SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO’" XXXIII (27). Štev. (No.) 25
ESLOVKNIA LIBRE
BLEN08 AIRES 20. junija 1974
NISO JIM VEČ POTREBNI
SOVJETI IZGNALI ČILSKE ŠTUDENTE
Sin influencias de la izquierda y la derecha
En el acto de Plaza de Mayo, el presidente general Perón recibió el apoyo unánime del pueblo trabajador, dirigió también a todo el país un mensaje, qu" entre otros conceptos, expresaba lo siguiente:
Compañeros: retempla para mi el espíritu volver a ¡a presencia de este pueblo que toma en sus manos la responsabilidad de defender la patria. Creo también, que ha llegado la hora de que pongamos las cosas en claro.
“Estamos luchando por superar lo que nos han dejado en la República y, en esa lucha, no debe faltar un solo argentino que tenga el corazón bien templado.
“Sabemos que tenemoh enemigos que han cohienzado a mostrar sus uñas. Pero, también, sabemos que tenemos a nuestro lado al pueblo, y cuando éste se decide a la lucha, suele ser invencible.
“Hoy es visible, en esta circunstancia de lucha, que tenemos a nuestro lado al pueblo, y nosotros no defendemos ni defenderemos jamás otra causa que la causa del pueblo.
“Yo sé que hay muchos que quieren desviarnos en una o en otra dirección, pero nosotros conocemos perfectamente bien nuestros objetivos y marcharemos directamente a ellos, sin influenciarnos ni por los que tiran de la derecha ni peí los que tiran de la izquierda.
“Sabemos que en la marcha que hemos emprendido tropezaremos con mochos bandidos que nos querrán detener, pero con el concurso organizado del pueblo nadie puede detener a nadie.
Kaj mislijo drugi o zoni B
ODMEVI IZ TISKA
Nujnost povezave in zedinjenja
V teh dneh, k > se kljub silnim naporom za mir in sožitje opaža hudo napetost na raznih področjih zemeljske oble, ko kljub pozivom in obtožbam v boleznih in lakoti izumirajo množice v zaostalih narodih, ko geografske, politične, ideološke ali rasne meje ločijo v sovraštvu ljudi, vendar ohranjamo optimizem in vero v boljši svet, spričo raznih velikih in malih dogodkov, ki pričajo o medčloveški ljubezni, pa tudi o zdravi pameti med državniki, katerim je več blagor ljudstev kot pa zgodovinske in taktične razlike.
Eden teh zadnjih primerov je bila prav konfeTenca zunanjih ministrov držav s področja reke La Plata (Cuen-ca del Plata), ki je bila v Buenos Airesu od 10. do 12. junija Konferenca je bila skoraj neopazna za svet in v neki meri celo za države ki so se je udeležile. Malo je bilo pisanja o njej spričo drugih boli zvenečih dogodkov. Vendar je važnost tega sestanka za bodočnost izrednega pomena, ne le za južno-vzhodni predel Južne Amerike, marveč za vso latinskoameriško skupnost in za celotni kontinent. Tega so se dobro zavedale mednarodne organizacije, ko so na zborovanje poslale svoje najzmožnejše delegate- tako meda-meriška organizacija OEA. Združeni narodi, posebna Organizacija ZN za razvoj, in drugi.
Da pravilno presodimo geografsko, gospodarsko in p ilitično važnost tega predela sveta, si ga pobliže oglejmo. Območje reke La Plata, z njenimi pritoki, ki segajo tja do vodovja Amazonke, sestavljajo pet držav: Argentina, Bolivija, Blažil, Paragvaj in Urugvaj. Nuli področja nihajo od gosto naseljenih mest (Buenos Aires s predmestji in Sao Paulo z zaledjem štejeta 16 milijonov prebivalcev, ki se bodo podvojili do konca stoletja), do širnih nenaseljenih planjav. Sociogospodarski nivo dosega najvišjo industrializacijo in bogastvo, a pada tudi v hudo revščino in primitivnost. Prometne zveze in povezave so ponekod najmodernejše, drugod pa celi predeli zapadajo popolni osamljenosti.
Ta dvojnost je razumljiva če gledamo nanjo z zgodovinskega vidika, kako so se ti narodi razvijali; z vidika naravnega bogastva, ki je na celotnem območju izredno, a praktično še neiz-koriščano; pa tudi z vidika narodov, latinskega izvora pomešanega s prvotnimi prebivalci teh širnih planjav. Ni neumestna postavka, da je ta predel bodoča obljudena dežela, ali še bolje, shramba iz katere bo jedel lačni svet. če bodo ti narodi, ki tu živijo, znali spoznati svojo vlogo in bili zmožni iz-peliati jo kot bo zahtevala zgodovina. A danes imajo ti narodi sami hude razvojne težave, in prav te težave so predmet študijev konference o kateri pišemo.
Pa še en vidik: političen. Važnost tega dela sveta je velika tudi s tega področja, in to zlasti v kontinentalnem pomenu. To je spoznala tudi ZDA, katere razmerje do „južnih sosedov“ se ie v zadnjem desetletju tako pokvarilo, da se le s težavo ponovno navezujejo bolj prijateljski stiki. In prav Argentina z Brazilom predstavljata (poleg Mehike) največje sile latinske Amerike, in na njih mora graditi, kdor hoče graditi z latinsko Ameriko.
V tem ozračju je laže razumeti važnost šeste konference zunanjih ministrov območja La Plate. Konferenca in njeno vzdušje izrrža, kot je dejal arg. zunanji minister Vignes „enotno željo narodov latinske Amerike, da se združijo potom vseh danih možnosti“. In ta želja se je ponovno pokazala med Brazilijo in Argentino, katerih razmerje v zadnjih desetletjih je bilo odkrito nasprotujoče, da ne rečemo sovražno. In to ne iz zgodovinskega vidika medsebojnih vojen- Saj vojne so bile praktično med vsemi petimi državami čeprav ’e nasprotovanje med obema velikima narodoma tradicionalno. Problemi so nastajali tudi na kon-
Eratka notica, ki jo je iz Moskve sporočila v svet mednarodna tiskovna agencija UP prav sredi tekočega meseca, je presenet la tisti del svobodnega zahoda, ki še ne pozna dobro komunistične taktike in komunistične lestvice vrednot. Novica govori o čilskih študentih, članih čilske socialistične stranke in KP, ki so Se nahajali v Moskvi na študiju.
Kot znano, je takoj pio prevzemu oblasti bivšega predsednika Allendeja v Čilu, sovjetska vlada izrekla novonastalemu režimu vse priznanje, in mu obljubila vlso podpioro. To seveda za ceno čim večjega vpliva na novi socialistični In komunistični režim, katerega Kremelj za nobeno ceno ni hotel izpustiti iz svoje orbite. Medsebojni izrazi simpatije so se odtlej nadaljevali in gospodarska in kulturna izmenjava je bila na dnevnem redu.
V to kulturno izmenjavo je seveda prišlo tudi vabljenje čilskih študentov na Moskovsko univerzo. Ponujene štipendije so imele, kot sicer pri komunistih, dvojen pomen. Prilizniti se Čilencem, pbenern pa v Moiskvi vzgojiti nov kader močne komunistične inteligence, ki naj bi, po vrnitvi v matično domovino, čile, kmalu zavzela odločilne po-IcSaje, s katerih bi dokazovala zahvalo sovjetskemu režimu in mu s privrženostjo omogočala držati čile trdno v kremeljskih krempljih.
Kakšen je bil lazvoj v Čilu, visi poznamo1. Zanimivo pa je sedaj to, da je, spričo dokončnega dejstva, da je komunizem v Čilu propadel, Moskva v zadnjih dneh prav na tiho odpravila čilske študente. Sovjetske oblasti sp
Jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju Titu so njegovi „prijatelji" Arabci krepko zagodli. Ko so od lanskega oktobra naprej začeli zviševati cene petroleju, se na Titovo „prijateljstvo“ niso ozirali ter so sporočili v Beograd, da bo morala Jugoslavija za njihov petrolej, če ga bo hotela dobiti, odštevati prav tako visoke dolarje, kakor katera koli druga „neprijateli-ska“ država. Edino, kar so Arabci Titu ustregli, je bilo to, da mu količine petroleja niso znižali. Nove petrolejske cene so komunistično Jugoslavijo močno przadele.
Beograjska Politika je zapisala, da bo Jugoslavija letos morala za 7 mili-ionov ton uvoženega arabskega petroleja dati skoro 800 milijonov dolarjev, se pravi približno vsoto, ki so jo lansko leto poslali domov jugoslovanski delavci iz tujine. Zagrebški radio pa je še v svoji božični oddaji 25. decembra lanskega leta zavajal jugoslovanske državljane, da „lahko rečemo brez pridržkov, da nedavno zvišane cene petroleju ne bodo imele velikih in neprijetnih
kretnih področjih delovanja; kot problem vod in rečmh elektrarn, problem veleelektraren Sette Quedas, Itapú in Corpus. Ta nasprotja so prišla celo na mednarodne forume, kot na svetovno konferenco za obrambo narave v Stok-holmu. Vse to je sedaj umirjeno, in problemi, ki so nastali, se sedaj rešujejo v čim bolj prijateljskem vzdušju, čeprav stara konkurenca ostaja. Sprememba, bistvena in velika, je v tem, da so narodi in njih vodstva spoznali, da je le z združenimi močmi možno preiti iz zaostalosti v razvoj; da je le skupno mogoče najpopolnejše izkoriščanje vseh prvin ki jih je narava podelila tem deželam; da je le v prijateljskem razmerju mogoče zoperstaviti se vsem zunanjim nevarnostim, pa naj bodo gospodarskega, političnega ali pa ideološkega izvora.
Ko je ta ideja dovolj močno zasidrana v zavesti narodov in njih voditeljev (in to zavest so izrazili vsi zu-
jim ukinile štipendije, vrgli so jih iz študentovskih domov, ter jih z vozovnico do Čila postavili na moskovsko letališče;
Zakaj je Kremelj, veliki prijatelj in opornik Allendejevega režima to storil s čilskimi komunističbimi študenti ? Zelo enostavno. Od njih ni pričakoval nobenih koristi več. In po najčistejši komunistični morali jih je spravil s poti. Na njihova mesta in d;d njihovih štipendij bodo prišli, azijski ali afriški študentje kake države, s katero moskovski režim trenutno ljubimka, in »d katerih pričakuje več koristi kakor od Čilencev.
'Nas Slovence, ki te vrste moralo poznamo saj smo jo poskušali in jo še trpimo na lastni koži, to ne preseneti. Med vojno je bilo celotno delovanje partije in OF v tem stilu. ¡Prilizovanje, dokler ’e bilo pričakovati koristi, strel v tilnik, bo ni bilo več pričakovati koristi, ali je dotični človek polstal nevaren. T- danes priznajo komunisti sami. O tem najdemo neštete primeer npr. v Svetinovi Ukani, ali pa sedaj v Kavčičevem Zapisniku.
