kadar gre za lastno podjetje. Gospodarska zbornica za Koroško, ki jo Baurecht vodi kot predsednik, pa je baje štela med največje nasprotnike gospodarske pogodbe.
Blagovna izmenjava med Slovenijo in Koroško je v lanskem letu dosegla v okviru sejemskega sporazuma 143 milijonov šilingov, kontingent so letos povečali za 20 odstotkov.
možnost, da bi svoje stališče podrobneje utemeljil, kot tudi za zmenjeno zaključno izjavo.
To je nato kot priča potrdil tudi župan. Rekel je, da se je z urednikom oddaje pred pričami zmenil, da bo imel zadnjo besedo in da vse resnice ni mogel povedati, ker ni dostikrat prišel do besede. Dejal je, da je zemljišča pri Tratnikovem jezeru kupil, ker so prejšnji lastniki prosili za to. »Bili so v stiski,« je dejal. Nadalje je vedel povedati, če občina ne bi kupila jezera, bi prišlo v roke nekega Italijana.
Po njegovem ima on samo izgubo, ker mora vsega skupaj letno plačevati okoli 60.000 šilingov davkov in drugih obveznosti. Zato je dejal, da bo svojih 20 prostih vstopnic prodal, kajti »moji gostje se tam ne kopajo«. Na vprašanje, če se je vsa zadeva odvijala res po pravi poti, je vedel povedati, da so nadzorni organi odobrili vse.
Na vprašanje, kaj je sedaj z »Wörtherseegesellschaft« je rekel, da jo je prevzela občina in da bo zato občina, po sklepu občinskega sveta, nosila vse stroške te družbe.
naš tednik
MIHAZABLATNIK, MAKS ZDOVC:	17. del
Kmet v stiski
Sistematično izpodrivanje kmetov iz mlečne produkcije?
Po zadnjem sporazumu o mleku (Milchmarktregelung) spomladi lanskega leta veljajo sledeče določbe:
Tistim kmetom, ki so v zadnjem letu dosegli svoj kontingent (vsota mleka, izračunana iz poprečja zadnjih let, ko še ni bilo tega odloka), se ta malo poveča; pri onih pa, ki kontingenta iz različnih vzrokov niso mogli ali niso hoteli doseči, povečanje ne pride v poštev (kontingent presegajoče mleko skoraj nima vrednosti).
Očividno je, da slednji, ki niso v stanju producirati mleka zastonj, hudo nastradajo. Nerazumljivo je, zakaj ne povečajo kontingenta tudi tistim kmetom, ki živijo v področjih, kjer se je procentualno manj produciralo. Ni še dovolj tega! Z novim sporazumom o vrednosti mleka (določajo ga po kvaliteti), se je stanje za kmete ponovno poslabšalo in je rentabilnost ponekod že dvomljiva!
Zakaj je tako?
Novi sporazum o kvaliteti mleka in njegove hibe
Do danes, kakor tudi še do 1. 1. 1984 ocenjujejo mleko s pomočjo štirih oz. šestih prob:
1.	proba o nesnagi — rezultati niso najbolj zaupljivi!
2.	reduktase-proba — je netočna in jo bodo 1.1. 1984 nadomestili z drugimi probami, ki bodo nakazale celotno število zarodka (Keime) oz. celotno število mikroorganizmov v mleku. Ta proba tudi ni najboljša, vsekakor pa je boljša od reduktaseprobe!
3.	tako imenovani Hemm-stoff-test
4.	določanje količine maščob V sirarnah se poslužujejo še:
5.	probe vrenja (Gärprobe) —-slaba reduktase-proba
6.	white-side testa (poskus o zdravju vimna)
Obupan kmet
Pomemben sklep jugoslovanske vlade:
Za tuje turiste blago brez prometnega davka
Zvezni izvršni svet je pred dnevi sprejel sklep, da bodo tuji turisti pri nakupu jugoslovanskega blaga v jugoslovanskih trgovinah oproščeni plačila zveznega prometnega davka, kar pomeni, da bodo izdelki cenejši za okrog 16 odstotkov. Čeprav je bilo sprva objavljeno, da bodo teh ugodnosti deležni samo tuji turisti, pa je sedaj že znano,
da ta sklep velja tudi za jugoslovanske delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, prav tako pa bodo plačila davka oproščeni tudi jugoslovanski državljani, ki imajo devizne račune.
Vse podrobnosti o načinu prodaje za devize sicer še niso znane, saj bodo obrazložene v dveh sklepih zveznega izvršnega sveta, ki
Deželni tajnik FPÖ Jörg Haider, ki je rad politični moralist ima težave: Dunajski politični magazin profil poroča, da je tajnik FPÖ več mesecev prejemal svojo plačo — od industrijalca. Plačala ga je tvrdka Kostman, ki hoče prav v Dobrovi zgraditi napravo za drobljenje kamenja ...
Ze od nekdaj se ljudje bavimo s športom. Nekateri se ukvarjajo s športom da si krepijo zdravje, spet drugi, da zmagujejo, drugi pa s športom služijo denar. Za vse pa šport pomeni in mora pomeniti šola za oblikovanje osebnosti. Človek se uči zgubiti in zmagati. Mora se znati obvladati, spoštovati mora svojega »nasprotnika«. Le tako bo športnik dosegel svoj cilj, ki si ga zastavi.
Seveda pa je za vsako tekmovanje potreben denar — in tega ni nikoli zadosti. Velikokrat je ravno denar tisto, kar prepreči posameznemu športniku oz. ekipi, da prodre. Tisto, kar bi moralo v športu pomeniti najmanj, ravno to je največkrat kamen spotike. Vse se suče okrog preljubega denarja. Na Koroškem
je, posebno v nogometnih klubih, finančno stanje »borno«. Tudi pri koroških Slovencih stvar ni zlata. Slovenski atletski klub, ki tekmuje v 2. koroški ligi, je v finančnih škripcih. Klub tekmuje s štirimi moštvi, s šolarji, mladinci, pod 23 in članskim moštvom. Nedeljo za nedeljo igralci tekmujejo in se izpostavljajo velikokrat »nečloveški« publiki. Vsi vemo, da za nas koroške Slovence zmaga oz. uspeh pomeni nekoliko več kot samo športni uspeh.
t vsa druga slovenska kulturna društva, opravlja tudi naš nogometni klub svoje delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Vsak nogometaš SAK-a se zaveda, da poleg športa opravlja še neko drugo nalogo, za katero se v drugih klubih ni treba »brigati«. Delo,
ki ga opravljajo naši nogometaši in ne le nogometaši, marveč tudi vsi drugi športniki v slovenskih društvih, ni »nesmiselno brcanje žoge«, kot mi je pred nedavnim dejal starejši gospod, Slovenec.
Naši rojaki se (hvala Bogu) množično udeležujejo raznovrstnih prireditev. Koncertne'dvorane so polne, na podeželju so dvorane napolnjene največkrat do zadnjega kotička, zbira se mlado in staro. Športne prireditve pa so največkrat zelo slabo obiskane, zbira se vedno ista publika, ki je na ta ali oni način povezana s športnim društvom. Pravzaprav je omenjena izjava starejšega gospoda, da je nogomet »nesmiselno brcanje žoge«, značilna za koroške Slovence. Kdor je kdajkoli nastopil, ve, da podpora publike vsekakor zelo vpliva na izvajalca, da se človek s tem stopnjuje.
Druga plat pa je finančna podpora. Kakor npr. za pevca sta tudi za športnika potrebni moralna podpora in priznanje.
Slovenski atleski klub je trenutno visoko zadolžen. Rdeče številke nenehno rastejo. Doslej na prošnje kluba ni bilo nobenega pozitivnega odgovora. Slo-
venska podjetja, ki bi lahko podpirala n a š edini nogometni klub 2. koroške lige, imajo za šport, kakor kaže, »gluha ušesa«. Upam, da sem se zmotil in da nas bo ta ali oni podjetnik poučil o nečem drugem. Nogometaši, ki prihajajo iz vseh predelov južne Koroške, vedo, kaj pomeni slovenski klub. Požrtvovalno prihajajo iz več sto kilometrov oddaljenih krajev na tekmovanja. Vse to naj upoštevajo in premislijo tisti, ki so mnenja, da se nogometaši slovenskega kluba na igriščih zabavajo, ter da jim je tekmovanje le v osebno zadoščenje.
Treba pa je upoštevati še nekaj. Pevski zbor, če to vzamem kot primer, je mnogo laže vzdrževati kakor nogometni klub. Z rednimi koncerti in drugimi prireditvami si društvo »prisluži« denar. Slovenski atletski klub pa te možnosti nima. Tudi izdatki so v nogometnem klubu večji, kakor v pevskem društvu. Zato je klubov-ska »banka« izčrpana. Mislim, da bi bila naša naloga, da pripomoremo k temu, da se bo stanje izboljšalo. Saj je naš skupni cilj, da Slovenci na vseh mogočih področjih dokažemo, da nismo le nepotreben drobiž, marveč, da smo pomemben del Koroške.
bosta objavljena v 44. številki uradnega lista Jugoslavije, vendar je že jasno, da bo ukrep veljal za nakup blaga široke potrošnje razen prehrambenih izdelkov. Tako bo moč za devize kupiti izdelke bele tehnike, potniške avtomobile, konfekcijo, gradbeni material in druge izdelke.
Tuji turisti bodo za devize lahko kupovali samo v trgovinah, ki bodo imele menjalnico, saj bodo turisti morali menjati natančno toliko deviz, kolikor bo znašala dinarska protivrednost blaga, s potrdilom o menjavi deviz pa bodo kupci lahko prevzeli blago.
Jugoslovanski delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, bodo prav tako lahko zamenjali devize v trgovini brez dokazila o imetju deviznega računa, medtem ko bodo morali Jugoslovani, ki žive v domovini, to dokazati.
Umrl je Aleš Bebler
V Ljubljani so pretekli petek pokopali z največjimi državniškimi častmi dr. Aleša Beblerja, bivšega veleposlanika in zastopnika Jugoslavije pri Združenih narodih. Aleš Bebler je po vojni bistveno sodeloval na mednarodnih pogajanjih za ureditev meje. V Londonu se je pogajal tudi z avstrijsko delegacijo za meje na Koroškem. »Pomemben del svojega življenja po vojni je Aleš Bebler posvetil afirmaciji nove Jugoslavije,« je na pogrebu Beblerja dejala Vida Tomšič. Kot partizan je Bebler predvsem deloval med primorskimi Slovenci, njim je posvečal vedno svojo posebno skrb. Tudi kot zastopnik Jugoslavije v varnostnem svetu OZN se je Bebler predvsem zavzemal tudi za pravice manjšin.
Umrl je
Stevan Doronski
14. avgusta je v Beogradu umrl član predsedstva SFRJ Stevan Doronski, ki je bil dolga leta eden od najožjih sodelavcev Tita. Doronski se je rodil 26. septembra 1919 v vojvodinski vasi Krčedin. Gimnazijo je obiskoval v Sremskih Karlovcih. Partizanom se je priključil že 1941 in bil dalj časa politkomisar podonavskega partizanskega odreda. Po vojni je sprva
upravljal razne politične funkcije v Vojvodini, nato pa tudi v Srbiji. Od 16. maja 1977 do 16-maja 1978 je bil podpredsednik Jugoslavije, od oktobra 1979 do oktobra 1980 pa je vodil tudi Zvezo komunistov Jugoslavije-Do svoje smrti je bil član najožjega državnega in partijskega vodstva Jugoslavije.
Obiskovalci so z zanimanjem sledili besedam o energiji.
Letos je celovški sejem slavil svojo 30-letnico. Vrata na sejmišče so bila odprta tokrat prvič samo šest dni. Lesni sejem v Celovcu je mednarodno na dobrem glasu, o čemer pri-
čajo številne prijave razstavljal-cev. Najbolj jasen dokaz za to je, da je sejmišče pol leta pred lesnim sejmom bilo popolnoma razprodano. Vsekakor je to potrdilo, da je sejem potreben in kvaliteten.
*
Razstavljalcev je letos v Celovcu bilo 1511, od tega jih je bilo 807 iz Avstrije, ostali pa iz inozemstva. Neevropskih držav je bilo tokrat zastopanih 6 — Afganistan, Indija, Japonska, Kanada, Perzija ter ZDA.
*
Obiskovalci so si lahko ogledali najmodernejše stroje. Vsak dan so razstavljalci informirali in pokazali najrazličnejše funkcije strojev, ki so na trgu novi. Razstavljalci so nudili za vsakega nekaj. Raznorazne stroje, opreme, pripomočke za gospodinje; skratka, človek je videl in našel, kar si je želel.
*
Celovški lesni sejem je postal tradicionalen. Tradicionalni so tudi razstavljalci, kot tudi Publika. Kljub temu pa lesni sejem nikakor ni postal dolgočasen, saj razstavljalci vsako leto presenetijo z raznoraznimi posebnimi programi, ki razveseljujejo obiskovalce. Celovec je za kratko časa bil središče avstrijskega lesnega gospodarstva.
Razstavljalci niso hoteli strojev oz. pripomočkov le prikazati, marveč tudi pokazati funkcionalnost le-teh. Predvsem je to veljalo za mizarstvo na letošnjem sejmu. Več mizarjev je
pred publiko »ustvarjalo« razne opreme.	*
Japonska je tokrat predstavi-
la poseben traktor za delo v gozdu, ki je prava novina na evropskem trgu. Traktor, ki tehta
razmeroma malo (2600 kg), je močan 27 PS ter je zelo ugoden za delo v gozdu.
*
Kako se les in odpadki popolnoma izkoristijo, so si obiskovalci sejma lahko ogledali pri razstavišču nekega celovškega podjetja.
*
Švedski razstavljalci so tokrat predstavili najmodernejše pripomočke za gozdarstvo.
*
Kot vsako leto pa je tudi letos mladina imela veliko možnosti za zabavo. Zabavišče, »kavarne in gostilne« so bile odprte tudi zvečer. Kljub visokim cenam so se gnetile množice od postaje do postaje.
*
Kot vsako leto, je tudi letos KELAG informirala obiskovalce o preskrbi energije. Poleg tega je KELAG informirala publiko tudi o pravilni in čimbolj uspešni trošnji energije. Tako so predstavili črpalke, ki sorazmerno poceni »producirajo« toploto.
Ob priliki letošnjega 30. jubileja lesnega sejma v Celovcu, je zvezni predsednik Kirchschläger v svojem otvoritvenem govoru apeliral na partnerstvo med državami, ki je prav v tem času, kot je dejal, zelo potrebno.
*
Tudi letos je bil celovški lesni sejem dobro obiskovan. Parkirišča v centru mesta so bila prenapolnjena. Lesni sejem pa je bif za marsikaterega tudi presenečenje. Marsikateri je srečal svojega prijatelja ali znanca, ki ga je povabil na kozarček vina in z njim poklepetal. Srečevalo se je staro in mlado, visoki funkcionarji, politiki ...
*
Ko je lesni sejem na večer zaprl svoja vrata, se je mladina pomaknila na zabavišče. Z mrakom je zasijalo morje tisočih
lučk. Z nasmejanimi obrazi in veseljem so se gnetile množice pred vrtiljakom, pred streljarna-mi; marsikateri je poskusil svojo srečo pri kegljanju, spet drugi so se raje vsedli za mizo in se pogovarjali ob dobri (ne poceni) kapljici.
Razstavljalci so po napornem
delovnem dnevu prešteli zasluženi denar ter se odmaknili k počitku. Zadnji obiskovalci so zapuščali sejmišče oz. zabavišče v zgodnjih jutranjih urah. Prenekateremu so se zapletale od izmučenosti ali preobilnega užitka pijače noge. Polagoma sta glasba in hrup prenehala, sejem je za kratko časa zaspal...
Mladina se je zabavala podnevi,...
Bodo zvezne dežele ustanovile družbo za uvoz goriva?
»Lahko si predstavljamo, da bi ustanovili posebno družbo zveznih dežel, ki bi ceneje uvažale gorivo,« je sporočil ob otvoritvi koroškega lesnega sejma deželni glavar Wagner, ki je dejal, da je že v pripravi študija, v kateri naj bi izdelali predloge za takšno družbo. Na otvorit-
vi sejma je spregovoril tudi predsednik dr. Rudolf Kirchschläger, ki je sejem tudi odprl. V pozdravnih besedah je celovški župan Leopold Guggenberger tudi spregovoril o dinarskih omejitvah, ter dejal, da bo kljub omejitvam treba nadaljevati gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo. Na otvoritvi je predsednik gospodarske zbornice in podpredsednik celovškega sejma Karl Baurecht ostro nasprotoval predlogu o pettedenskem dopustu, kot ga je predlagal minister za socialna vprašanja Dallinger.
Mnoge obiskovalce lesnega sejma je privabila glasba in petje.
čo h rili na nnnnri Wn cp ip nri7naln mnrip luči.
Med razstavljalci je bilo tudi podjetje Gasser iz Bilčovsa.
informacija je bila v ospredju.
4/domače vesti
[TH	20. avgusta 1981
|naš tednikj	___________________________________________________
KOLESARSKI IZLET Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Kraj: štart — pri Kovaču na Obirskem
Čas: nedelja, 23. 8. 1981, ob 11. uri Progi: Obirsko — Železna Kapla in nazaj (14 km); Obirsko — Železna Kapla — Jezerski vrh‘in nazaj (44 km)
FOLKLORNI VEČER
Prireditelj: SRD »Drabosnjak« na
Kostanjah
Kraj: slavnostna dvorana občinske hiše v Vrbi
Čas: sobota, 22. avgusta 1981, ob 20.30 uri
POLETNA VESELICA Prireditelj: EL Bilčovs Kraj: gostilna Seher (Knabrle)
Čas: sobota, 22. 8. 1981, ob 20. uri Igra: Alpski sekstet
KULTURNI VEČER
Prireditelj: SRD »Edinost« v Škofi-
čah
Kraj: gostilna Bürger v Škofičah Čas: sobota, 22. 8. 1981, ob 20.30 uri
Nastopajo:	Domači pevski zbor;
Janšejev oktet in kot gost večera: Obirski ženski oktet
Dunajski, graški in celovški klub slovenskih študentov vabijo na TRADICIONALNI VSAKOLETNI IZOBRAŽEVALNI SEMINAR
ki bo letos od 3. do 5. septembra v bivši kmetijski šoli v Podravljah. V širokem krogu bomo obravnavali 4. 9. našo kulturo, dopoldan 5. 9. pa narodnopolitično situacijo in še kaj.
ROMARSKO POTOVANJE V LURD
od 24. septembra do 2. oktobra 1981
Prijaviti se je treba najzadnje do 1.
9.	na naslov:
P. Jakob, župnišče Lipa, 9220 Vrba, ali osebno pri vratarju kapucinskega samostana v Celovcu, Waaggasse 15, ali na Dušnopastirskem uradu, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
Cena: vožnja, vsa prenočišča in hrana skupno okrog 5500.— šilingov.
Nameravamo obiskati tudi znameniti samostan Montserrat v Španiji.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72565. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommeregger. — Tisk:	Tiskarna
Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26.
Marija Prejmnik iz Grabalje vasi v občjni Škocijan je praznovala svoj 50. rojstni dan. NT prisrčno čestita.
*
Visoko starost je dosegel Voranc Bister, po domače Vuž-njakov oče iz Svetne vasi v občini Bistrica v Rožu. Pred kratkim je namreč praznoval svoj 80. rojstni dan. NT čestita.
Študij teologije je na salzburški univerzi zaključil Pavel Olip iz Sel. Magistru teologije, ki je maturant Slovenske gimnazije, čestitamo!
*
V Štebnu pri Globasnici je praznovala 80. rojstni dan Marija Dumpelnik, Gašperceva mama. Iskreno čestitamo!
*
Državni prvak v kegljanju je postal Maks Mang iz Rožeka. Državnemu prvaku čestitamo!
V Kotmari vasi so odprli nov gasilski dom
Zaradi čedalje večjih potreb nista ne stari kotmirški gasilski dom ne pošta ustrezala zahtevam našega časa. Pa tudi oprema kotmirških gasilcev ni bila takšna, kakršna bi morala biti. Zato je kotmirški občinski odbor pred dvema letoma sklenil zidavo novega gasilskega doma, ki daje tudi streho pošti, in nakup nove gasilske cisterne TLF 2000.
Po nekaj več kot enoletnih delih so odprli v soboto, 15. avgusta 1981, novi gasilski dom in predali tudi novo cisterno. Po recitacijah in pozdravni pesmi je pozdravil župan Josef Struger številne navzoče, med njimi deželnega glavarja Leopolda Wag-nerja, predsednika koroškega deželnega zbora Josefa Gutten-brunnerja, deželnega gasilskega komandanta Reberniga, predsednika koroške poštne direkcije Karla Zilla, številne predstavnike gasilcev in gasilskih društev, okoliške župane in zastopstvo gasilcev iz Tržiča pod vodstvom Milana Valjavca. Na kratko je orisal razvoj kotmirške požarne brambe, ustanovljene leta 1887, in razložil, zakaj so se v Kotmari vasi lotili te drage investicije; poslopje za gasilski dom in pošto stane okoli 7 milijonov, cisterna pa okoli 1,6 milijona šilingov. Občina sama te izredne investicije ne bi zmogla, zaradi tega da velja iskrena zahvala koroški deželni vladi za izdatno podporo, ki bo seveda potrebna tudi še naslednja leta.
Prizadevnost domačega gasilskega društva in čut za solidarnost med domačim prebivalstvom pa dokazuje zlasti dejstvo, da so domači gasilci zbrali skoraj četrtino potrebnih sredstev za nakup cisterne.
Po nagovoru deželnega poveljnika koroških gasilcev Reberniga in po besedah predsednika deželne poštne direkcije Žile je blagoslovil domači župnik Maks Michor novo poslopje in novi voz. Cerkveni obred je bil dvojezičen. Deželni glavar Wagner je v svojem nagovoru poudaril prizadevanja dežele, da bi kljub napetemu denarnemu položaju le ustregli nujnostim in potrebam javne varnosti in zahtevam sodobnega razvoja. Wagner je tudi podelil številnim gasilcem priznanja za 25- oz. 40-letno dejavnost.