Pa to ni novo. Saj: se je v vseh začetkih komunizma dogajalo. Ob ruski revoluciji, pri Kolenskem, pri posadki /klopnice Potemkin, ko se je drugič uprla, to pot komunistični vladi, in še in še. Primer čilskih 'študentov je le nov malenkosten dokaz, bridek za tiste, ki so verovali v idealizem moskovskih veljakov, Ippominjajoč za one, ki še verujejo v rdeče bajke, nova opora v naših rokah, ki vodimo boj proti rdeči nevarnosti in ki je naša dolžnost, da nenehno* razkrinkavamo laži rdečega režima.
posledic za jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjem letu.“
Zagrebški radijski komentator je lagal prebivalstvu, da Titovo arabsko „prijateljstvo“ tudi v gospodarstvu drži. Toda že 25. januarja isti radio ni mogel več prikrivati resnice. Kljub temu, da je Tito aktivno podprl Arabce, ko je dal Sovjetom dovoljenje za pristajanje njihovih letal na jugoslovanskih letališčih, da so vozila vojaški material (v Egipt in Sirijo, so mu Arabci sporočili, da za Jugoslavijo veljajo iste petrolejske ene kot za kogar koli dru-* gega. Radio je komentiral: „Jugoslavija lahko kupi kolikor hoče petroleja, samo da plača toliko, kolikor Arabci zahtevajo.“
Domača jugoslovanska petrolejska produkcija znaša 8.5 milijona ton. Ker ga Jugoslavija letos potrebuje 10 milijonov ton, ga bo morala uvoziti 7 milijonov ton.
Zaradi petrolejskih problemov je Madžarski in češkoslovaški ZSSR odpovedala skoro vse nadaljnje dobave svojega petroleja. Zato sta se ti dve
nanji ministri na plenarnem zasedanju), je tehnična plat konference drugotnega pomena. A tudi ta plat je potekla z najlepšim uspehom, katerega glavni izraz je izdelava osnutka za ustanovitev posebnega fonda za financiranje razvojnih načrtov. Ti predvidevajo zlasti pospešitev komunikacij, študije za modernejša pristanišča, cestne zveze (gradnja ceste Transchaco, ki bo povezovala Paragvaj z Bolivijo in severom Argentine), ter študije za Čim uspešnejše izkoriščanje vseh naravnih prvin na področju zarečja.
Zaključki konference so bili izraženi v končni listini, ki nosi ime „Bue-nosairoški dokument“, kjer so poleg konkretnih zaključkov, izraženi tudi principi, ki vodijo celoten napor teh držav, za zedinjenje sil in sredstev. Zedinjenje, ki mora biti cilj vseh narodov, na vseh kontinentih, kajti razbijanje je pot poraza, združevanje pa pot uspehov in bodočnosti.
Daši je zadnje tedne potihnilo razpravljanje glede tržaškega problema, zlasti zione B', je vendar za nas zanimivo, kako gledajo drugi na ta problem Kljub iskanju na žalost nismo mogli zaslediti, da bi kdo podprl jugoslovansko stališče, da je zona B dpkon-čno jugo'slovanls'ka, dasi je bilo v svetovnem časopisju precej pisanja o tem. Danes v informacijo 'bralcev objavljamo dvoje mnenj.
Znani publicist Andreas Eazumov-sky je napisal za Frankfurter Allgemeine (6. maja) članek o potrebi sporazuma med 'Italijo in Jugoslavijo na tak način, kakor je bil sklenjen „Vzhodni- 'sporazum med Nemčijo in Poljsko. V pol strani dolgem članku Razumovsky znova poudarja spor med Italijo in Jugoslavijo, ki je pred kratkim nastal zaradi napisov na jugoslovanski meji, ki označujejo nekdanjo zono ,,B“ za jugoslovanski teritorij. Omenja, da je zadnji čas nastopila velika kampanja na obeh 'straneh spornih strank, z govoto, pisanjem po časopisju in radiu, 'kjer zopet vstaja na dan ta stari ispor. komu pripada tržaško ozemlje, oz. ki
državi sporazumeli z Jugoslavijo, da pohitijo z zgraditvijo 735 km dolgega naftovoda, po katerem bodo dobival" arabski petrolej na svoja ozemlja. Letos
12.	februarja so podpisale zadevno pogodbo.
Naftovod bo imel izhodišče v Omi-šlju na otoku Krku, kjer bodo zgradili veliko pristanišče za petrolejske tankerje. Ta dela naj bi bila končana leta 1976, v naslednjih dveh letih pa nai bi postavili naftovod, ki bo tekel od Omi-šlja po mostu na celino do Siska, kjer se bo razcepil: proti severu proti Madžarski z enim odcepom do Lendave za dobavo petroleja v Slovenijo in proti vzhodu skozi Bosanski brod, Opatovac, Novi Sad do Pančeva, za dobavo petroleja Hrvatski in ostalim jugoslovanskim republikam.
Ta „Jadranski naftovod“ (Adriatic nipeline) bo predvidoma stal 350 milijonov dolarjev. Jugoslovanska državna podjetja INA, Energoinvest in Nafta-gas bodo izdale 30 milijonov dolarjev, Češkoslovaška in Madžarska na vsaka po 25 milijonov dolarjev. Ostalih 270 milijonov, se pravi nad 75 odstotkov stroškov pa ne bo dala Moskva, temveč so Jugoslavija, češkoslovaška in Madžarska zaprosile „kapitalistično“ Mednarodno banko (International Bank) v Washingtonu za posojilo.
Kapaciteta naftovoda bo 34 milijonov ton letno. Računajo, da bo leta 1980 Jugoslavija rafinirala že lahko 24 milijonov ton tega petroleja, ostalih 10 milijonov ton pa si bosta delili češkoslovaška in Madžarska. Lansko leto je Madžarska uvozila iz ZSSR 5 milijonov ton petroleja, od Arabcev en milijon, češkoslovaška pa je skoro vseh svojih 13 milijonov ton petroleja uvozila iz ZSSR.
priča, da meja med obema državama nikakor še ni dokončno urejena.
Razumovsky podaja nato vso zgodovino tega spora ,od 1. 1918 naprej do sedanjega. Kakor so takrat, leta 1918, vpili Italijani geslo „Italia o nulla“, tako so v 1. 194*5 vpili Jugoslovani „Trst ali smrt“. Vmels1 je bila osvojitev Rebe po D^Anunziu ter Mussolinijev fašizem, ki je nasilno ifalianiziral slovenske in hrvatske kraje Primorske, Trsta in Istre. Slovenski partizani iso osvojili precejšen del tega teritorija, na kar je nastalo z vplivom zaveznikov ..malo premirje “ ob Badogliu 1. 1943, „veliko premirje'* pa v 1. 1946 z ustanovitvijo provizornega Tržaškega svobodnega ozemlja. L. 1947 bi moralo stopiti v življenje Tržaško svobodno mesto p,o'd protekcijo Združenih narodov, toda ta „država“ se ni nikdar realizirala, kajti zavezniki se niso mogli zediniti za osebo guvernerja. Ko pa je nastal spor med Stalinom in Titom, so Sovjeti odmaknili podporo Titovemu režimu, ter so zavezniki dobili priložnost, da so v Londonskem ¡sporazumu 1. 1954 Trst z najožjo okolico (695 km2) dali v civilno upravo Italiji nekdanjo „cono B“ pa Jugoslaviji (8257 km2). Kakor je bila že ustanovitev Tržaške samostojne države provizorij, še bolj je bil ta sporazum, kajti Sovjetska zveza ga ni potrdila ter zato nima mednarodno pravne veljavnosti. Po takem zgodovinskem opisu +ržaškega vprašanja, prihaja Razumovsky k sedanjemu položaju tega spora. Pravi: „če hoče kdo Jugoslaviji slabo, lahko argumentira, da je Beograd to določeno mejo mogel držati ,dolgo', če ne predolgo“ na nerealističnih „ekspanzionističnih“ zahtevah Moskve in z njeno podporo. Zdaj v dvajsetih letih pa so se stvari spremenile. Med tem :so se začele v to zadevo vmešavati svojevoljno druge države. Zato je čas, da se obe suvereni državi sporazumeta v medsebojni pogodbi k nekemu pametnemu sporazumu. Zdaj je tržaško vprašanje še neurejeno, predvsem v mednarodno pravnem pogledu.
In tu citira mnenje znanega ¡strokovnjaka za mednarodno pravo, dunajskega profesorji Veiterja, ki jje ob sedanjem pojožaju napisal v dunajsko Presse naslednje:
„Za bivšo ,cono B‘ stoji mednarodno pravno trdno, da ie bila po londonskem memorandumu in v zvezi z italijansko mirovno pogodb^ postavljena samo* pod jugoslovansko upi-avo, nikakor pa ne vključena v 'ugoslovansko državno ozemlje.. . prav tako, kakor je bilo po dogovoru med Varšavo in Moskvo nem-škjO ozemlje med Odro in Neiso postavljeno samo pod poljsko oz. sovjetsko upravljanje, brez ozira kdo je že sicer faktično izvajal tu oblast.“ Kakor pravi Veiter ,,jugoslovanska vlada tudi tu poskuša to pravno vprašanje rešiti v novih razmerah.“ Italija misli da bi mogla še kako vplivati na to ozemlje v bližnji ali daljni bodočnosti, kakor (Nad na 2. str.;
Jadranski naftavod
FINANCIRA MEDNARODNA BANKA
ATOMSKA OBOROŽEVALNA TEKMA
DVOLIČNOST PROTESTOV
Minuli ponedeljek sta Francija in komunistična Kitajska eksplodirali vsaka svojo atomsko bombo v atmosferi. Za francoske priprave novih atomskih poskusov na tihomorskem otočju Mu-roroa je vedel ves svet že tedne naprej, Peking pa svoje atomske poskuse pripravlja v največji tajnosti, tako da jih zaznajo potresomeri in druge znanstvene naprave sosednjih držav šele potem, ko so že izvršeni.
Kitajski atomski poskus so prvi zaznali s svojimi potresomeri Indijci ter objavili, da je bil spet izvršen v Lop Noru v provinci Sinkiang, 2000 kilometrov zahodno od Pekinga. Sila kitajske atomske eksplozije je znašala en megaton, se nravi 50-krat več, kakor je bila sila ameriške atomske bombe, odvržene pred koncem druge svetovne vojne na Hirošimo na Japonskem.