Slovesnost so olepšali otroci z deklamacijami, šolski zbor, moški in mešani pevski z£>or SPD »Gorjanci« (Domovina, mili kraj in Zdravica), zbora Wander-buam in Sängerrunde Hollenburg in Kelagova godba na pihala. Po slovesnosti se je zahvalil poveljnik kotmirških gasilcev Fridi Prosekar, Rutar iz Šentkandolfa, vsem, ki so omogočili zidavo novega gasilskega doma in nakup cisterne.
Po ogledu novega gasilskega doma, gasilske cisterne in novega poštnega urada je sledila družabnost pod šotorom, kjer so imeli kotmirški gasilci 15. in 16. avgusta svoj vsakoletni gasilski praznik.
Rove pri Šentilju:
Slovo od Marnovega očeta
Bil je tih, marljiv delavec, poštenjak v svojih dejanjih, vzoren družinski oče, globoko veren, do groba zvest svojemu slovenskemu narodu. Vsi so ga spoštovali. Zadnje mesece je hudo trpel predvsem zaradi tragične smrti sina Toneja, ki je odšel v večnost letos vigredi. Srce je počilo Jožefu Koncilji, rajnemu Marnovemu očetu na Rovah, v nedeljo, 9. avgusta 1981, zjutraj. Bil je star 74 let. Zibelka mu je tekla v Mekinjah na Gorenjskem, pa ga je življenje zaneslo na Koroško, k Marnu na Rove pri Šentilju.
S trdim delom — bil je mizar — je spravil h kruhu 15 otrok, kljub težavam je omogočil večini od njih, da so študirali, mlajši na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Najmlajši Matevž je maturiral pred petimi leti.
Ogromna množica sorodnikov in znancev iz Koroške, pa tudi iz njegovega rodnega kraja, ga je pospremila v torek, 11. avgusta, na njegovi zadnji poti najprej do nove šentiljske cerkve, nato pa na pokopališče. Devet duhovnikov se je zbralo k slovesu od tega moža, med njimi pokojnikov brat Rudi, ro-žeški dekan Janko Hornböck, bivši šentiljski župnik Kanauf in boroveljski kaplan Franc Valentinič, po rodu iz šentiljske župnije. Župnik Lovro Petričič se je moral tokrat posloviti, kakor je rekel sam, od svojega kaplana, človeka, ki mu je od vsega začetka najzvesteje pomagal pri težavnem dušnopastirskem delu. Rajni je velik del svoje-
ga življenja posvetil Cerkvi, geslo mu je bilo: moli in delaj. Redno je molil pred mašo rožni venec. Zbiral je sredstva za cerkev in cerkvene ustanove, iskal in našel sodelavce, izredne zasluge si je tudi pridobil za novo šentiljsko cerkev. Ni iskal priznanj, bil je idealist, vse to je rad storil iz svojega prepričanja.
Ob odprtem grobu je bilo izpovedanih dosti lepih besed zaslužene zahvale in iskrenega priznanja človeku, ki si je s svojim jasnim, klenim značajem, s svojo marljivostjo in s svojo skromnostjo postavil spomenik, trajnejši od kamna. Od rajnega so se poslovili tudi domači cerkveni pevci, ki jih je vodila njegova vnukinja, tudi vnukinja pokojnega Pavleta Kernjaka.
Naj rajni Marnov oče uživa večni mir. Ženi, otrokom, vnukom in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Sožalje izrekata tudi Narodni svet koroških Slovencev in uredništvo NT.
Obiščite
Werner Bergovo galerijo v Pliberku
Odprta bo od 17. 5. od 31. 10. 1981 vsakdan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Obisk galerije je po dogovoru možen tudi izven navedenega časa.
Loče
V petek, 14. avgusta, je imelo prosvetno društvo »Jepa-Baško jezero« svoj, skorajda že tradicionalni folklorni večer v kulturnem domu v Ločah. Ta kulturna prireditev ima predvsem namen seznaniti tujce, letoviščarje s slovensko narodno skupino na Koroškem, z njeno problematiko in z njeno kulturno dejavnostjo. Ob tej priliki je dostikrat opaziti, da so turisti delno dokaj slabo, delno tudi zelo napačno obveščeni o tukajšnjem položaju, saj niso redki slučaji, ko slišiš od gostov izjave, da doslej sploh niso vedeli za tukaj živečo manjšino, niso vedeli za drugi deželni jezik na Koroškem. Vsekakor so imeli številni gostje v kulturni dvorani priliko vsaj delno spoznati slovensko pesem, ljudski ples in poskočne viže tamburašev. Domači moški pevski zbor je ubrano zapel nekaj pesmi, med katerimi so enkrat več, najbolj vžgale »Žabe«. Novega svežega vetra ni bilo mogoče preslišati, ki sta ga vnesla med pevce gosta Aleks Šuster iz Rožeka, ki je kljub zlomljeni nogi, še ob palicah z močno roko vodil tovariše in odličnega solista Čarlija iz Šentpe-tra, ki opravi svojo nalogo kar tako mimogrede. Dekliški tercet, ki je že močno etabliran v kulturni dejavnosti društva je našel mnogo odobravanja med publiko, saj je resda že dobro vpet in se glasovno odlično ujema. Folklorna skupina »Planina« pa je s svojimi lepimi nošami poskrbela tudi za nekaj paše za oči. Z domačimi ljudskimi plesi so žaubrne Selanke in fletni Selani pokazali, da znajo ceniti in spoštovati izročila svojih dedov ter se kljub mladosti znajo zavrteti po lepi stari šegi. Loških tamburašev pa ni potrebno posebej predstavljati, saj so znani že širom Koroške; celo preko njenih meja. Njihov vsakoletni seminar na morju je predviden za začetek septembra v Novem Vinodolskem — mladim želimo prijeten oddih in radovedni smo že na njihov novi program. Uspelo prireditev je v nemškem jeziku povezoval ravnatelj Slov. gimnazije dr. Reginald Vospernik, ki se je uvodoma dotaknil zgodovinskega ozadja koroških Slovencev ter orisal tudi dejavnost društva od svojega začetka, ki sega vsekakor že 60 let nazaj. Da ta folklorni večer ni razumeti kot neko sejm-sko razstavo, temveč kot izraz močne življenjske volje slovenske manjšine v tem prelepem delu Koroške — so bile zaključne besede odbornika SRD »Jepa-Baško jezero« — aplavz v dvorani je to potrdil.
Kje je pevec zdaj vesel...
Žalostno je donela ta pesem po Loškem pokopališču, ko smo pretekli torek polagali rajnega Hojove-ga očeta, Martina Schauniga, k zadnjemu počitku. V svojem osemdesetem letu je dotrpel človek, ki je ljubil življenje, ljubil polje, ljubil pesem. Rojen je bil pri Hoju v Rutah, preživel več let mladosti na Zamonikovem posestvu in končno prevzel Hojovo kmetijo in gostilno. Ravno pred desetimi leti je začutil potrebo po vsaj delnem počitku, zato ie predal posestvo v mlajše roke. Sin Martin, ki se je z vso vnemo lotij gospodarjenja, je kmalu zbolel. Še istega leta je umrl, zapustil je ženo z nedoraslimi fanti. Očeta je smrt močno prizadela, saj je pa tudi vsa odgovornost nekako spet prešla na njegove rame. Zadnja leta pa je tako omagal, da so ga noge le še s težavo nosile, medtem dorasli vnuki pa so mesto njega prevzeli gospodarjenje. Kot navdušen pevec se je že v zgodnjih letih pridružil moškemu cerkvenemu zboru v Ločah, ki je tudi ob različnih drugih prilikah nasto-
pal v domačem kraju in njeni okolici. Skoro ni bilo slovenske pesmi, ki je Hojov oče ne bi znal, pa tudi take viže, ki jih današnji pevci le redko ali sploh ne poznajo več, je znal zapeti — bil je pravi ljudski pevec. Kadar smo se ob kaki Ru-tarski nedelji ali drugem prazniku zbrali po maši v Hojovi gostilni, se nam je rajni vedno rad pridružil ter »punal« iz prejšnjih časov. Kako prisrčno se je znal nasmejati ob spominu na fantovske pustolovščine, kako lepo je bilo prisluhniti njegovemu pripovedovanju. Brezfil-
IZLET NA PECO
v nedeljo, 23. 8. 1981
Prireditelj:	Slovensko planinsko
društvo v Celovcu
Zbirališče in odhod: od Najberža
(Petzenkönig) ob 6. uri.
terska đigareta, kozarček rdečega in pesem »Polje, kdo bo tebe ljubil ...« — s solzami v očeh jo je pel.
Ob odprtem grobu mi je pogled nehote ušel tja gor v Rute — ja, stari macesni izginjajo pod Jepo.
Naj mu bo lahka ljuba, domača zemlja.
Nagelče
V	soboto se je na cesti med Kitzbiihelom in St. Johannom na Tirolskem težko ponesrečila Amalija Urak, pd. Duhovnikova iz Na-gelč.
Kot smo zvedeli, je njena prijateljica Ingrid Jerin iz Dobrle vasi trčila s svojim vozilom v avtobus in na posledicah še na kraju nesreče umrla. Amalija Urak je še vedno nezavestna, ker so poškodbe zelo hude.
Kotmara vas
V	teku pičlih dveh tednov so bili v Kotmari vasi kar trije pogrebi. V četrtek, 6. avgusta 1981, so položili k večnemu počitku Walterja Knappa, ki je umrl 1. avgusta; jeseni bi bil postal šele 19 let. Junija letos je maturiral, v drugi polovici julija ga je zbil na cesti neki avtomobilist. Hudo poškodovani se ni več zbudil iz nezavesti. Poškodbam je podlegel 1. avgusta v celovški bolnišnici.
Na dan pred Veliko gospojnico so pokopali Franca Stangla, starega 77 let. Rajni je bil po poklicu krojač, umrl je 11. avgusta.
10. avgusta je umrla v celovški bolnišnici Johana Stossier, Pirševa Johana iz Kotmare vasi. Tudi ona je postala žrtev prometne nesreče. Bila je stara 77 let. Zadnja leta je preživela v domu za ostarele v Podljubelju. Pokopali so jo v ponedeljek, 17. avgusta. Naj vsi trije počivajo v miru. Sorodnikom iZ' rekamo iskreno sožalje.
Galicija
Na zadnji občinski seji v Galiciji so občinski mandatarji razpravljali med drugim tudi o izgradnji ceste v Podkrinj. Prav tako bo občina asfaltirala cesto do Vokounikove hiše. Za realizacijo tega bo občina dala na razpolago skoro milijon šilingov. Za razširitev občinske vodne oskrbe so odborniki odobrili 2,3 milijonov šilingov. V sklopu s teh1 je župan tudi obljubil, da bo Encel-na vas še letos dobila lastno vodo-Ljudsko šolo v Galiciji bodo reno-virali v naslednjem letu. 50.000.-^ šilingov bo občina dala na razpolago zadrugi za oskrbo vode Gorič ie Bele.
Stanovanje v občinski hiši, ki je bilo razpisano za najem, je ÖVP dala neporočenemu občanu, čeprav je zaprosil za stanovanje družinski oče, ki bi stanovanje vsekakor bolj potreboval. Odbornik Enotne liste Jože Urank ni glasoval za predlog ljudske stranke.
naš tednik
Hanzi Artač:
Gre za priznanje mojega dela
Hanzi Artač, rojen 1951 na Obirskem, kjer je obiskoval ljudsko šolo pri pisatelju in učitelju Valentinu Polanšku. Po šoli je začel delati pri Okrajnem agrarnem uradu v Celovcu in nato pri gozdnem podjetju grofa Thurna-Valsassine v Železni Kapli. Pred dvema letoma je začel delati pri Narodnem svetu koroških Slovencev.
Hanzi Artač nam je znan kot komponist in vodja »Ansambla Hanzija Artača«, ki pa v zadnjem času ne nastopa več. Prvo glasbeno šolanje je dobil v krogu svoje družine. Na njegovem domu se je že od nekoč pelo, se pravi, da so bili vsi njegovi predniki glasbeno nadarjeni.
Letos mu je koroška deželna vlada podelila delovno štipendijo za glasbo, kar zanj ni le denarna pomoč, temveč tudi lepo priznanje.
NT: Dragi Hanzi Artač, zvedeli smo, da Ti je deželni glavar podelil za leto 1981 delovno štipendijo za glasbo. Kakšen občutek imaš ob tej podelitvi?
Artač: V prvem trenutku sem bil poln sreče, ko pa sem mislil naprej, sem spoznal, da gre tu za priznanje mojega dela, ki ga vršim na glasbenem področju.
Ta štipendija torej ni le denarna pomoč, se mi zdi.
NT: Kdaj si se začel ukvarjati z glasbo?
Artač: Že v otroških letih sta me učila starša petja. V družini smo prepevali koroške narodne pesmi in s temi sem še danes zelo povezan.
NT: Kdaj si začel komponirati?
Artač: Že kot mlad fant sem stuhtal melodije, ker pa še nisem vedel kaj o notah, sem pel ■n žvižgal melodije na magnetofonski trak.
NT: In Tvoja nadaljnja pot?
Artač: Ko sem prišel v šolo, mi je bila kar od začetka glasba bolj pri srcu kot vse drugo. Po šoli sem se začel učiti pri gospodu Vladimirju Prušniku, znanem zborovodju v Železni Kapli, harmoniko in klavir. Tu sem dobil prvi pogled v glasbo, mislim na note in igranje inštrumenta.
NT: Ta nagrada, ki so jo zdaj dobil, ni Tvoja prva, kakšne si Prej že prejel?
Artač: Leta 1977 je bil ustanovljen naš ansambel. Od tega
leta naprej smo vsako leto nastopili na festivalu narodnozabavne glasbe v Števerjanu v Italiji. Tam smo dobili prvo leto nagrado za sodelovanje^, v drugem prvo nagrado občinstva in leta 1979 prvo nagrado za najboljšo melodijo.
NT: Kakšna melodija je to bila, za katero ste dobili prvo nagrado?
Artač: To je bila pesem »Ob reki Dravici«, za katero je napisala besedilo Milka Hartman.
NT: Kakšne pa so Tvoje nadaljnje perspektive?
Artač: V Ljubljani se šolam na privatni bazi pri prof. Maksu Jurci, ki me uči harmonijo. Ta študij doslej traja čez eno leto. Ko bom to dokončal, pa hočem pri komponistu prof. Urošu Kreku nadaljevati študij kompozicije.
NT: Zahvaljujem se Ti za pogovor in Ti želim pri Tvojem nadaljnjem delu vse najboljše!
Janko Ferk
Nekaj pripomb ...
Moje pismo se nanaša na pismo bralca, ki ga je napisal Rudi Benetik in ki ste ga objavili v številki 33 Našega tednika. V tem pismu omenjeni pisec opisuje mladinsko romanje k Sv. Hemi.
Prvo, kar se mi je na tem pismu zdelo čudno, je ocenjevanje števila prisotnih. Piše namreč, da je prišlo na romanje »pičlih devet mladincev«. Tudi če se je tu vrinila tiskovna napaka — najbrž je hotel podati število »devetdeset« (ne verjamem »devetsto«) — je ocenjevanje števila vedno kočljiva stvar (saj veste) in v tem primeru tudi nima take važnosti, kajti katoliška mladina ne polaga tolike važnosti na število oseb, ki se odzove njenemu povabilu, temveč bolj na zbranost posameznikov.
V drugem odstavku pisec omenja pesmi, ki smo jih vadili na parkirišču pred šolo, »ki so naknadno proti polnoči poskrbele za poživitev preproste mladinske maše«. Mislim, da izraz »poživitev« tudi ni na pravem mestu, kajti taizeske pesmi ne skrbijo za poživitev maše, temveč ravno nasprotno — za notranjo pomiritev prisotnih. Skoraj vse taizeske pesmi so namreč zelo mirnega značaja, z nenehno ponavljajočim se tekstom. To naj služi zbranosti posameznikov, ker le-tem ni treba paziti toliko na tekst in melodijo in se tako lahko bolj predajo premišljevanju.
Ne glede na druga izvajanja se mi zdi nerazumljivo poudarjanje sodelovanja KZ ZSM Globasnice pri tem romanju.
»Privolili so med pogovarjanjem s katoliško mladino člani KZ ZSM Globasnice, da so voljni sodelovati tudi drugič, saj je to tudi med drugim eden izmed namenov ZSM, da goji zavezništvo in sodelovanje s pripadniki verskih skupin — v tem primeru s katoliško mladino,« se glasi zadnji stavek tega pisma. Lepo je, če hoče ZSM tudi sodelovati s katoliško mladino, toda ne bi bilo prav (mislim, da tu govorim tudi v imenu katoliške mladine), da bi se člani ZSM udeleževali denimo romarskih pohodov samo zaradi sodelovanja. Ni namreč mogoče (in tu mislim, da mi bo dal prav tudi Rudi Benetik) moliti, premišljevati in peti taizeske pesmi samo iz teh namenov. Takšna' stvar zahteva le malo več.
Z upanjem, da mi pisec zgoraj omenjenega pisma bralca ne bo zameril, sem podal nekaj kritičnih pripomb k le-temu. Naj mi tudi ne zameri, da omenjam samo izvajanja s katerimi se ne strinjam, ne pa tistih, s katerimi se strinjam.
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA M ENOTNA LISTA |§
Določila o dopustu
(za delojemalce, mladince in vajence)
Delojemalci-mladinci (vajenci) imajo pravico do nepretrga-hega dopusta 24 delovnih dni v vsakem letu. Kot delovni dnevi veljajo dnevi od ponedeljka do vključno sobote, izvzemši zako-Hite praznike. V prvem delovnem letu se more koristiti dopust šele po 6-mesečnem delovnem razmerju v istem obratu. V vsakem nadaljnjem delovnem ietu ima delojemalec pravico do koriščenja dopusta takoj z začetkom delovnega leta.
Mladinci, ki so zaposleni v 9radbeništvu, morejo koristiti dopust vedno po 46 delovnih tednih; tu se seštevajo zaposlitve različnih obratih.
Kdaj lahko gremo na dopust?
O terminih za dopust se mo-
rata zmeniti delodajalec in delojemalec. Pri tem se morajo upoštevati potrebe obrata in počitniške možnosti delojemalca (vajenca).
Dogovor naj je po možnosti tak, da se ves dopust izkoristi v tistem letu, v katerem je dopust po zakonu odmerjen.
Dopust je možno deliti v dva dela, vendar mora en del trajati vsaj šest delovnih dni. Na zahtevo delojemalca-mladinca (vajenca) mora odobriti delodajalec vsaj 12 delovnih dni dopusta v času med 15. junijem in 15. septembrom.
Počitniško plačilo
Za ves dopustni čas mora delodajalec plačati delojemalcu
(vajencu) počitniško plačilo v naprej.
Mladinci in vajenci v gradbeništvu dobijo iz počitniške blagajne gradbenih delavcev (Bau-arbeiter-Urlaubskasse) 88/100 doklade, ki je bila za dotično počitniško periodo izplačana.
Mladinski hišni pomočniki dobijo poleg plače za čas dopusta še počitniško doklado, ki znaša dvojno vsoto njihovega mesečnega dohodka.
Če zbolimo v dopustu:
Če delojemalec med dopustom zboli ali se ponesreči, se delovni dnevi ne štejejo kot dopust, če obolenje traja več kot tri dni.
Delojemalec mora svojega delodajalca po treh dneh bolezni takoj obvestiti o svojem stanju. Ko v takem primeru delodajalec po ozdravitvi spet nastopi službo, mora prinesti s sabo potrdilo od zdravnika oz. od pristojne bolniške blagajne.
Dragi bralci!
Ker grem na dopust, se bom z rubriko »mi za vas« oglasil spet v oktobru. Prosim Vas, da se v tem času obračate z Vašimi željami direktno na uredništvo »Našega tednika«.
Res je Rudi Benetik pisal o »devetdesetih« udeležencih. Za neljubo napako, ki se je zgodila v tiskarni, se opravičujemo.
Uredništvo
Ali ima »Mladi rod« res zagotovljeno podporo?
V »Tednikovem komentarju« 33. številke sem bral vest, da naj bi »prosvetno ministrstvo zagotovilo listu podporo«. Razveselila me je, hkrati pa sem se tudi zbal, da vest morda le ni resnična. Meni kot odgovornemu uredniku in upravniku te mini-založbe vsekakor nič takega ni znano. Dejstvo pa je, da sta predsednik Deželnega šolskega sveta za Koroško g. Karl Kircher in vodja manjšinskega šolskega oddelka in okrajni šolski nadzornik vladni svetnik Rudi Vouk na prošnjo zastopnikov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev uradno in osebno intervenirala pri Zveznemu ministrstvu za pouk in umetnost, da bi le-to rešilo težavno finančno stanje šolskega lista »Mladi rod« in tudi nakazalo pot nadaljnjega vzdrževanja. Po petih letih zahtev s strani NSKS in ZSO ter prosjačenja MR upamo, da bo zadeva le našla zadovoljivo rešitev.
Tednikova vest pa zaenkrat nima še nobene podlage. Mnenja sem, da širjenje pol- ali neresnic, ki jih v Tedniku pogosto zasledim, ne more biti podpora za uspešnost raznih pogajanj in razgovorov; naši ljudje pa tudi imajo pravico do dobre in objektivne informacije. Tisti klepetuljski »menda« v serioz-nih listih po mojem vsekakor nima prostora.
Tomaž Ogris
Strokovnjak za šolska vprašanja pri ZSO dr. Avguštin Malle je zapisal: »Dunajska Arbeiterzeitung je najavila večjo podporo Mladju s strani Zveznega ministrstva za pouk in umetnost iz fonda za pospeševanje manjšin. Vsaj kar zadeva podporo ministrstva, je stvar nerazčiščena. Verjetno tam zamenjujejo Mladje s šolskim listom Mladi rod, ki je še v katastrofalnejšem položaju.« (Naši razgledi štev. 14, 31. julija 1981, str. 412). Na to domnevo smo se opirali. Ali je zdaj neseriozen tudi dr. Malle, so neseriozni tudi naši razgledi?