Francoski atomski poskus na otočju Muroioa v Pacifiku pa so prvi zaznali Novozelandci in objavili, da je bil slaboten, komaj 20.000 ton TNT. Poznavalci sklepajo, da je Francija preizkusila verjetno le raketni naboj.
V zvezi s kitajskim atomskim poskusom je severnoameriški obrambni
minister Schlesinger izjavil, da „je razvidno, da Kitajci zelo počasi napredujejo v svojem atomskem, oboroževanju,“ kar pa ne pomeni, da v prihodnjosti Kitajci ne bi mogli pohiteti in si izpopolniti svoj atomski arzenal.
Vprašanje atomskega oboroževanja posameznih držav postaja vedno bolj zapleteno in ZDA ter ZSSR, ki sta hoteli monopolizirati to orožje ali ga vsaj omejiti na dosedanjih pet atomskih sil (ZDA, ZSSR, Francija. Kitajska, Anglija) ostajata v tem pogledu brez moči Pred kratkim je Indija izvršila svoj prvi atomski poizkus, sedaj tudi Pakistan napoveduje, da ne bo zaostajal za Indijo. Mnogi tudi dvomijo, da bi bilo mogoče npr. Egiptu in Izraelu preprečiti uporabiti v vojne svrhe atcmske reaktorje, ki jih bosta dobila od ZDA.
Prav dvolične pa se kažejo vlade, ki protestirajo proti francoskim atomskim poskusom, medtem ko o kitajskih molče. Avstralci, Japonci in druge a-zijske sile protestirajo proti Franciji, medtem ko se svojega azijskega kitajskega soseda ne dotaknejo, dasi njegovi atomski poskusi prav tako onesnažujejo atmosfero, kakor francoski.
Mednarodni teden
MILOVAN DJILAS, bivši podpredsednik Titove komunistične vlade, je bil edina znana osebnost v komunistični Jugoslaviji, ki si je upal javno izjaviti, da pomeni „izgon Solženicina iz ZSSR slabost sovjetskega režima.“
FRANCOSKA VLADA je dvignila cene elektriki, plinu in nafti ter drugim produktom, da bi deloma ustavila gospodarsko nazadovanje. Sindikati so jo napadli, da škoduje delavskemu razredu, medtem ko so trgovci pozdravili nove ukrepe. Vlada hoče znižati inflacijo na 6% letno.
KAJ MISLIJO DRUGI O ZONI B (Nad. s 1. str.)
tudi Jugoslavija, zato je ta postavila omenjene napise.
Dva značilna dogodka navaja Ra-zumosky iz zadnjega spora: na Ženevski konferenci je jugoslovanski delegat Nin,čič (22. marca) obtožil Rim, da „skuša celo osporavati Jugoslaviji pravico, izobešati napise na teritoriju, ki ga je priznala Jugoslaviji tako Londonski sporazum, kakor pariška konferenca“. še jasneje pa se je izrazil Tito, ki je 15. aprila rekel v Sarajevu: „Italijani iso začeli — bogve iz kakšnega razloga — govoriti o svoji pravici in suverenosti nad „zono B“. INaš odgovor pa je: zone B' ni več, to je zdaj naš teritorij in nič več. Prej se je rels imenovala zona B. toda zdaj je Jugoslavija in mi nimamo z Italijani zdaj. nič več o tem razpravljati. Stvar je za nas končana!“
Razumovsky dodaja k temu: ^Definirati čas, kdaj je v tej dobi od 1. 1954 do 1974 prenehala eksistirati „zona B“, bo dal,o: jugoslovanskim mednarodnopravnim ¡strokovnjakom precej truda. Toda to vprašanje bo moralo ostati Islejkoprej teoretično. Brez dvoma ima Beograd namen, da enkrat za vselej to vprašanje razčisti in konča. Končati ga bo treba pač zdaj, dokler je še na razpolago Titova avtoriteta, ki krije zgornjo izjavo. To pa se more zgoditi samo po medsebojnem sporazumu, ki bi ustrezal pameti in politični realnosti, če treba tudi z neke vrste ,Vzhodnim sporazumom1.“
Slpričo svetovnega javnega mnenja in italijanskih zahtev, je odgovornost titcvega komunističnega režima za ta del slovenske zemlje ogromna. Zlasti še, ker so komun1 ati med revolucijo kaj hitro znali poiskati zveze z Italijani, da so ed njih dobili topove, ¡sedaj pa od njih ne morejo dobiti kosa zemlje, ki po vseh pravicah pripada slovenskemu narodu-
sicer v treh zaporednih številkah, nedavno pa je izšla še četrta številka, ki je vsa posvečena boju Tatarov, ki jih je bil Stalin s Krima v celoti nasilno preselil v notranicst države. Tatari vztrajno zahtevajo, da naj jim dovolijo vrniti se na svoje področje na Krimu, toda Kremelj ostaja gluh, ker bi sicer moral javno priznati tudi to Stalinovo grozodejstvo. Brežnjeva ne moti, da se tako identificira s Stalinom.
Dimitri
SVOBODNJAKOV V
Med svobodnjaki, ki se vedno bolj množijo v ZSSR, se je zadnje tedne pojavilo novo ime: Dmitri Dudko, pravoslavni duhovnik, ki je v majhni cerkvi sv. Nikolaja v nekem moskovskem predmestju glasno pridigal resnico.
Sin kmečkih staršev, ta duhovnik že od leta 1948 pozna strahote sovjetskih ječ. Ko je bil takrat še semeniščnik na teološkem institutu v Moskvi, ga je NKVD obsodila na 8 let prisilnega dela v koncentracijska taborišča v republiki Komi, brez slehernega procesa. Leta 1957 je po vrnitvi v Moskvo nadaljeval bogoslovne študije v Zagorskem ter jih končal leta 1960. Dobil je v upravo župnijo in cerkev sv. Nikolaja v moskovskem predmestiu, leta 1972 pa se je odločil, da bo v svojih pridigah neustrašeno govoril resnico.
Glas o njegovih govorih se je hitro razširil in vedno več izobražencev je zahajalo v cerkvico sv. Nikolaja. Prihajal je tudi Solženicin, Maksimov in drugi svobodnjaki. Sovjetska GPU pa je pridno snemala na trak Dudkove govore.
„Rusija je na Kalvariji,“ je dejal v eni svojih pridig, „in Kristus je križan v Rusiji.“ V dvogovoru s poslušalci je nato na vprašanje: „Kateri je bil najboljši čas za Rusijo?“ odgovoril: Današnji, ko je Kristus na križu.“
Pred nekaj tedni je Dudko utihnil. Vernikom je samo še povedal, da „vi ste spraševali, jaz sem vam odgovarjal. V tem ne vidim nič slabega. Ljubim svojo deželo, smilijo se mi tisti, ki so se izgu-
Dudko
ZSSR VEDNO VEČ
~~m¡
bili in predvsem se mi smilijo brezbož-niki.“
Iz urada sovjetskega patriarha Pi-mena, ki se boji Kremlja, je Dudku prišla prepoved pridiganja: Vrata cerkvice sv. Nikolaja na ulici Preobražen-skaja so zaprta.
Toda svobodnjakov je v ZSSR vedno več in več.
Sahurov in Kronika
BREŽNJEV SE IDENTIFICIRA S STALINOM
Član sovjetske akademije znanosti in oče sovjetske atomske bombe Andrej Saharov je' znova spregovoril p^oti sovjetskemu režimu. Tujim časnikarjem je v Moskvi izjavil, da obsoja napore sov-vjetske vlade in policije, da bi znova preprečili izhajanje Kronike tekočih dogodkov, ki ilegalno izhaja v Sovjetski zvezi. Saharov je izjavil, da je pisanje Kronike „pazljivo in odgovarja potrebam naše družbe.“
Saharov je skupno z drugima dvema svobodnjakoma. znanstvenikoma Andrejem Tverdohlebovim in Vladimirjem Albrechtsom podpisal izjavo, v kateri zagovarja pravico izdajanja Kronike in poudarja, da so poročila v Kroniki povsem resnična.
Kakor je znano, je Kronika kot tipkana razmnoženina izhajala dolga leta vse do jeseni 1972, ko jo je sovjetska policija končno zatrla. Tik pred koncem lanskega leta pa se je spet pojavila in
Vladimir Kavčič: Zapisnik
ODLOMKI IN MISLI IZ PRIČEVANJ
Izogibali (partizani) smo se starih poti in izbirali nove. Nič ni pomagalo. Ob vsakem srečanju smo imeli po nekaj mrtvih. Če je v gozdu počila veja, smo že bežali. In vselej je trajalo nekaj ur, da smo se ustavili. Nobeno prepričevanje ni nič pomagalo, fantje so bili zbegani, utrujeni, da so (spali stoje ob drevesih, ali kar med pohodom. Snežiti bi moglo začeti vsak hip. Tudi to je bil vzrok našemu nemiru. Izkušnje preteklih zim so nas poučile, da moramo najtrši del prebiti na varnem, na kmetiji ali v taboru, ki ga še nismo poznali. .. Poznali pa smo primere iz prejšnjih let, ki so se tragično končali . . . (str. 5)
Kakor sem rekel, razpoloženje v bataljonu ni bilo dobro. Gonili so nas (partizane) kot divjačino... (str. 14) ’
Naštel bi ljudi, ki bodo potrdili, kar sem povedal. Še več, razen če so spet na delu mračne siie, ki nam hočejo zamegliti pogled v tisto, kar je že razjasnjeno! Zakaj vam pravzaprav gre? Za resnico? Mar vse tisto, kar je že bilo ugotovljeno, ni resnica? Kakšna potegavščina je zdaj to? ...Ne, jaz si ne bom mazal rok. . . (str. 16)
Poznam policijske metode. Res, samo iz stare države. A svet naglo napreduje, nasilje nad človekom se izpopolnjuje. Sredstva so povsod enaka, le cilji so drugi, boste pristavili... Spra-šuiem se, kako je pravzaprav z blago-pokojnim Visartonovičem (Stalinom)? Je njegov duh še vedno med nami? Kje se skriva? V naših ljudeh ali v naših ustanovah? Vi to bolje veste od mene.. . In če bi vas dali pod drobnogled, ali se ne bi pokazalo, da vi v novih okoliščinah nadaljujete staro? (str. 26)
Kaj jaz vem, kaj se je dogajalo v prvih povojnih letih? Da so sodili tudi nekim dahovcem? Marsikomu so sodili. Revolucija je revolucija. Padale so glave med vojno, padale so po vojni. Krivi in nedolžni, ali ne? Kjer sekajo gozd, padajo trsko. Naša generalna linija pa je vendarle ves čas bila jasna ... če bi bili Brodnika pobili, kot so drugih petnajst ali kolikor jih je že bilo, se danes ne bi mogel pritoževati. Zadovoljen naj ho torej, da ima še glavo na vratu. Ha, marsikdo naših tega ni dočakal... Toda povejte nam, kaj naj storimo in storili bomo. Še vedno živi dovolj naših zanesljivih fantov... Saj ne gre za to? A za kaj gre? Ugo-
tovili bi radi, ali je kriv. Nedvomno, saj je bil obsojen... Že tedaj bi ga morali ustreliti... (str. 28)
Brodnik je na sodišču priznal, da je delal za angleško obveščevalno službo. Priznal pa je tudi, da je prej delal za gestapo. Sicer nekateri zatrjujejo, da so zahodnjaki le izkoristili tiste, ki so bili kompromitirani zaradi sodelovanja z Nemci...