Nagrada Hanziju Artaču
Življenje ni praznik, zato delamo in moramo delati. Delo pa, ki ga opravimo v zavesti dolžnosti — zase in za svoje drage, bližnje — prinese praznik. Tak korak v vsakdanjost je postavil na domača tla, še kot otrok, naš znanec, prijatelj, brat Hanzi Artač, ki je trdo delal, se učil, šel pot preprostega samouka s harmoniko po večerih iz borne koče med gozdove in zaigral melodije, ki so privrele kot bister studenček iz mlade duše, ki je ni pokvarila ne izgovorjena, ne pisana beseda narodnega nasprotnika. Zato z užitkom prisluhnemo njegovim živim skladbam po radiu. Čuli smo jih tudi z naših društvenih odrov. Želimo jih še čuti, da nas dvignejo iz z materializmom nasičene nižine v višino muzične atmosfere.
Zelo nas veseli, kar čitamo v časopisih, da je prejel za svoje delo priznanje z nagrado od koroške deželne vlade. To ni nagrada le za delo, temveč za izvedbo umetnostnega ustvarjanja. Zato Hanziju Artaču čestitamo in pričakujemo še mnogo njegovih viž, da nam olepšajo ure vsakdanjosti.
Prijatelji Podjunčani
»Deutsche und Slowenen in Krain«:
Knjiga o
Velikovški profesor in novinar dr. Wilhelm Baum se je pred leti lotil zahtevnega dela. Začel je pisati zgodovino Nemcev, ki so živeli na Kranjskem. Pred kratkim je izšel pri celovški založbi Carinthia rezultat njegovih razmišljanj. »Deutsche und Slowenen in Krain«, je naslov knjige, ki zasluži našo pozornost že zaradi tega, ker ima vsako poglavje tudi povzetek v slovenščini. Avtor svoje delo sam imenuje »zgodovinsko razmišljanje« in začne svoje delo pri Frei-sinških spomenikih ter seže do 19. stoletja.
Strokovno oceno o knjigi bodo pisali poklicani zgodovinarji. Naj tu omenimo le, da knjiga kljub »kočljive« teme, saj posledice nacionalnega konflikta, (ki se je začel že veliko prej, ne šele z izvolitvijo slovenskega župana v Ljubljani — kot meni Baum), segajo še v današnjo politiko, delo nikakor ni pisano nacionalistično. Iz knjige
sožitju?
tudi ne veje dvomljiv duh, ki smo ga vajeni ob sličnih temah.
Kljub vsem zagotovilom avtorja, da je nepristranski, knjiga le poenostavlja. Tako Baum meni dobesedno, da je »maščevanje za grozote nacizma zadela nemško manjšino v Sloveniji«. Dejstvo je pač, da so se pripadniki manjšine vključevali sami v nacistično gibanje. Preenostavno se nam zdi tudi, če se opiše Grüna le kot velikega prijatelja Slovencev, ničesar pa ne zapiše, kako je Grün nastopal v deželnem zboru proti slovenski tiskani besedi. Gotovo pa drži Bau-mova ugotovitev, da je nemška manjšina tudi zaradi tega simpatizirati z nacizmom, ker kraljevina Jugoslavija kljub pogodbam na pariški mirovni konferenci ni bila pripravljena, da spoštuje manjšinskih pravic. »Zgodovinsko razmišljanje« tako k sožitju preveč vendar ne bo prispevalo, saj se razmišljanje le preveč giblje na površini in premalo sega v globino.
Jaroslav Hasek:
Mož in žena v zakonu
Hendrich, profesor matematike na gimnaziji, je stal za katedrom kot Cezar, kot Bog, kot najvišje bitje. Gledal je po razredu z izrazom popolnosti na obličju in je govoril skupini dijakov, ki so tu pod njegovimi nogami sedeli v klopeh:
»Premica lahko seče krivuljo in tedaj ji pravimo sekanta; lahko se dotika krivulje in tedaj ji pravimo tangenta. Premici, ki veže dve točki na krivulji, pravimo tetiva.«
Bil je lep. Da, lep in vzvišen, ko je svojo roko počasi odmaknil od table, jo vtaknil v žep in nepremično gledal po klopeh. Ko pa je stopil za dva velika koraka nazaj proti tabli, je bil podoben bengalskemu tigru, ki bo z enim skokom podrl ubogega Indijca, ki je prišel na božjo pot k izviru Gangesa.
Nato je počasi vprašal:
»Chalupecky, ali lahko tangenta obenem tudi seče tole krivuljo?«
Nobenega odgovora.
Vsi v prednjih klopeh so pogledali nazaj, kjer je v predzadnji klopi sedel Chalupecky. Pravzaprav ni niti sedel, temveč se je samo videl njegov hrbet, ki je štrlel med klopjo in naslonjalom kakor gora iz doline in kakor nojeva zadnjica, kadar ta idiot vtakne glavo v pesek in si umišlja, da ga nihče ne vidi.
Profesor Hendrich je zamahnil ukazovalno z roko in zatulil:
»Dvignite ga!«
Ko so dvignili Chalupeckega, se je pojavilo učenčevo zariplo obličje. Stal je iz oči v oči pred profesorjem, ki je opazil, da je medtem, ko so dvignili Chalupeckega, nekaj padlo na tla, očitno knjiga.
Chalupecky se je držal popolnoma mirno in zbrano.
»Kaj ste počeli pod klopjo, Chalupecky?«
»Bral sem.«
»Kaj pa ste brali?«
Chalupecky je obkrožil s svojim pogledom razred in dejal ponosno:
»Mož in žena v zakonu.«
»Kakšna je ta knjiga, Chalupecky? Ali je roman ali kaj podobnega?«
Chalupecky je v zavesti svoje zmage gledal po razredu in ponosno odgovoril:
»To je knjiga, v kateri so opisani in pojasnjeni spolni odnosi zakoncev do vseh podrobnosti. Nova teorija, gospod profesor, za določanje spola pri oploditvi, nadalje študija o impotenci oziroma
neplodnosti. Razen tega ima knjiga še prilogo. Posebna higiena nosečnic in novorojenčkov.«
Sklonil se pod klop, dvignil knjigo, stopil iz klopi in jo odnesel profesorju, spremljan od zavistnih oči vsega razreda. Nato je stopil pred tablo, kakor nepokorjen junak pod vislice ali giljotino.
Vedel je, da je izgubljen, da ga bo profesor verouka proglasil za nemoralnega in pokvarjenega človeka. Toda ni imel časa, da bi knjigo prebral kje drugje. Neki prijatelj z druge gimnazije mu jo je posodil pod pogojem, da jo mora po pouku vrniti. Pošteno se je trudil, da bi jo prebral med češčino, zgodovino in matematiko. In zdaj je bil na koncu. Vse spolno življenje mu je bilo zdaj popolnoma jasno, to pa je veljalo več kot vse premice skupno s krivuljami.
Dogodilo se je to, kar je predvideval. Profesor Hendrich je sedel za katedro, odprl katalog in knjigo »Mož in žena v zakonu«. Listal je po njej in govoril:
»Že doslej ste bili pokvarjeni, današnji dan pa je le nadaljevanje in popolnoma razkriva vašo nemoralo. Bili ste najnedostojnejši učenec v razredu. Profesorski zbor vam bo izbil spolni nagon iz glave.«
»Chalupecky«, je nadaljeval profesor, »v prejšnji šolski nalogi ste pokazali, a ne razlikujete vrste kotov. To vas pa ne moti, da se ne bi seznanili z dejstvom, da je nedotaknjena čistost in trajna vzdržnost nemogoča in da ognjeno poželenje, ki ga dušimo brez upanja v zadovoljenje, napravi moškega in žensko melanholična in molčeča. Narišite mi s kotomerom kot 75 stopinj. No vidite, Chalupecky, niti tega ne znate, toda brati med matematično uro o Venerinih pasovih vam je važneje kot znati, kaj je polmer. Poglobiti se v opisovanje človeškega telesa je za vas važneje kot pa razumeti, da je lok premica, ki se približuje elipsi. Povejte mi, kaj je elipsa! Da, niti tega ne znate razložiti.«
Profesor je obmolknil, nekaj časa je naglo listal, nato pa je naglo vzkliknil:
»Povejte mi na primer, kaj je ero-tomanija?«
Chalupecky je odgovoril odsekano:
»Erotomanija je erotična blaz-
(naš tednikj
nost, ki sta mu podložna oba spola brez razlike.«
»Pa vendar ni tako, Chalupecky,« ga je popravil profesor, ki je gledal v knjigo, »ne ,ki sta mu podložna, temveč, ki ju napada.1«
»To je velika razlika, mladi mož,« je pripomnil profesor in se obrnil k razredu. »Erotomanija napada oba spola brez razlike, toda podleči erotomaniji človek ne more. No, nadaljujte, Chalupecky, ali morda že ne znate dalje?«
Chalupecky je nadaljeval v zavesti, da dobro obvlada predmet:
»Erotomanija običajno prevzame strast o ljubezni, sladkem požele-
Jacek se je zaljubil. Vsi simptomi so kazali na to.
»Kaj je s teboj?« mu je rekla mati. »Danes nisi pojedel zajtrka, kosila se skoraj nisi dotaknil, prebiraš pesmi. Meni lahko vse poveš, saj sem tvoja mati. Sicer pa tako vem, kako je. Pred menoj ne moreš nič skriti, mislim le, da si še premlad za ljubezen. Nič nimam proti tvojim sošolkam, lahko si med seboj izposojate knjige, lahko razpravljate, ampak zakaj takoj ljubezen?«
Istega dne je stopil k Jaceku v sobo oče in rekel s slavnostnim glasom: »Mati mi je rekla, da si zaljubljen. Ker se je pač zgodilo, se moraš tudi temu primerno vesti. Devetnajst let imaš, zrel fant si, stopiti bi moral k staršem gospodične Bajerjeve, se predstaviti, da bodo videli, da si dobro vzgojen fant.«
Zvečer pred spanjem se je obrnil starejši brat k Jaceku:
»Baje si se lotil Hilke Bajerjeve. Ni slaba punca, mislim, da veš, kako je treba s takim dekletom ravnati. Glavno je, da ne boš mevža, to ti rečem!«
Naslednjega dne je spregovorila Jacekova sestra: »Slišala sem, da si zaljubljen v Helunjo Bajer. Odkod vem? Vse mesto govori o tem. Samo nikar si ne domišljaj, da si njen prvi. Ta je na zunaj videti nedolžna, ampak v resnici je prava prefriganka, meni je vseeno, hodi, s kom hočeš, to ti rečem samo, da boš vedel.«
Babica, ki je bila priča tega pogovora, je dejala: »Nočem se vmešavati v zadeve mladih ljudi, ampak v mojem času se je človek natanko pozanimal, iz kakšne družine je oseba, ki se vanjo zaljubi, koliko juter zemlje ima in na koliko
nju. Poln ognja, ki gori v njem, neprestano obožuje predmet svojega vročega hrepenenja. Erotoman je v strasti čist, kar nam dokazuje naslednji primer... «
»Dovolj, Chalupecky. Kaj so afrodoziaki?«
»Pod imenom afrodoziaki,« je odgovoril Chalupecky brez oklevanja, »razumemo različne užitne in zdravilne snovi, ki jih uporabljamo, da bi oživili v sebi žar telesne ljubezni, ki že ugaša, ali da bi ga ponovno razplamteli.«
Profesor je prelistal nekaj strani, stopil pred Chalupeckega za beležnico v roki in ga dokončno uničil z naslednjim vprašanjem:
dediščine lahko računa. Kaj pa veš ti o tej gospodični? Samo toliko, da ji je ime Helena Bajer. In kaj ve ona o tebi? Samo to, da si učenec četrte gimnazije. Ta gospodična Bajerjeva ne ve niti tega, da imaš babico, ki te je vzgajala od mladih nog ...«
Babica bi najbrž nadaljevala svoje izvajanje, če ne bi ravno tedaj prišla na obisk teta, ki je takoj odvlekla Jaceka na stran in rekla: »Od tvojih staršev sem izvedela, da imaš dekle, neko gospodično Bajerjevo. Staršem ni prijetno govoriti o tem, ampak jaz kot tvoja teta ti lahko svetujem. V tvojih letih ni nič lažjega kot zaljubiti se. Lepo, in kaj naprej? Oprosti, da ti odkrito govorim, ampak ne vem, če si že sploh kaj slišal o spolnih boleznih. Saj ne trdim, da je dekle bolno, ampak pameten fant upošteva vse možnosti in če bi se kdaj kaj zgodilo, se lahko vedno zaneseš name ... «
Teta bi gotovo dalje govorila, če ne bi pozvonil telefon in ko je Ja-cek dvignil slušalko, se je zaslišal stričev glas: »Si ti, Jacek? Je moja žena pri vas? Pokliči jo, prosim, k telefonu, ampak ker si že tu, bi ti rad nekaj povedal. Slišal sem, da si se zaljubil. No ja, takšne nesreče se pač dogajajo, to so otroške bolezni kot ošpice in vodene koze, jaz kot tvoj bližnji sorodnik bi te rad samo opozoril, da se takšne zadeve slabo končajo. Poglej samo svojo teto in mene. Tudi med nama se je pričelo čisto nedolžno.»
Jacek ni imel niti časa, da bi razmislil o stričevih besedah, ko je pozvonilo pri vratih. Zunaj je stal dedek, ki stanuje zunaj Varšave. »Ljubi moj vnuk,« je rekel, »sicer nisem prišel zaradi tebe, ampak
»Okoli koliko centimetrov se giblje dolžina novorojenčka? Mir tam spodaj!«
Učenci so se namreč zopet vznemirili.
Chalupecky je bil izgubljen. Čutil je enako odvratnost do številk, kakor do zgodovinskih dejstev. Poglavje o higieni novorojenčka je samo površno bral.
»Torej ne veste,« je godrnjal profesor, »gotovo ne veste niti tega, med kolikšnimi grami se giblje teža novorojenčka.«
Hrup v razredu je naraščal.
Chalupecky je molčal.
»Dobili ste nezadostno, Chalupecky. Sedite!«
tvoja teta mi je pisala, da si se zaljubil v neko gospodično Heleno. Kot tvoj bližnji sorodnik, bi ti rad rekel samo nekaj besed. Ljubezen, veš, je sicer nekaj zelo lepega, ampak ... «
»Ni potrebno, dedek,« ga je prekinil Jacek. »Je že minilo.«
»Je to res?« se je začudil dedek.
»Da. Slabo mi postane, če samo slišim njeno ime.«
Človeka se poloti strah ob misli, kaj bi se zgodilo, če bi Jacek ne imel tako skrbne družine.
Objava Deželnega urada za invalide
Na prošnjo Deželnega urada za invalide objavljamo danes, kje imajo telesno prizadeti v Celovcu in Beljaku možnost, da parkirajo svoje avtomobile: Celovec:
1.	Mestno gledališče (Purtscher-straße) — 2 parkirišči
2.	Pfarrplatz — 2 p.
3.	Kumpfgasse (Deželni urad za invalide) — 4 p.
4.	Lidmanskygasse — 2 p.
5.	Naselje Fischl — 11 p.
6.	Viktringer Ring — Sp.
7.	Fromillerstraße (Kmečka bolniška blagajna) — 2 p.
8.	Mestno kopališče (Strandbad), južni vhod — 10 p.
9.	Pokrito kopališče (Hallenbad, Lastenstraße) — 2 p.
Beljak:
1.	Bahnhofplatz — 3 p.
2.	Burgplatz — 3 p.
3.	Kaiser-Josef-Platz — 3 p. Invalidska izkaznica mora biti vidna. Invalidom tudi ni treba plačevati parkirnine (po odredbi 15. 6. 1981).
Čast družina
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
Oguljena suknja, na komolcih že skoraj votla, zapeta do brade, segala je komaj do tistega neimen-Ijivega telesnega dela, kateri pri sedežu in tepežu največ trpi. Hlače so bile dolge, ozke in na drobnih, koščenih nogah vendar še preohlapne, zlasti od spodaj, kjer so se rjavih čevljev dotikale, blatne in s peto pohojene.
„Salve, prijatelj, ste prišli? No, dobro, da ste prišli. Midva se bova šele kaj zmenila, dva študioza, eden mlad, eden star. Deklina, le pojdi, ti ne razumeš nič tega, kar se midva lahko meniva."
Rekši, izvleče iz žepa malo kmečko pipico in za-
mazan mehur tobaka in si jo natlači. Manica odide po vrtu, popred pa nekako smeje se pogleda Lovre-ta, ki je strme gledal tega moža in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel ali ne, ko je dejala: „Tu prihaja naš stric."
„No, vidim se vam kakor kak , vacuus viator', kakor Latinec pravi, ne vem že kateri, ali Ovid ali Vergil ali Horacij. Pa to nič ne de, če človek dolgo živi, vse mu pride v koš. Včasi smo bili že drugi ljudje, ,fuimus Troes', veselo smo živeli, pili in peli, da nikdar tega, in Adolf, svojega očeta drugi sin, ki bi bil imel tolar vrh glave vrezan dobiti in črn talar, ni bil zadnji. Pa zdaj so vse tiste urice k niču. Povejte mi, moj tovariš, kaj bo iz vas, kam se boste obrnili, ko ste filozofijo in fiziko dognali?"
„Ne vem še, nisem se še odločil," odgovori Kvas.
„V seminar ne?" vpraša stric Dolef in tlečo gobo v tobak potakne.
„Najbrž da ne."
„Pa zakaj ne? Glejte, ko bi se jaz ne bil premislil in bi bil to, kar so moj rajnki oče menili, da bodem, bil bi zdaj ves drugačen trebušček izredil, kakor je tale. Dekan bi bil in še kaj več. Pa to se ve, ko bi pijače ne bilo na svetu, bilo bi marsikaj drugače. Ko bi se pes ne bil za grmom zamudil, pa bi bil zajca ujel; tako bi bili moj oče bolj pametno storili, ko bi bili še nekaj malega časa živeli. Ko so umrli in je ta moj brat gospodarstvo prevzel, ta Benjamin, tačas
je Dolef dobil po oporoki nekaj petič več v roke in halo! Kakor bi vraga spustil, bilo je vse naše! Štirje pravi tiči smo bili: jaz, neki Logar, Vesel pa neki baron Fric Frik, in mi štirje smo imeli groše in ves svet je bil naš pri poličku. Jeminej, to so bile urice! Na Starem trgu je bila lepa Nežika, tista nam je točila do štirih čez polnoč. In pili smo ga dan na dan-Drugo jutro sem vselej prišel ves zaspan v šolo. To je bilo zadnje leto, v prvi klopi sem sedel — imeli smo zgubanega profesorja, ki je vedno palico nosil pod pazduho na ulicah poleti in pozimi; ta je imel latinsko. Jaz sem bil popred zmerom priden in to mi je potlej, ko sem samo pil, tako prav prišlo, da sem ravno tako shajal ko drugi, ki so zvečer do desetih v bukvah čepeli. „Quid tu censes?" je prišla vrsta name in Dolef se je vzdignil iz prve klopi, malo bled in krvavih oči, pa vendar še čvrst, in se je tako odrezal, da so vsi strmeli. In na večer smo spet in spet pili. To so bile urice! Povejte mi, ali je današnji dan še kaj veselega sveta?"
„O, še se najdejo!" odgovori Kvas, „toda jaz sein takih veselic malo skusil."
„Verjamem, verjamem," pravi Dolef in hitro tri pote na gosto dima potegne, da bi spet pravil dalje o svojih uricah. „No, ljudje so se sprevrgli; nemara da že ni več pravih pivcev. Glejte, kako se svet spremeni, tempora mutantur! Tisti moj tovariš Frik j6 bil svoje dni tak, da je vinski kar denar trosil — tro-
PETEK, 21. avgusta 1981: 9.00 Poro-čila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Latinščina — 10.00 Angleščina — 10.30 Služabnik Gustava Adolfa — 11.50 Zemeljski čudeži — 12.20 Klub seniorjev
—	13.00 Poročila — 15.00 Žena, ki se je peljala okoli sveta —- 15.45 Očetje oblek — 16.00 Tožim — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Pustolovščine Toma Sawyerja in Huckleberrya Finna —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.55 ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 čas v sliki — 20.15 Usoda družine De Gray — 21.10 Operetski coctail —
22.00	Šport — 22.10 Teologija in upanje — 23.10 Poročila.
SOBOTA, 22. avgusta: 9.00 Poročila
—	9.05 Latinščina — 9.35 Francoščina
—	10.05 Italijanščina — 10.35 Koncert evropskega mladinskega orkestra —
11.25	Nočni študij — 12.30 Igraj z nami
—	13.00 Poročila — 15.05 Časnikar ljubezni — 17.00 Risati, slikati, modulirati ~~ 17.30 Stari parni konj — 17.55 Za iahko noč — 18.00 Dvakrat sedem —
18.25	Variete international — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Šport — 20.15 Z Harrodom se je začelo — 22.00 Šport — 22.20 Zabava v ameriški televiziji — 23.20 Poročila.
NEDELJA, 23. avgusta: 11.00 Ura tiska — 15.25 Camping, camping — 16-50 Listamo v slikanici — 17.10 Son-Ce in črtasti možiček — 17.20 Pinokijo 17.45 Klub seniorjev — 18.25 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 kristjan v času — 19.30 Čas v sliki —
19.50	Šport — 20.15 Veter piha okoli hiše — 21.45 Poročila.
PONEDELJEK, 24. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-9led v lonček — 10.00 Angleščina —
10.30	Časnikar ljubezni — 12.25 Avtomatično — 12.30 Čaščen — grozovit ~~ zasledovan — 13.00 Poročila —
15.00	Astonishing Odyssey — 15.45 Hec nad veseljem — 15.55 Možje brez živcev — 16.05 Tožim — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lassie — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Živalski svet —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
?0-15 Šport ob ponedeljkih — 21.05 Sport — 22.20 Poročila.