Jaz, tovariši, nisem nikoli brskal po preteklosti. V njej je toliko blata, da se umaže tudi tisti, ki ¡stika po njej. Kar je bilo, je bilo; mene zanima jutrišnji dan. Poznam ljudi, ki so bolni od minulega... zagrizel se je v vse to nepojasnjeno, po vsej sili se hoče dokopati do resnice. Kaj pravzaprav želi doseči, pa mi ni znano. Poravnati stare račune? Morda. A danes po tolikih letih ni mogoče ugotoviti, kdo komu še kaj dolguje. Poleg tega so nekateri že bili izplačani dvojno: med vojno in po njej, pa bi nam radi kaj vrnili... Zato pravim, pustimo mrtve... Seveda... (str. 35/6)
Dobro se spominjam dahovskih procesov, še sedaj imam doma časnike iz tistih časov. Trinajst obsojenih na smrt. . . Med njimi so bili stari, predvojni komunisti iz naših krajev. . . vsi
„Najtežje se je povzpeti do tega, da človek bistro dojame nevidno mero in spozna, da vse stvari nosijo v sebi svoje meje.“
Atenski zakonodajec Solon (Fragm. 16)
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Hud notranji pretres je pretekli teden doživela Argentina. Kot smo nakazali v zadnji številki je čedalje več neperonističnih sindikatov zahtevalo povišico plač. Tem zahtevam so se pridružili tudi vedno številnejši odcepki peronističnega delavskega gibanja. Ker je to povzročalo ponovne podražitve raznih izdelkov, je bil tkim. Socialni pakt resno ogrožan. Položaj je bil tako resen, in nevarnost izbruha splošnega delavskega gibanja za povišice tako velika, da je v stvar osebno posegel sam predsednik Perón.
Tako je v sredo 12. govoril po radiu in televiziji vsej državi, ostro napadel špekulante, podjetja, ki podra-žujejo izdelke, ali jih zadržujejo v pričakovanju podraž’tev, kakor tudi sindikate in tisti del delavcev, ki s stavkami zahteva povišice. Na njegov poziv je takoj odgovorila Glavna delavska konfederacija, ki je v celoti podprla njegove izjave. Za zunanji izraz zaslombe, ki jo Perón ima v delavskem gibanju, pa je takoj napovedala splošno stavko in sklicala veliko zborovanje na Plaza de Mayo, v podooro Peronu, ki je indirektno zagrozil, da bo odstopil, če ne bodo upoštevali njegovih zahtev.
Stavka je popolnoma uspela, in na majskem trgu se je zbrala velika množica, ki so jo precenili nad 70.000 ljudi. Ob tej priliki je Perón ponovno go,-voril in ponovil svoje jutranje trditve, obenem pa grozil vsem tistim, ki bi šli po svoji poti preko volje ljudstva. Zmaga je bila, vsaj začasno, popolna v prid ¡Peronu in njegovi politiki Da bi olajšali delo predsedniku, je masovno odstopila tudi vsa vlada, vendar je Perón takoj naslednji dan potrdil vse ministre, in priznal pravilnost njihove politike.
A posledice so ostale. Ko sta se iz Ženeve vrnila delavski minister Otero, in glavni tajnik CGT Romero, ki sta se nahajala na zasedanju Mednarodne organizacije za delo, so se takoj pričela pogajanja, kako bi tudi sicer nekoliko potolažili delavce, spričo res težkega gospodarskega stanja, kajti cene rastejo kljub vsemu in vlada je bila zaenkrat brez moči, da bi to ustavila. Tako je v ponedeljek prišlo do sestanka med Peronom in predstavniki delavskega gibanja (CGT). Na tem sestanku so gremialisti dosegli, da se koncem julija plača celoten aguinaldo (trinajsta plača) in ne polovična, kot je bilo določeno doslej. Seveda je upanje, da ob koncu leta delavci dosežejo ponovno celoten aguinaldo1. 'Tako je vsaj za sedaj nastal neloliko večji mir v sindikalnih vrstah.
Istočasno pa je ministrstvo za delo, predvidevajoč, da bi se kljub temu ponavljali nastopi in zahteve za povišice, proglasilo za ilegalne vse stavke, ki bi jih organizirali v ta namen, t. j. zah-
po vrsti so priznavali svojo krivdo. . . Verjeli smo, da ie v resnici bilo tako. kot so izpovedovali. Tedaj še nismo nič vedeli o stalinovskih procesih v Rusiji, nič o tem, kako so bili izrežirani. Po letu 1948 so pri nas dosti pisali o tem, o enkavedejavskih (NKVD) metodah. A kljub vsemu temu, kar smo zvedeli po kominfortou, se mi stari borci in komunisti nismo nikoli sprijaznili z na-migavanji, da se je pri nas dogajalo nekaj podobnega kot v vzhodnih deželah... (str. 37)
Če so koga telesno in duševno zlomili, da ni mogel več nadzorovati svoje zavesti in so v takšnem stanju kaj izpeljali iz njega, ali je mogoče trditi, da je to izdaja? Izdaja je zavestno dejanje. Izdajavec je tisti, ki se zaveda, kaj počenja. . .
Po vojni so bile naše sodbe o vsem tem še bolj neprizanesljive. Saj nismo ničesar vedeli o psihologiji mučenja, iste povojne obsodbe smo občutili še kot del vojne same, kot nekašen epilog strahotnega obdobja krvi in nasilja... Brodnik je bil obtožen gestapovščine, obsojen pa je bil zaradi sodelovanja z Angleži... To mi že tedaj ni šlo v glavo...
tevajoč višje plače. Ta odlok ima svoje posledice zlasti za sindikate, katerih veljavnost mine, čim bi napovedali tako „ilegalno“ stavko.
S tem je bil dogodek zaključen na tem področju. V torek se je Peron sestal z predstavniki podjetnikov. Vlada pa študira nove načine, kako bi preprečila špekulacijo industrialcev in veletrgovcev, ki prikrivajo zaloge izdelkov. V ta namen je tudi izdala odlok, da morajo podjetja stalno poročati o izdelavi, pridelkih in zalogah. Seveda so za tiste, ki bi jih zasačili v špekulativnih delih, predvidene zaplembe in ostre kazni.
KOROŠKA
„KLEINE ZEITUNG“ POSTAVLJENA NA LAŽ
V odboru proti rasni diskriminaciji' v Združenih narodih so obravnavali poročilo avstrijske vlade, v katerem je postavljena trditev, da imajo manjšine v Avstriji vse pravice.
O tej stvari je pisal znani koroški časopis „Kleine Zeitung“ in zapisal, da so razen jugoslovanskega delegata vsi zastopniki ostalih držav odobravali avstrijsko poročilo.
Po objavi uradnega poročila o debati v odboru proti rasni diskriminaciji pa je prišla resnica na dan, da člani odbora nikakor niso odobravali avstrijskega poročila. Poročilu so ugovarjali mnogi delegati. Ekvadorski predstavnik, ki je vprašal, ali je avstrijska vlada prepovedala in kaznovala propagando in organizacije, ki širijo rasno diskriminacijo. Tudi francoski predstavnik je zahteval pojasnilo glede tega, ali je vlada prepovedala nacistične in neonacistične organizacije. Pravtako so češkoslovaški, argentinski in nizozemski predstavniki kritizirali avstrijsko poročilo, ker v njem ni ničesar o ukrepih, s katerimi bi preprečili diskriminacijo s strani zasebnikov in organizacij. Zanimivo je, da je tudi delegat Zahodne Nemčije izjavil, da je največja pomankljivost poročila v tem, da ne vsebuje informacije o prepovedi organizacij v smislu 4. člena konvencije. Kritiko poročila so izrekli še kuvajski, kanadski in egiptovski dele} gati.
Avstrijski delegat je prišel spričo tolikih kritik v veliko zadrugo in je prosi, da se razprava preloži, da bo lahko pripravil odgovore na kritične pripombe. Na naslednji seji je na nekatere pripombe odgovori, na večino vprašanj pa sploh ni odgovoril.
Nato je odbor skleni zahtevati od avstrijske vlade, da naj pojasni in odgovori na vrsto vprašanj, ki so jih izročili razni delegati na seji.
„Kleine Zeitung“ pa si svoje neresnično pisanje lahko zatakne za klobuk.
Bila sem sekretarka. Če mi je bil všeč kakšen moški? Na to niti pomislila nisem, dokler me nekega dne ni začel pregovarjati... tega nisem mogla storiti. Če sem odkrita, sem se zaradi tega celo počutila krivo pred seboj. O-čitala sem si staro vzgojo, Marijino družbo, katere članica sem bila nekoč v otroških letih. Kajti Brodnik, ki je veliko bral, nam je že med vojno pripovedoval, kako je z ljubeznijo v Rusiji, Saj veste, sami poznate... Tisto mrd moškim in žensko je toliko kot izpiti kozarec vode. Otrok materi dolguje nič drugega kot nekaj litrov mleka... Svobodna ljubezen in podobne štorije. Takrat je vse bilo za nas preveč novo, da bi se lahko kar oprijeli, šele sedaj vidimo, da je bilo res napredno... Bolj-ševiška Rusija je bila naš zgled, želeli smo jo v vsem posnemati. In bila sem nesrečna, ker tega nisem mogla. . .
(str. 40)
- Njegov primer je dokaz, kako malo se policije razlikujejo med seboj. Z njim so delali po enkedejevsko. Metode so povsod enake, le cilji so različni... Cilj je seveda socializem, tako velik in pomemben, da mu lahko žrtvujemo pósame’, nike. Če pa je takšnih primerov le preveč, pravimo temu stalinizem. . .
(str. 43)
(Bo še)
KU «w Sc:«
BOHINJSKA BISTRICA — Novo šolo so odprli v tem kraju 25. maja. Tako bo nad 600 bohinjskih otrok dobilo nove šolske prostore, 60 pa tudi šolsko varstvo, šolo so zgradili s „samoprispevkom delovnih ljudi radovljiške občine.“
LJUBLJANA — Na posvetovanju o vzgoji na srednjih šolah so ugotovili precej porazne „dosežke“ na kulturno-estetskem polju. Pevskih zborov na srednjih šolah je samo 14, šol pa je 66. In nobena gimnazija v Ljubljani nima svojega zbora; s folklorno dejavnostjo se tudi udejstvujejo le na petih šolah, in spet ni med njimi nobene ljubljanske šole. Koncerte v ljubljani obiskuje samo 2 odstotka dijakov. Pred leti so v Ljubljani ustanovili kulturni center srednjih šol, ki naj bi pripomogel k večji razvejanosti kulturnega življenja študentov, pa so dosežki tega centra zelo pičli.
MARIBOR — Zadnja letošnja premiera mariborske Drame je bila Mirka Rupla Boter Andraž, ki pa je pravzaprav v jezik, ki so ga govorili Slovenci pred tristo leti prestavljena „Dundo Maroje“, ki ga je napisal Dubrovčan Marin Držič. V naslovni vlogi botra Andraža se je predstavil Marjan Bačko, igro pa je režiral Branko Gombač.
CELJE — Teden slovenskih amaterskih gledališč so odprli v Celju 20. maja. Občinstvu so se predstavili šent-jakobčani iz Ljubljane, ter gledališke skupine iz Valenja, Trnovelj, Mežice, Horjula, gledališče mariborske pedagoške gimnazije, Amatersko gledališče Sava Klavora iz Maribora in lutkovno gledališče iz Kranja.
KOSTANJEVICA OB KRKI — V Domu kulture je 25. maja na 19. kulturnem festivalu nastopila operna pevka Vilma Bukovec, ki je zapela nekaj arij iz znanih oper; poleg nje sta sodelovala tenorist Rajko Koritnik in pianistka Zdenka Lukec. Ob tej priliki so Bukovčevo, ki je dolenjska rojakinja, proglasili za častno članico kostanjevi-škega kulturnega festivala.
s-m
To je posledica splošne poplitvitve slovenske družbe, glavni krivec pa je seveda sedanji komunistični režim.
LJUBLJANA — Slovenska pohištvena organizacija je prevzela nalogo organizirati 25. kongres UEA (Evropske unije za pohištvo). Ta kongres je bil v Ljubljani od 30. maja do 3. junija; osrednja tema kongresa je bila „Struktura, proizvodne zmogljivosti in perspektive pohištven? industrije v Evropi“. Jugoslovanska pohištvena industri, ja zavzema v Evropi 5. mesto; organizacijo kongresa pa je dobila slovenska industrija kot najpomembnejša v Jugoslaviji. Kongresa so se udeležili predstavniki 9.130 tovarn iz Avstrije, Velike Britanije, Danske, Francije, Italije, Norveške, Španije in ZR Nemčije.
BOVEC — Kaninska žičnica, ki jo je 16. maja precej poškodovala strela, je po desetih dneh popravljanja spet pričela obratovati. Kaninsko žičnico so odprli tik pred zaključkom letošnje zimske sezone. Pa ima sedaj vedno dosti dela, ker je na Kaninu še vedno dokaj lepih smuških terenov kljub temu, da je sedaj seveda že poletna planinska sezona v oolnem zagonu.
LJUBLJANA — Povprečna jugoslovanska štiričlanska družina je lani porabila po statističnih podatkih za hrano 33,5 odstotkov dohodkov, za pijačo pa le 2,7. Ti izdatki za hrano so bili v Sloveniji nekoliko nižji, pač dokaz, da je povprečje plač višji. Toda ni podatkov za porabo pijač v Sloveniji. Pravijo, da so statistiki bili uvidevni in so slovensko pivsko povprečje skrili pod skupnim imenovalcem.
KRANJ — Hladni val je zajel Slovenijo konec maja. In prinesel je tudi sneg, ki je pobelil Juhjce, Karavanke in Kamniške Alpe vse do višine 1000 metrov. Tako je sneg 24. maja prekril komaj razvetele narcise na Golici; snežilo je tudi na Pokljuki in Rudnem. Zaradi zajadlega snega so 'morali prekiniti promet čez prelaz Vršič, na Jezerskem vrhu pa sneg na cesti ni obstal in ni bilo treba prepovedi prevoza.
LJUBLJANA — Konec maja je bil v Ljubljani končan Teden slovenske glasbe. Na zadnjem koncertnem večeru so tudi proslavili šestdesetletnico pevovodje in skladatelja Rada Simonitti-ja. Po pisanju kritikov pa sedem dni slovenske glasbe ni prinesel kakih posebnih presenečenj, pač pa precej razočaranj. Pravijo, da je bil program anahronistično sestavljen in da je bil to tudi eden vzrokov slabega obiska. To pa je skoraj težko verjeti, saj program slovenske glasbe ne more biti a-nahronističen. Slovenska glasba je pač slovenska. Spet bi morali kritiki iskati krivce drugje. Zmaterializiranost je vzrok slabemu obisku slovenske glasbe.
Umrli s>q od 27. maja do 2. junija: LJUBLJANA. Franja Mulaček, up.; Josip šperne (84), p,«štni up.; Anica Sever r. Gašperin; Marija Zalar (90), šol. upr. v p.; Jože Strašek, član ork. Slov. Filharmonije v p.; Silva Dolan r. Gastraun (69), dežnikarski m. v p.; Jožica Likozar, uč. v p.; Friderik Kovič, up.; Peter Železnik, ¡slikar restavrator; Katarina ¡Berčič r. Marenčič (94); Lojzka Šetina r- Peterlin; Marija Gostiša; Stanislava Grbec r. Kamnikar; Maks 'Miklavčič', up.; Mihael ¡Kokelj1, imor. major v ,p.; Katarina Gorišek r. Bedrač; Ivana Kucler r. Gregorka, up.; Angela Žnidaršič r. Kozjan (70), up.; Antoniia Klun r. Hrovat.
RAZNI KRAJI. Pipa Ark,o r. Tavčar, Zagreb; Dereani Anica r. Bizjak, Črnomelj, Janko Mesec, pos., Stara Vrhnika; prof. Slavica Božič, Idrija; Pavla šorn r. Vodopivec, Količevo; Le,o-poidina Petan r. Šerbec, Veliki Kamen;
SLOVENCI V
Osebne novice
Drukinska sreča. Prav na ,očetovski dan, 16. junija, se je rodil v družini Janka Klemenčiča in ge. Božice roj. Esih, sinček, ki ho krščen za Matija Boštjana. .Strežnim staišem naše čestitke.
Krsti. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil ¡krščen Gabrijel Matija Indihar, sin Ladota in ge. Bernarde roj. Burgar. Botr.otodn sta ga. Kristina Avguštin in Stanko Indihar. Krstil pa je dr. Alojzij ¡Starc. Iskreno čestitamo.
V farni cerkvi v Miramaru je bila krščena Julija Jelenc, hči Matevža in ge. Raquel roj. León. Botrovala sta Janez Dimnik in ga. María León. Naše čestitke-
BUENOS AIRES
Zvezni mladinski sestanek
¡Kot je ¡že navada na prvo nedeljo v mesecu, se je _ia praznik sv. Trojice slovenska mladina iz Biuends Airesa in okolice zbrala na mesečni ¡sestanek, ki ga organizirata zvezna odbora ¡SDO in SFZ- Dekleta in fantje so se najprej zbrali pri ¡sv. maši v ¡slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar.
¡Po sv. opravilu se je razvil živahen razgtovotr na dvorišču in v dvorani, kjer je ¡bil pripravljen zajtrk, nato pa ie zvonec sklical mlado dužbo v dvorano v tretjem nadstropju. ¡Predsednik ¡SFZ Franc Žnidar je najprej pozdravil vse navzoče, nakar je dekliška predsednica Martina Koprivnikar recitirala vsem žrtvam revolucije, katerim je bil ta sestanek posvečen. Pevski zbor ¡Sildven-ske mladenke, pod vodstvom ge. Anke SaveMi-Gaserjeve ie nato zapel več ža-lostink, ki so vse prisotne prevzele.
Osrednja točka ¡sestanka je bilo predavanje Zorka .Simčiča o temi „Naše poslanstvo“. ¡Govornik je po definiciji, kaj je ekopoonska in kaj je politična emigracija, razložil, kaj je poslanstvo današnje slovenske mladine v Argentini. Ta mladina izhaja iz staršev, ki so zapustili domovipo zaradi verskih, narodnih in političnih idealov, in v teh idealih mora vztrajati toliko bolj, Ker komunistični režim danes še vedno tlači našo domovino in še vedno vztraia v lažeh glede naših žrtev med in po revoluciji. Mi moramo biti priča teh prič, , da ne ugasne lu,č resnice tudi za toodflČe rodove. Ob koncu je predavatelj vzpodbujal mlade poslušalce, da 'naj vztrajajo v izvrševanju tega poslanstva, ki jim ga je naložila božja previdnost.
Ivana Poženel r. Jeraša, Jesenice; Tomaž Ušeničnik, zidar. Kranj; Božo Borštnik, bivši gl. urednik Jutra (85), Kostanjevica na Krki; Milan Zeme, elektrotehnik. Laško; Janez Škof. ‘ključavničar, Dobrova; Frančiška Janežič, Zg. Slivnica; Jožica Polak, gospodinja, Naklo; Albin Leber (801. up.. Kranj; Marija Bajc (89), Postojna; Boško Bor-jan, rez. kap., Ormož; Marija ¡Šifrer r. Vilfan (72), Žabnica; Peter Vidmar žel. up. (80). Podgorje; Drago Jurak, Vtanje; Peter Hribšek, rudar, Trbovlje; Nikolaj Rupič (79), kor. borec, Črnuče; Ana Bedencič (89), Glinek pri Škofljici: Franc Kolesa, inv. u,p„ Trbovlje; Marija Lamberšek, up., Domžale; Franjo Steručar. uč. v p., ¡Celje; Marija Koljšek, Vojnik; Marija Trpin r. iPišljar (79), Hotedršica; Ivan Pakiž. Zamostec; Per Peregrin. tesar v p-, Krasna; Florijan Horvat. Šentjakob; J v» rt Kalstefllid. šolferf. Videim-Dobre-polje; Boža Jaklič, Vel. Lašče; Angel» Adlešič r. Brovet (¡86). Kranj; Zalka K Išienina r. Postotnik. Gomilšku'-Francka Golob ¡r. Justin (85), Lesce: France Indihar. računov, v p.. Krani: Lo.ize Battelino, peč. ro.. Mengeš; Fran» Gabrič, obrtnik, Domžale.
vodstva skavtske organizacije v Argentini in je bil v tem ¡svojistvu pred leti p.dslan v Evropo z nalogo, da obišče razne skavtske organizacije. V Argentini je bil tudi šef skavtske skupine v Villa Balleister.