TOREK, 25. avgusta: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Latinščina ~~ 10.00 Angleščina — 10.00 Materin-ska pesem — 12.00 Očetje oblek —
12.15	Celo življenje je kemija — 13.00 Poročila — 15.00 Prisrčno pozdravljeni v ječi — 16.15 Na Hebridih — 17.00 Am, dam, des — 17.25 Tudi hec mora
biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP — 18.25 ORF danes —- 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki — 20.15 Logika groze
—	21.00 Fiesko, prodajalec klobas —
23.10	Poročila.
SREDA, 26. avgusta: 9.00 Poročila —
9.05	Tudi hec mora biti — 9.35 Latinščina — 10.05 Angleščina — 10.35 Tarzan reši kraljico pragozda — 11.50 Pogovor s Tunezijo — 12.15 Logika groze
—	13.00 Poročila — 15.00 Življenje v Wattu — 15.50 Očetje oblek — 16.05 Tožim — 17.00 Zmešani cirkus —
17.30	Viki — 18.00 Smeh po receptu —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Stric Pavl — velika sliva — 21.35 Mlade štajerske misli v mornariški obleki -— 21.50 Poročila.
ČETRTEK, 27. avgusta: 9.00 Poročila •— 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Angleščina — 10.30 Stric Pavl — velika sliva — 11.50 Krasna zabava — 12.15 Waltonsi — 13.00 Poročila — 14.35 Divji novi svet —
16.10	Sinatra in svoji prijatelji — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Morko — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Rebecca — 21.10 Moj imagirani svet — 21.40 Skozi prepade Gangesa
—	22.25 Šport — 23.10 Poročila.
PETEK, 21. avgusta 1981: 17.55 ORF danes — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Velemesta sveta — 21.00 Dunaj-
ska mestna_ in deželna knjižnica —
21.10	Politika ob petkih — 22.20 Avanti, avanti — 0.40 Poročila.
SOBOTA, 22. avgusta: 17.00 Mestni ABC — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Nikolaj in Aleksandra —- 23.15 Vprašanja kristjana — 23.20 Smrt se priplazi — 0.40 Poročila.
NEDELJA, 23. avgusta: 16.45 ORF danes — 16.50 Broadway melody of 1940 — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki
—	19.50 Tedenski pregled — 20.15 Kraj dejanja — 21.55 Šport — 22.10 Gozdna republika — 22.50 Soap —
23.15	Poročila.
PONEDELJEK, 24. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Znanost danes —
18.30	Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Dallas — 21.05 Šiling — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Mož na gugalnici — 0.05 Poročila.
TOREK, 25. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Orientacija — 18.30 Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kaj sem jaz — 21.03 Apropos film —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub
2.
SREDA, 26. avgusta: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Luč pravičnih — 19.30 čas v sliki —
20.15	Kultura ob sredah — 21.05 Religije sveta — 21.50 Deset pred deseto
—	22.20 Kid Blue — 23.55 Poročila.
ČETRTEK, 27. avgusta: 17.55 ORF
danes — 18.00 Potovanje po Avstriji —
18.30	Luč pravičnih — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Eurovizija Song-Contest —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Klub
2.
PETEK, 21. avgusta: 17.30 Poročila
—	17.35 Jazz na ekranu — 18.05 Obzornik — 18.15 Obzornik — 18.15 Marx in Engels — 19.00 Ne prezrite — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.30	TV D — 19.55 Vreme — 20.00 Vitez v modrem — 20.55 Štiridesetletniki
—	21.40 V znamenju — 21.55 Nočni kino: Tujec, ki mi je podoben.
SOBOTA, 22. avgusta: 15.25 Poročila
—	15.30 Potepuški fant — 16.25 Nogomet — 18.15 Glasbena oddaja —
18.55	Naš kraj — 19.10 Zlata ptica
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TV D — 19.55 Vreme —
20.00	Blisk in lahkonogi — 21.50 Modni utrinki — 21.55 Srečanje v studiu —
22.50	TV kažipot — 23.10 Poročila.
NEDELJA, 23. avgusta: 9.10 Poročila
—	9.15 Sezamova ulica — 10.15 Šoferja — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba 12.00 Kmetijska oddaja
—	13.10 Jugoslavija, dober dan — 13.45 Poročila — 16.25 Poročila —
16.30	Parni valjak — 17.20 Športna po ročila — 17.30 Na kraljevski poti za soncem — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Bilo je, pa je minilo — Naše zgodbe —
21.05	Umetnost Raške šole — 21.35 Poročila — 21.40 Športni pregled.
PONEDELJEK, 24. avgusta: 17.30 Poročila — 17.35 V gosteh pri zboru »Suncokrili« — 18.00 Mozaik kratkega filma —- 18.35 Obzornik — 18.45 Mladinska oddaja — 19.15 Risanka —
19.24	TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Hudičevo seme — 21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo — 22.25 V znamenju.
TOREK, 25. avgusta: 17.45 Poročila
—	17.50 Beli delfin — 18.05 Gorska folklora — 18.35 Obzornik — 18.45 Čas, ki živi — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme —
20.00	Kaj je to vse — 20.55 Claudine
—	22.25 V znamenju — 22.40 Za lahko noč z Rokom Klopčičem.
brez meja — 21.35 Miniature — 21.55 V znamenju.
ČETRTEK, 27. avgusta: 18.00 Poročila — 18.05 Divja leta — 18.35 Obzornik — 18.45 Po sledeh napredka — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 TVD —
19.55	Vreme — 20.00 Naša hči — 21.40 Rdečelasa lažnivka in vojak —
22.25	V znamenju.
PETEK. 21. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Krišna gre v mesto — 18.45 Pesem, ki traja — 19.30 TVD — 20.00 Družina in družba — 20.45 Poročila — 20.55 Narodna glasba — 21.40 Kultura srca.
SOBOTA, 22. avgusta: 17.45 Poletno popoldne: Leta Franka Capre, Martin Luther King — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.35 Poročila
—	20.45 Tržaški mozaik — 21.35 Športna sobota — 21.55 Smučanje na vodi
—	22.25 Komorna glasba skozi stoletja.
NEDELJA, 23. avgusta: 16.20 Nedeljsko popoldne — 17.50 Gangsterji okoli ringa — 19.00 Risanke — 19.30 TVD — 20.00 Večer z ... — 21.00 Poročila — 21.10 Tehnično osebje.
PONEDELJEK, 24. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD —
18.15	Pravljice iz lutkarjevega vozička
—	18.40 Animirani film — 18.45 Glasbena medigra — 19.00 Športna oddaja
—	19.30 TVD — 20.00 Znanost in mi —
20.50	Poročila — 21.00 Strah vlada svetu.
TOREK, 25. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Dvajset let rock’n’roll — 20.55 Človek in čas —
21.25	Poročila — 21.35 Dokumentarna oddaja.
SREDA, 26. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Dom in otroštvo — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Kratki filmi — 21.25 Poročila — 21.30 Šoferja.
Petek, 21. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
Sobota, 22. avgusta:
09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 23. avgusta:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 24. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Naši zbori pojo-
Torek, 25. avgusta:
09.30—10.00 Domača zabavna glasba.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Rdeče, rumeno, zeleno — Popevke.
Sreda, 26. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Moje orglice — Iz Koroške literarne delavnice: A. Kokot.
Četrtek, 27. avgusta:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Družinski magazin.
SREDA, 26. avgusta: 16.25 Rokomet
—	17.55 Poročila — 18.00 Rdeča zora
—	18.30 Obzornik — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Reportaža o mestu Bitoli — 20.05 Igre
ČETRTEK, 27. avgusta: 17.40 TVD v madžarščini — 18.00 TVD — 18.15 Babičin vnuk — 18.45 Zabava vas Dave Allen — 19.30 TVD — 20.00 Sodobni pisatelji in film — Primer MC Comber — 23.00 Studio 2.
S^> zastopite; no, zdaj pa ljudje povedo, da je neki na Štajerskem sodnik in si je tako prelevil poprejšnjo kožo in pamet, da ga ne pije kaplje več in da si Je že veliko premoženja naskoparil. Samo jaz sem še ^tari ostal in bom ostal najbrž do groba. Včasih sem Ze rekel, da bom popustil pitje, ali ne gre in ne da Se- Kamor se človek enkrat vpreže, tam mora voziti P° suhi in blatni cesti. ,Vino pellite curas,' bere se v Horaciju, če se ne motim."
..Dobro pamet imate, da niste še pozabili takih k rekov. Ali ste še potlej kaj pečali se s knjigami? vPraša Lovre.
»°. kaj še!" odgovori Dolef. „Kar so rajnki oč J^nrrli, pustil sem ves uk. K vojakom sem jo bil pc Hsal, pa je nisem mogel daleč prignati. Dejali sc a sem vedno pijan, pa pijan sem bil malokdaj. Re Sern ga zvračal, kakor tisti v pesmi:
En starček je bil, je vince rad pil: je glažek izpraznil, je druzga nalil,
a ! nnal sem ga tudi nositi. Kar so mi bili pa oče pr s 1 i dote, tisto je šlo z vragom; pa naj gre v božjer lrnenu, saj mi mora brat Benjamin kot dajati d ^mrti in pri tem se še vendar včasi kak božjak ulov: a je za požirek brinovca."
..Ali če človek preveč pije, prikrajša si življenje in c ovek živi zato, da sebe in druge srečne stori-----"
„Le tiho, le tiho, že vidim, da majhno filozofa v vas tiči in da bi me radi spreobrnili. Pa saj veste, kdaj se pijanec spreobrne: kadar se v jamo zvrne. Zakaj tega ne skrivam, da sem pijanec; kakor sem vas videl, precej sem vam povedal, da me boste poznali. Jaz tudi vem, da bi morda bolje bilo zäme, ko bi se ne bil te navade navzel. Ali kar je, to je in mir besedi! Zato me ne bo nikoli nihče slišal, da bi mu rekel: pijančuj, ampak pravim zmerom: varuj se vraga, delaj tako, kakor me slišiš, ne tako, kakor me vidiš. Pa se bova že še kaj pomenila o moji šoli in druge reči. Zdaj grem dol v vas, če imajo kaj za pri-mäko za suho grlo. Če ste kaj učenih bukev prinesli, bodeva jih enkrat skupaj pogledala in še en pot se bom pomladil in se še marsičega domislil."
Lovre je še precej časa gledal za starim, kako je koračil čez vrt. Noge so se mu že opletale, na gosto je že stopal, vse je spominjalo na to, da ni daleč tisti čas, ki bode konec storil življenju tega moža, in vendar mu je bila strast še tako živa! Pač čudna reč to, da more človek drugače ravnati, kakor mu razum veli, razum — največja moč v njem!