Takoj, ko so argentinski skavti zvedeli za njegovo smrt, ¡so ponudili svoj dom v Villa Ballelsiter, da bi se tam pripravil zanj mrtvaški .oder. ¡Pokojnikovi prijatelji so ta predlog z veseljem sprejeli in tako je pok. Trtnik ležal do pogreba na mrtvaškem odru v skavtskem domu, oblečen v skavtska uniformo. Ob križu nad vzglavjem sta vsela dva skavtska prapora — slovenski in argentinski, ob krsti pa so bili postavljeni venci Množice ¡Slovencev in Argentincev so ga prihajale kropit. Od trenutka, ko je bil položen na mrtvaški oder pa do pogreba je ,ob krsti ¡stala častna straža skavtov.
Pogreb je bil v nedeljo. 16. junija, dopoldne. V prostorih skavtskega d,oma je daroval pogrebno sv. mašo sanmar-tintsfci duišhi pastir g. Jurie Rode ob zeta veliki udeležbi Slovencev in Argentincev. ¡Skavti so brali obe ¡berili v slovenščini in kaisteljanščini in prav 'tako je g. Rode bral evangelij v obeh jezikih in tudi cerkveni govor je bil dvojezičen.
Po sv. maši _ s,o dvignili krsto slivenski in argentinski skavti in obhodili z njo obširni prostor pred skavtskim domom, da ¡so daljna ta način poslednjo čast svojemu šefu. Pogrebni sprevod se je nato pedal na sanmartinsko pokopališče, kjer .ie pogrebne obrede ¡opravil g. Rode. Pokojniku v slovo o o Spregovorili gg. Rudolf Smersu, Alojzij Rezelj, šef argentinskih skavtov Juan Carlos Altamirano in Adolf škrjanec, ki mu je na grob stresel slovensko zemlja.
S smrtjo Marijana Trtnika so slovenski in argentinski ¡skavti izgubili svojega skrbnega vzgojitelja in prijatelja. Vsemogočni naj ga obilno poplača za vse. kar je dobrega storil v svojem življenju.
R. 'Smersu
Marijanu Trtniku v •spomin
Bilo je v četrtek, 14. junija, ko me je nek neznan notranji klic velel, da naj kar takoj zopet obiščem prijatelja Marijana Trtnika. Ubogal sem ta klic in odšel v bolnišnico, kjer se je že dalje časa zdravil. Nasmehnil se je, ko me je zagledal in v pozdrav mi je podal svojo že močno shujšano roko. Po prvih besedah sem videl, da samo še šepetaj? lahko govori. V nekaj zadnjih dnevih se mu je zdravstveno stanje močno poslabšalo; zavratna bolezen je zajela žc vse telo. Vendar se je med nama razvil prijateljski razgovor — razgovor, ki pa je bil zadnji med nama. Pripovedoval sem razne novice o naših prijateljih, zlasti o tistih, ki so ga redno obiskovali, ga podpirali in skrbeli zanj kot za svojega brata. „Tega jim nikdar ne bom mogel povrniti“, je skoraj dahnil vame. čez čas mi je rekel, da je zelo vesel, ker ga je pred dnevi obiskal msgr. Orehar in se mu je tedaj spovedal, sv. Evharistijo pa je prejemal dnevno iz rok bolniškega kaplana.
V tem času ga je obiskal mlad slovenski skavt — Marijan Kores, ¡ki mn je prinesel pozdrave slovenskih skavtov.
Trtnik je bil vesei teh pozdravov in k naročil Marijanu, da naj vsem fantom sporoči njegove najlepše pozurave. ru-tem sva se spominjala nekdanjih časov v jujubijani, na šentpeterski Trat,, g„ vonla o izletih na planine. Ko sem se poslavljal, mi je krepko stisnil roko. jo cialje časa zadržal v svoji, in zašepetal: „Pozdravi vse!“ To so bile njegove zadnje besede. Prihodnje jutro, Î5. junija je njegova duša splavala v večnost.
Težko bi med nami našli večjega idealista in ljubitelja ¡mladine, kot je bil pokojni Marijan Trtnik. Vse svojrj življenjske moči je razdal mladini- Že v zgodnji mladosti se je pridružil skavtom. _ in skavtizmu je .olstal zvest do smrti. O njegovem skavtskem delu bi se lahko napisala debela knjiga. Bil je ponosen na to, da je osebno poznal ustanovitelja skavtizma Baden Powella. Udeležil ¡se jie mnogih mednarodnih skavtskih prireditev (jamborre), ¡organiziral je nešteto taborenj (zadnje še v ^letošnjem letu v Jauiregui), izletov, tečajev, pohodov itd. Vzgojil je cele generacije mladih ljudi v domovini, nato v taboriščih in naposled v zdomstvu.
Poleg skavtizma je pok- Trtnika zanimalo tudi izseljensko' vprašanje. Bil je doma sodelavec p. Kazimirja Zakrajška in misgr. Grimsa v Rafaelo’1-' družbi in Izseljenski zbornici. Trudil se je, da b se domača država bolj brigala za izseljence, iim pošiljala učitelje. jih ščitila pri delu itd. To je bilo v tistih časih, ko še ni bilo velikega zanimanja za izseljeniško' vprašanje.
V Argentin; ie pokojnik že takoj v začetku organiziral slovenske ¡skavtske edinice, piozneje pa je pomagal tudi Argentincem pri .organiziranju njihovih edinic. Argentinski ¡skavti so1 ga — kot enega najstarejših in po činu enega najvišjih skavtskih vodnikov v svetovni skavtski organizaciji — zelo spoštovali in upoštevali, kar je prišlo tudi do izraza pri njegovem pogrebu. Naj povemo, da. je bil član centralnega
ARGENTINI
Fantje in dekleta so ¡se predavatelju s pUsikanjem iskreno' zahvalili za njegove besede in misli. Po končanem sestanku in še kratkem, pogovoru so se razšli v upanju snidenja v prihodnjem mesecu.	po ID*, š.
Slovenci po svetu
CLEVELAND
Za ohranitev narodnih župnij
Prav te dni (od 18. do 21. junija) se vrši v Clevelandu važna konferenca, katere namen je ¡ohranitev narodnih župnij m narodnih naselbin. Pod okriljem vseameriške organizacije „The National Center of Urban Ethnic Affairs, m pod naslovom „Narodnostna župnija in vaša naselbina“. Konferenca obravnava snovi m pereča vprašanja kot: Cerkev in narodnost; Narodnost, javno-pMitično delovanje in Cerkev; župnije m ohranitev narodnostnih naselbin; ter Vloga župnije 'k napredku naselbine.“ Ti glavni predmeti so razdeljeni na več različnih točk dnevnega reda, ki jih ¡bodo obravnavali strokovnjaki v posameznih zadevah. Kot govorniki in predavatelji se konference udeležujejo škofje, duhovniki, senatorji, guverner države Ohio, župan mesta Cleveland in še mnogo drugih osebnosti.
Organizacija ..The National Center of Urban Affairs“ ¡že nekai časa tesno ¡sodeluje z župniki in duhovniki, ki .iim je pri srcu napredek in ohranitev narodnih naselbin, posebno kar zadeva poživitev dušnega pastirstva v narod-, nih župnijah.
KANADA — Toronto
Iz župnije Marije Pomagaj
Biva nedelja v maju je bila pravi verski praznik v župniji. Dopoldne ie bila slovesnost prvega ¡svetega obhajila. katerega je prejelo 34 otrok. Popoldne istega dne pa je bila sveta birma. Torontski pomožni škof Francis A.llen je podelil zakrament slovenski mladini. Po dveletni pripravi je birmo prejelo 50 kandidatov in kandidatinj.
Sredi maja ¡so na slovenski župnijski šoli zaključil' šolsko leto. Na zaključni slavnosti so otroci prejeli spričevala; najbolj ¡prizadevni pa so prejeli tudi nagrade.
Torontska mestna občina _ zopet s pravcatim navdušenjem, organizira Ca-ravan of Metropolitan Toronto. Med ¡slovenskimi župljani se je osnoval poseben odbor mod jnjafčjelsitvom Tineta Franeeschija, ki bo s' pomočjo sodelavcev v župnijskih prostorih pripravil slovenski paviljon Ljubljaiia.
Iz župnije Brezmadežne
Tudi tu so enajstega maja zaključili pouk v ¡slovenski šoli- Učenci, ki
Tine Debeljak
II. KULTURNI VEČER SKA
Kakor smo poročali pred kratkim j s Tine Debeljak dobil največjo poljsko literarno nagrado v emigraciji „Alfreda Jurzykowskega nagrado“ za štiridesetletno prevajanje poljske književnosti v slovenščino. Ker se je SKA namenila za svojo dvajsetletnico v kulturnih večerih seznaniti občinstvo z najaktivnejšimi kulturnimi delavci v SKA z direktnim srečanjem z njimi, so prav za tak prvi večer določili predsednika in morda najstarejšega ustvarjavca med njimi Tineta Debeljaka, da ga spričo gornje nagrade, predstavi kot — prevajavca. In sicer prevajavca pesniških del, ne toliko proze, in ne samo iz poljske literature, ampak iz vseh, iz katerih ie prevajal.
Večer je pripravil in vodil Nikolaj Jeločnik, ki je sedeže v mali dvorani razvrstil v kroga okrog velike mize, na kateri so bile razpostavljene knjižne izdaje Debeliakovih pesniških prevodov; na eni strani sta bila recitatorja Nikolaj Jeločnik in Lojze Rezelj, na drugi strani pa avtor, v sredi med reci-tatorkama Pavči Eiletzovo in Natašo Smersujevo. Nikolaj Jeločnik je najprej podal program, s katerim misb SKA proslaviti letošnji jubilej: višek nai bi bil septembrski jubilejni umetniški večer s posebno teatrsko prizorit-vijo Rojstvo, smrt in poveličanje Franceta Balantiča po Bachu obenem z likovno razstavo emigracijskih umetnikov, z razstavo knjig SKA in gradiva v zvezi s SKA. Posebej pa gostovanje pevskega zbora iz Mendoze in kulturn' večeri z avtorji SKA. v vrsti katerih naj bi temu prvemu sledili večeri z našimi arhitekti, filozofi, gledališčniki itd. Po tem uvodu je pristopil k vpraša-niem Tineta Debeljaka, ki naj noia-sniio občinstvu njegovo prevajatelisk? delo. Stavil mu je okrog 20 vprašani, katerih seveda ne moremo navesti n? v celoti ne v posameznostih. Nekatera so se tikala njegovega dela. nekaj» ra sološnih problemov orevajanja, njega cene in pomembnosti.
Iz tega živahnega pogovora bi se dala dobiti takale podoba Debeljaka-prevajalca:
..Literarno pot“ je začel v prvi gimnaziji z bajkami in prozo, za katere zvežčič mu je dal tedanji prefekt v zavodu sv. Stanislava A. Komljanec V vinarjev honorarja (vse, kar je imel tisti hip v žepu). To je bil njegov prvi honorar v prvi gimnaziji. Šele v višji je začel s pesmimi in istočasno r prevodi. Pesmi, ki so iih v šoli brali iz grščine in latinščine, ie sproti pre-"a'al v slovenščino (Vergila. Horaca, kore iz grških dram). Latinsko pismeno maturitetno nalogo iz Vergila v prevedel v heksametrih (odlomek: Leli krmar). Prve prevode iz slovanskih literatur je prevajal iz ruščine, iz Goe schnove hrestomanije in jih tiskal ’ dijaškem listu Zora. Nato ie prevaja) iz češčine Erbeneve pesniške narodne pripovedke in Sv. čecha Pesmi sužnja.
s,o uspešno dokončali sedmi razred, so prejeli tudi diplome ¡o dovršeni šoli, najboljši učenec v vsakem razredu pa ¡skromno nagrado.
V nedeljo, 12. maja, na materinski dan, pa je ¡šolska mladina nastopila z Bevkovo trodejanko Bedak Pavlek. Vso režijo in scenarije- ¡so imeli v rokah mladi, že tu rojeni fantje in dekleta pod vodstvom ¡Marijana Ulčarja. Uspeh je bil vsestranski: otroci so dobro igrali, scenerija je bila učinkovita, ¡obisk dober; gledalci so: bili z nastopom mladine zelo zadovoljni. To je ¡bil prvi večji igralski nastop slovenske torontske mladine, ki so ga v celoti izpeljali popolnoma ¡sami. ¡Pokazali so. da imajo še velik smisel za elovenlsko besedo, za igranje na :odru, da je v njih veliko idealizma in tudi sposobnosti za odrsko umetnost.
AMERIŠKA FBI ho imela svoja letala. Ameriški kongres je odobril zadev-vno prošnjo te policijske organizacije, da bo mogla uspešneje preganjati zločince in hitreje raziskovati zločine. Doslej je FBI smela uporabljati le letala, ki jih izposojajo razne zasebne organizacije.
ODMEVI NA IZID ZBORNIKA ¡SVOBODNE ¡SDOVEiNIL.JE 1971-72
HRVATJE O ZBORNIKU
Uredništvo Zbornika Sv. Sl. je nedavno prejelo od Hrvatskega kluba v Cordobi pismo, ki glasi v prevodu:
Čast nam je potrditi, da smo prejeli Zbornik Svobodne Slovenije 1971-1972“. Vaš Zbornik je) temeljit dokaz življenjske sile slovanskih izseljencev širom sveta in mi Hrvati dobroi vemo, kako Je vsebinsko tako bogata publikacija sad velikih žrtev in načrtnega vztrajnega dela.
To je hvalevredno prizadevanje, ki je v službi ohranitve idealov slovenskega naroda, ki se bori, da ohrani svoj večstoletni obstoj. Mi smo prepričani, Ida nam bodo Slovenci', djoikler bodo vztrajali, da ohranijo svojo samostojnost, vedno odlični in dragi sosedi in v tem znamenju Vam želimo še veliko uspehov ter Vas prisrčno pozdravljamo z našim nacionalnim pozdravom Bog i Hrvati!
Zvonimir Muslija, predsednik Ante Kujundžič, tajnik
— prevajalec
ki so jih brali v zavodu pri prof. Hy-bašku. Ta je priobčil v Mentorju in v Bevkovi Mladiki v Gorici. Medtem je z izvirnimi pesmimi nastopil kot osmošolec v Domu in svetu. Nato je sledil v Finžgar j evi Mladiki prevod iz Puškina Car Saltan, ki je bil tedaj Župančiču tako všeč, da mu je po prof. Prijatelju poslal čestitke. In potem je šlo naprej. Ko je bil v Pragi, je začel r. Machovim Majem in nadaljeval Erbe-na, ki ga ima v celoti prevedenega v rokopisu. Pa Brežino, Sovo... pozneje Horo, Nezvala; iz slovaščine Dilonga. Ko je bil na Poljskem, ie začel prevajati od Koehanowskega iz XVI stol. d > najnovejših pesnikov, predvsem romantikov Micltiewicza. Siowackega, Krasinskega, pa Kasprowicza in Wierzyn-skega itd. Poleg tega je prevajal iz ruščine Puškina (Bakcisarajski vodnjak po Hribarju, Pravljice). Pozneje je prevajal iz lužiške srbščine (zgornje in spodnje), iz ukraiinščine (Ševčenko), iz bele ruščine IKupala) itd. Iz drugih svetovnih jezikov: iz nemščine (Heine, Hebbel), iz italijanščine (DanteL iz kasteljanščine (Martín Fierro, Cid Campeador, Rubén Darío itd.), iz portu-1 galščine uvod v Luži jado, iz madžarščine Madacha (ob proznem prevodu prof. V. Novaka) itd. Nato se je pogovor sukal okrog metode, kako prevala; o nesniškem in nepesniškem prevajanju o tehničnih težavah (tekst, rime'. o pomembnosti prevajanja ob primerjavi z mnenjem Battistese in Beličiča. O Danteju in v primerjavi z Debevčevim, Gradnikovim in Capudrovim -prevodom. O Machu in Mickiewiczu itd itd. Pogovor ie potekal hitro jn ljudje so kazali zanj veliko zanimanje.
Drugi del pa so zavzemale recitacije Debcij akovih prevodov. Brali so odlomke iz Puškinovih pravljic, iz Mic-kiewiczeve lirike, iz Machovega Maja, Siowackega Očeta okuženih, iz Kasprowicza Podob na steklu, Dantejevega Pekla, Erbenove Kitice, ter zlasti iz poljske vojne lirike Žalost zmagoslavja. Recitatorji so pokazali vsak svojo posebnost. Najbolj je segla v srce občinstvu recitacija Pavči Eiletzeve pesmi Deklica in odmev (Nalenč), ter v zvezi z Natašo Smersujevo Erbenove balade Hčerina kletev. Lojze Rezelj se ie predstavil kot primernejši za epično snov, kakor za lirično (Mickiewiczev Janičar), pri Jelcčniku pa smo videli, da si je izbral snov (Macha, Slowacki',, ki jo je podal umirjeno in čustveno, brez dosedanje patetičnosti. Prevodi v njih interpretaciji so slušateljem dali čutiti lepoto teh pesnikov ter tudi tekoč in sodoben slovenski prevod.
Večer je v celoti uspel ter je občinstvo. ki je v lepem številu napolnilo dvoranico, odšlo zadovoljno od večera: videli so delavnico prevajanja Tineta Debeljaka ter doživeli nekaj intimnih lepot slovanskega in svetovnega vrhunskega pesništva. Tudi so razumeli, kako upravičeno je Debeljak dobil polj sim nagrado za lepo prevajanje njihov'1» pesniških veledel.	M. P.
Po svetu
ZDA in EGIPT so podpisale deklaracijo načel o medsebojnih odnosih in pogodbo o gospodarskem, kulturnem in znanstvenem sodelovanju. ZDA so se poleg tega obvezale, da bodo Egipt opremile z atomskimi reaktorji v energetske svrhe. Nixona so na potovanju po Aleksandriji in Kairu pozdravljale ogromne množice navdušenih Egipčanov. Nixon je doživel sprejem, kakor ga nikdar ni v Egiptu Brežnje/ ali kateri koli drugi sovjetski veljak. Iz Egipta je Nixon odletel v Saudijevo Arabijo, od tam v Sirijo, s katero je vzpostavil diplomatske odnose, nato pa v Izrael, s katerim je tudi podpisal pogodbo o dobavi atomskih reaktorjev.
ČILSKA VLADA prodaja 107 podjetij, ki jih je Allendejev komunistični režim podržavil. Med temi je 7 podjetij, ki so delovala z ameriškim kapitalom, dve z britanskim in eno z italijanskim. Vlada prodaja delnice teh podjetij po^ sameznikom in čilskim organizacijam, da bodo ostala v čilskih rokah. Vlada namerava vrniti v zasebno last vso gospodarsko aktivnost v državi, z izjemo železnic, elektrike, plina in drugih podobnih javnih služnosti.
ITALIJANSKI DRŽAVNI PREDSEDNIK LEONE ni sprejel cstavke Ru-,-,0r’eve vlade in zahteva od troh strank, ki jo1 sestavljajo, da se med seboj sporazumejo in najdejo izhod iz težke go* spodarske krize, v kateri se nahaia država. Vlada demokristjanov, socialistov in socialdemokratov je prišla v krizo, ker se ni mogla sporazumeti glede nadaljnje gospodarske politike. Priskočile so ji deloma na pomoč ZDA, ko so uradno dvignile ceno zlatu ter ie tako italijanski zunanj* dolg čez noč postal štirikrat manjši. Vlada ie pripravila program zvišanja davkov, po katerem b;-prišlo v državno blagajno 4 milijone mikronov lir ''G.720 milijonov dolarjev), toda socialisti istočasno zahtevajo, da ublaži pogoje za posojila prebivalstvu, da bi te davke lahko plačevalo.
V ZNANSTVENEM LABORATORIJU v Alamos v New Mexico v ZDA končujejo nuklearni reaktor Syllac, ki bo jemal energijo iz nuklearne fuzije, ne fizije, kakor to delajo sedanji reaktorji. Energetski potencial fuzije je tako velik, da je šef ameriške atomske komisije Dixy Lee Ray izjavil, da ga je „mogoče primerjati po važnosti z iznajdbo ognja.“ Ker so temperature pri fuziji tako visoke, da uplinijo kakršen koli material, bo v novem reaktorju do skrajnih možnosti razgreti plin, ki ga imenujejo plazma, zaprt v magnetnem polju. Doslej nuklearne fuzije ni bilo mogoče kontrolirati Nekontrolirana nuklearna fuzija je vodikova bomba.
NA ZASEDANJU UNCTAD-a v Mexico so ZDA izjavile, da je treba gospodarsko pomoč omejiti samo miroljubnim državam, medtem ko je treba napadalnim državam postaviti pogoje. Kitajska. Jugoslavija in češkoslovaška so napadle ZDA, da je to „diskriminacija“ ter zahtevajo, da „je treba gospodarsko pomoč deliti brez slehernih pogojev.“ Komunistični režimi, vključno jugoslovanski, hočejo neprestano živeti na račun „kapitalističnih“.
Mesto na dražM
NOVA IDRIJA V KALIFORNIJI
Ali bi bili morda kupec za celo me-, sto, s cerkvijo petimi hidranti in ži-vosrebrnim rudnikom? Potem bi morali iti v Kalifornijo.