ČETRTO POGLAVJE
Ako je kdo sodil iz tega, kar smo do zdaj pravili o Kvasu, da bodemo Lovretu do konca te suhotne
pravljice za petami, to je, da bomo najmanjša dejanja njegovega načrtali s tisto jezičnostjo, ki jo včasi občudujemo, poslušaje naše stare majke, rojene v prejšnjem stoletju, ali da bomo tako vestno svojega junaka stopinje sledili v temotni preteklosti štiridesetih let kakor sloveči angleški novelisti, ki, vpelje-vaje svojega viteza v kako izbo, celo ne pozabijo povedati, da je kljuko pritisnil — kdor tako sodi, ta ni prave pogodil. Nikakor pa se s tem nočemo hvaliti, ker vemo, da ni taka obširnost reč, katero vsak pi-sač lahko posnema, ampak da je tistemu, kdor jo hoče upotrebljevati, posebnega božjega dara tako potreba ko ribi vode, in ta dar je — živa domišljija. Ker se pa s tako domošljijo pisalec te pravljice ne more ponašati in ker bi rad še nekaj poštenih možakov čisto stare korenine bralcu pred oči postavil, zapustimo za več časa svojega mladega prijatelja na Slemenicah, naj se seznanja in udomačuje, kakor mu je drago, ter pogledimo dol v Obrhek, kmečko vas, ki dalje časa stoji, kakor bi kopa dedov, zavrst-jo živečih, pomnila. Pot do tjakaj ne bo dolga, kajti komaj četrt ure ti bo treba, če malo urneje stopiš, in gospod Dolef so, kadar so se najbolj od pijanosti opotekali, prišli v pol uri.
Nekateri gospodje učenjaki trdijo, da je za deželno zgodovino zelo imenitna etimologija lastnih imen starih krajev, mest, hribov, vasi.
(Dalje prihodnjič)
naš tednik!
Teden pesmi in folklore v Ločah:
Pokazati slovensko kulturo
Slovensko prosvetno društvo Jepa-Baško jezero je prejšnji teden vabilo goste in domačine na vrsto kulturnih prireditev, ki so bile pravi niz slovenskih kulturnih biserov.
V poletnih mesecih je okoli Baškega jezera vse živo. Gostje-turisti iz vseh dežel iščejo v tem mikavnem kotičku slovenske zemlje oddih. A na zunaj je ta kraj nemški. Noben turistični vodnik ne omenja niti z najmanjšo pripombo, da tu živijo Slovenci.
Tako zamolčati in utišati pa se naš človek ne da. Kulturniki domačega prosvetnega društva Jepa-Baško jezero že več let s trudom in zavzetostjo gojijo kulturno izročilo in ga uspešno prikazujejo gostom. Ni jih sram, kot je sram dovolj drugih, še manj pa jih je strah povedati, da so Slovenci.
Še vem, kako je pred nekaj več kot desetimi leti isto društvo po dolgih letih molka priredilo v loškem kulturnem domu Koroški večer. Nikoli ne bom pozabil, kako so vsi vsrkavali našo pesem, petje. Tedaj je spet nastopil moški zbor domačega društva. Sedaj, po tolikih letih, pa v okviru društva delujejo štiri skupine:	tamburaši, otroški
zbor, ženski tercet in moški zbor.
Ta razvejana dejavnost je sad
podjetnosti posameznih in delavnosti vseh. Posebno mladina je krepko zavihala rokave pri delu v kulturnem vrtu in to se vidi pri delu posameznih skupin.
Kot že povedano, je prejšnji teden SRD Baško jezero vabilo na kulturni teden.
Vse prireditve, razen zadnje, ki je bila v loškem kulturnem domu, so bile pri Pušniku v Ra-tenčah.
V torek, 11. 8., so za začetek tedna zapeli pevci in zaigrali tamburaši domačega društva. Vrt pred Pušnikovo gostilno je bil domala premajhen za vse poslušalce.
Predsednik društva in občinski odbornik Janez Miki je vse prav prisrčno pozdravil.
V sredo je nastopil ansambel »Trio Korotan« Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Šentvida.
Nevihta pa je vse, tako nastopajoče kot poslušalce, pregnala v gostilniške prostore, kjer kaj kmalu ni bil prost noben sedež. Kot je dejal tajnik društva Jožko Wrolich v pozdravu, hoče društvo predstaviti gostom tisto, kar v nobenem vodniku po Koroški ne bodo našli: namreč trdoživo slovensko narodno skupnost. Da ima resda talent povezovalca, je ponovno doka-
zal Franc Starc. Duhovito, hudomušno je spredel posamezne pevske in instrumentalne točke v enoto. Četrtkov večer je bil namenjen folklori, saj je prišla v goste kapelška mladinska folklora, ki ima letos že vrsto nastopov za seboj.
Zaključna prireditev kulturnega tedna je bila v loškem kulturnem domu. Program so pripravili domači tamburaši, tercet društva, moški zbor, ki ga je, — z nogo v mavcu — vodil mag. Aleš Schuster in kot gost večera pa folklorna skupina KPD »Planina« iz Sel. Povezoval je ravnatelj Slovenske gimnazije, dr. Reginald Vospernik. Tamburaši, ki so pred kratkim izdali lastno kaseto, so s svojimi vižami poslušalce ponesli v južnoslovanski svet. Posebno navdušil je moški zbor, ki mu je treba
za ta nastop čestitati. Zadnja domača skupina ]e bil tercet, preden so nastopili Selani. Ubrano se zlivajo tri glasovi v harmonično enoto. Selška folklora, ki jo vodi Mira Oraže, je zaplesala nekaj selskih plesov. Hvalevredna pa je zamisel in namen, da bodo »izkopali« venček selskih plesov in jih »dali na svetlo«,, namreč na oder.
Franci Černut je na koncu koncerta dejal, da to ni bila kulturna razstava, ampak dokaz trdoživosti domačinov tam pri Baškem jezeru.
Za konec pa še to: SPD Jepa-Baško jezero bo drugo leto praznovala 60-letnico obstoja in delovanja. Menim, da si lepšega uvoda v to obletnico kot ta kulturni teden ter nadaljnje delo si ne bi mogli misliti.
-mliko-
SAK: po uspešni poti naprej
Po dveh neodločenih rezultatih letošnjega prvenstva je Slovenski atletski klub minulo soboto slavil na Košatovem igrišču v Celovcu prvo zmago. Slovenska enajsterica je imela v gosteh moštvo Mostiča. SAK je odigral doslej proti omenjenemu moštvu tri tekem, enkrat je bil uspešen nasprotnik, enkrat se je tekma končala neodločeno, tokrat pa je zmagala enajsterica SAK-a. Lepo število gledalcev se je zbralo ob Košatovi cesti, slovenski nogometaši jih niso razočarali. SAK je moral nastopiti brez kapetana Lam-pichlerja, ki se je na zadnji tekmi proti ASV težko poškodoval. Po vsej verjetnosti bo moralo slovensko moštvo igrati jesen-
v soboto, 22. avgusta, ob 16.15 KAC pod 23 — SAK pod 23
in ob 18.00 KAC I — SAK I
sko prvenstvo brez njega. Tokrat je igral od vsega začetka tudi Hobel, ki pa mu ni videti zaostanka v treningih.
Že v 12. minuti je Fera s krasnim strelom premagal nasprotnikovega vratarja. Po zadetku je slovenska enajsterica igrala še odločneje, nudile so se lepe priložnosti in ni trajalo dolgo, ko je Velik rezultat povišal na 2:0. Veselje med igralci in navijači je bilo veliko. Po drugem zadetku so SAK-ovci nekoliko popustili, gostom je uspel zadetek. Slovensko moštvo se je spet zresnilo, spet so se nudile odlične možnosti. Nasprotnik se je le malokrat pokazal pred vrati Ahlina, obramba SAK-a se ni pustila presenetiti. Izgledalo je, da bo slovensko moštvo nasprotnika dobesedno »pohodilo«. Tik pred koncem prvega polčasa se je poškodoval Perč, namesto njega je naslednjih 45 minut igral L. Kreutz. V drugem polčasu je bila slika slična, kot v prvem: SAK je imel terensko premoč, nasprotnik se je kar naprej z vsemi težavami otepal SAK-ovih napadov. Trajalo je le 15 minut, spet je SAK zadel v »črno«. Polanšek je s čudovitim strelom premagal nasprotnikovega vratarja in povedel na 3:1. S tem rezultatom se je tekma tudi končala. Zmaga SAK-a pa bi lahko bila še jasnejša, saj sta Gregorič, ki je zamenjal poškodovanega Velika, in Za-blatnik imela še vsak stoodstotno možnost za zadetek.
Slovenski atletski klub je pri Mostiču spet kazal odličen no-
gomet, gledalci so bili navdušeni. Gotovo je to tudi dobra reklama za nogomet, kar se vidi iz tekme v tekmo — na igrišču se zbira vedno več gledalcev, kar še posebno veseli blagajnik SAK-a, Blažej, ki mora skrbeti za denar v »družini«.
Postava:	Ahlin, Perč (L.
Kreutz), M. Kreutz, Drnovšek, Woschitz, Fera, Babšek, Zablat-nik, Velik (Gregorič), Polanšek, Hobel.
V predigri je moštvo SAK pod 23 izgubilo proti sovrstnikom iz Mostiča 3:2. Dvakrat so slovenski nogometaši izenačili, minuto pred koncem srečanja pa
so gostje tretjič zatresli mrežo SAK. SAK-ovi igralci so morali igrati brez Luschniga, ki ga je sodnik v drugem polčasu izključil. Za slovensko moštvo sta bila uspešna Luschnig in P. Za-blatnik.
1.	Treibach
2.	SAK
3.	Grabštanj
4.	Breže
5.	KAC Kotmara vas
7.	Sinča vas
8.	Žrelec
9.	Dobrla vas
10.	ASV
11.	Velikovec
12.	Mostič
13.	Šmihel
DSG Sele doživele hud poraz
Z najslabše strani so se minulo nedeljo pokazali selski nogometaši. Po dobrem štartu v podjunski skupini — v prvi tek-
mi so premagali Metlovo 3:1 — so tokrat na domačem igrišču popolnoma razočarali.
Selška enajsterica je imela v
V prvi tekmi prvenstva v podjunski skupini so Selani premagali Metlovo 3:1. Minulo nedeljo pa so nogometaši izpod Košute doživeli hud poraz.
gosteh moštvo iz Labota, ki si verjetno niti v sanjah ni upalo govoriti o taki zmagi. Toda popolnoma neenergična in »zaspana« ekipa Selanov jim je omogočila visoko zmago. Gostje so zmagali 7:0! Bil je to zares več kot črn dan za igralce izpod Košute. Vseh devetdeset minut so igrali le gostje. K visoki zmagi jim je vsekakor pripomogel selski legionar, vratar Mareč, ki je stal popolnoma na »žajfi«. Tudi obrambni igralci labotča-nom niso delali veliko težav. Z izjemo Keliha, so vsi selski igralci igrali »premehko«, kar je sigurno bil tudi vzrok, da so gostje slavili tako visoko zmago.
1. Labot	2	2	0	0	8	0	4
2. Eitweg	2	2	0	0	9	2	4
3. Šentpeter	2	2	0	0	3	0	4
4. Ruda	2	1	0	1	3	1	2
5. Vovbre	2	1	0	1	4	5	2
6. Mauter.	2	1	0	1	2	3	2
7. Sele	2	1	0	1	3	8	2
8. Globasnica	2	0	1	1	4	5	1
9. Waisenberg	2	0	1	1	2	3	1
10. Metlova	2	0	1	1	5	7	1
11. Žvabek	2	0	1	1	1	6	1
12. Reichenfels	2	0	0	2	1	5	0
ob 15.00
Weisenberg 23 — Sele 23 in ob 16.45
Weisenberg I — §ele I