Nekaj nad 250 km južno od San Francisca je bila naprodaj New Idria (Nova Idrija), ki se skriva v pogorju Diablo že izza časov severnoameriške državljanske vojne. Takrat šo tavajoči pustolovci odkrili živosrebrno ležišče, za katerega so hitro ugotovili, da je najbogatejše ležišče živega srebra v ZDA. Ime za kraj so si izposodili od slovenske Idrije, ki slovi kot največji živosrebrni rudnik v Evropi. Rudnik v New Idria je od takrat deloval skoro neprekinjeno ter je iz njega odšlo v svet na tisoče ton živega srebra.
DR. JUAN JESUS REASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
RAZSTAVA SLOVENSKE PODJETNOSTI
Priprave za razstavo so v polnem teku!
PRIJAVLJENCEV JE VEDNO VEČ!
USPEH OBETA BITI PRESENETLJIV!
Pripravljalni odbor je že izdelal predpro.jekt razstavnih prostorov in osnutek proračuna skupnih stroškov (katalog, razsvetljava itd.). V soboto, 29. junija, ob 20. uri bo v SLOGI Sestanek vseh prijavljencev, kjer bo odbor poročal o dosedanjem delu.
Da pa moremo z načrtom organično nadaljevati, je neobhodno potrebno, da do tega dne:
1	— vemo, koliko metrov površine bi vsak podjetnik želel vzeti v
zakup;
2	— imamo njegovo pismeno prijavo in da
3	— vplača prijavni znesek.
Vse, ki pogojev in tiskovin ne bi pravočasno dobili po pošti, vabimo, da se o podrobnostih pozanimajo v SLOGINI pisarni.
Torej: 29. junija ob osmih zvečer je zadnja prilika
za aktivno navzočnost na oktobrski RAZSTAVI SLOVENSKE PODJETNOSTI!
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Air*1-* T. E. 69-9503 A igentina Uredniški odbom Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N’ 2.233.341	
V SLOGI JE MOČ!
OBVESTILA
Po športnem svetu
Šahovska olimpiada v Nici. Prvi del olimpiade se je zaključil prejšnjo soboto. Sodelujoče državne ekipe so bile razdeljene na osem skupin, od katerih sta se po dve prvouvrščeni kvalificirali za finalno tekmovanje. Te reprezentance so SZ in Walles, ZDA in Anglija, Jugoslavija in Finska, Madžarska in Španija, ZR Nemčija in švedska, ČSSR in Romunija, Bolgarija in Filipini ter Nizozemska in Argentina. Argentina, za katero nastopajo Quinteros, Sangui-netti, Najdorf in Rubinetti ter Szme-tan, je dosegla 26 točk. prav toliko kot Nizozemska, vendar je prvo mesto v 8. skupini pripadlo le-tej, ker je premagala Argentino s 3:1. Jugoslavija je dosegla v tretji skupini 25% točk. Finska pa 23. Od južnoameriških držav se 'o v finalno tekmovanie uvrstila le Argentina, Brazil jte najbolj razočaral. Res pa je. da mladi Mecking ni hotel več igrati v. zadniih treh kolih, in to je pokopalo Brazilce. Za Jugosla-
SOBOTA, 22. junija 1974:
V	Slomškovem domu ,ob 19. uri spominska proslava: sv. maša, spominska beseda, simbolični nastopi, petje, godba in molitev za mučence pri slovenskem znamenju.
V	Slovenski hiši ob 19 očetovska_pro-isilava! .otrok Jegličeve šole s sv. mašo in akademijo.
NEDELJA, 23. junija 1974:
V	Slovenski hiši ob 16. Alojzijeva proslava slovenskih šol s sv. mašo In igrico v pripravi slov. šole iz Carapa-chava.
V	Slovenskem domu v San Martinu
sestanek naraščajnikov od 7 do 11 leta in fantov od 12 do 15 leta.
V	Našem domu v San Justo tradicionalna lovska veselica od 15 dalje.
V	Slovenski vasi ob 18 vsakoletne koline. Opoldne na razpolago kosilo.
ČETRTEK, 27. junija 1974:
V	Slovenski hiši ob 17.30 na sp,o-minlsikem sestanku Zveze slovenskih mater in žena bo podal misli o slovenskih domobrancih Lojze Debevec. Vab ■ Ijeni tudi mpžje in fantje.
Lansko leto je New Idria Mining Co„ rudniško podjetje, rudnik zaprlo, iz gospodarskih m drugih razlogov in prodalo vso ekipo rudnika. Mesto, ki je nastalo okrog rudnika pa je bilo prodano na dražbi 30. maja t. 1.
V mestecu je 48 stanovanjskih hiš. 24 parkiranih prostorov, banka, trgovine, garaže, cerkev, topilnica, ceste so tlakovane in opremljene s hidranti. V živosrebrnem rudniku je še najmanj za en milijon hektarjev gričevja, s potoki, majhnim jezerom, cestami.
Mestece, ki je staro 120 let, ima tudi svojo legendo. Bandit Tiburcio Vázquez je proti koncu minulega stoletja križaril po kalifornijski deželi ter napadal konjske vprege in potnike. Svoje skrivališče je imel v Novi Idriji.
vijo, ki je pred začetkom olimpiade imela precej težav s sestavo moštva ker se je trenutno najboljši igralec Velimir Ljuboljevič težje poškodoval • prometni nesreči, so igrali Gligoric, T” kov. Planinc, Parma in Velimirovič, Ljubojevic pa bo igral v finalnem delu, ker upajo» da si bo že opomogel. PaTma je bi ir prvotno določen ra sekundanta, toda kapetan ekipe Smed-.. rovac ga je nato poklical v ekipo, ko n'e zaradi nediscipliniranosti izločil ve-lemoistra Matuloviča.
Svetovno prvenstvo v nogometu. V Nemčiji se ie prejšnji teden slovesno nričelo svetovno prvenstvo. V Frankfurtu sta se na prvem srečanju raršh' " neodločenim rezultatom 0:0 Jugosl"-viia in Brazil. Po prikazani igr*', ki na ni bila na tehnični višini, hi Jugoslavija no splošnem mnenju zaslužim, -mago. Naiboliši igralec na igrišču ie bil Slovenec Brane Oblak. Buenosa*raški list Crónica, ki ljubi bombastične naslove, ie poročilo o tej tekmi hudomušno naslovil z velikimi črkami: n maior susto do mundo. Argentinska renrezentana je v Stuttgartu izgubila s Polisko s 3:2. Težko je reči, da so Poljaki zaslužili zmago, sai iim je argentinska obramba takorekoč. podarilo vse tri zadetke. Res pa je, da so Poljaki med drugim dvakrat zadeli vratnico. Jugoslavija je v drugi tekmi premagala Zaire z 9:0 in ima lepe izglede za uvrstitev v naslednji kolo.
DOMAČE KOLINE NA PRISTAVI
V nedeljo!, 30. 6. 1974, Kosilo.
Prosimo za prijave.
Koline za dom že v soboto, 29. 6. 1974, zvečer.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
V nedeljo, 23. junija, vsi v Slovensko vas NA KOLINE
Opoldne bo na razpolago kosilo.
Od 6. i opoldne sodeluje orkester PLANIKA.
Vabi društvo Slovenska vas
LUKy
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EžEIKA
C. SPEGAZZINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
SOBOTA, 29. junija 1974:
V	Slomškovem domu ob 18 bodo šolski otroci počastili sv,oje očete in stare očete za njihov praznik.
NEDELJA, 30. junija 1974:
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Ob 9 sv. maša, nato predavan.ie g. Rudolfa ¡Smersuja, razgovor in skupno kolsiii».
V	Carapachay.: ob 16 družinsko srečanje s proslavo očetovskega dne.
Na Pristavi domobranska proslava. Pripravljata ¡SDO in SiFZ.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 17 spominska proslava naših junakov. Govoril ho dr. Stanko Kociper.
SOBOTA, 6. julija 1974:
V	Slovenski hiš; ob 20 koncert zbora Slovenske madenke.
NEDELJA, 14. jubja 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
družinsko kosilo, popoldne tekma v balinanju med moštvi Carapachay in San Martin.
DRUŠTVENI OGLASNIK Učiteljska seja ho v sredo, 26. junija, ob 20. Vsi, ki poučujete, vabljeni!
27.	junija ob 20 ho1 v mali dvorani Slovenske hiše mladinski svet skupaj z medorganiziacijlskim svetom. Vabimo vse pevovodie naših mladinskih zborov, vse mladinske referente in zastopnike mladinskih in akademskih organizacij.
Seja upravnega sveta ZS pa Ibo 28. junija ob 20 v prostorih ZS.
Knjižnica Zedinjene Slovenije si stalpo1 nabavlja nove knjige. Na razpolago so vam vsak dan od 16	■ 29 v
pisarni Zedinjene Slovenije.
Naročnina Svohodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado? Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7213
6. julija 1974 ob 8 zvečer v Slovenski hiši
Pevski koncert zbora SLOV. MLADENKE
Stari napevi iz mladinskih grl
Koroško ženitoranjsko obredje prvič v zdomstvu!
MARIJA SNEŽNA OSTERC
ZOBOZDRAVNICA
Thsmes 2272	7. nadstr. „E“
Prositi za uro na telefonu: 761-1730 od 10. do 15. ure
Naš dom	San Justo
priredi v nedeljo, 23. junija 1974, ob 15 svojo' tradicionalno
LOVSKO VESELICO
Za okusno lovsko jedačo in pijačo bo zadostno poskrbljeno, zabaval nas ho priznani orkester DUC IN ALTUM, videli pa bojste in spoznali v posebni lovski šali, kako si brez ruma poguma doboš in postaneš neustrašen mož, ki se nikogar ne boji, ne zajcev ne zveri, nobene celo ne —
svoje žene. ..
Ljubeznivo1 vabi k udeležbi
Odbor
Počivaj mirno, spavaj sladko, saj kmalu snidemo se vsi nad zvezdami, v poljanah večnih, kjer ni gorja in ne1 skrbi.

Prejeli sm;1 žalostno vest iz Kanade, da nam je 10. junija v 87. k tu starestj umiri naš ljubljeni oče, stari oče, gospod
Jože Dimnik
bivši posestnik iz vaisi Obrije — Devica Marija v Polju.
Priporočamo ga v meritev!
hčere: Marija, Cilka in usmiljenka Branka;
'sinovi: Janez, Tone, Jdže, Štefan, Peter z družinami te|r 'o-staloir sorodstvo.
Lethbridge, Toronto, Beograd, Bueno-s Aires.

Dotrpel je in previden s tolažili svete vere je dne 14. junija v 62. letu svoje starosti odšel k Vsemogočnemu po večno plačilo veliki ljubitelj mladine, vodja skavtov, gospod
Marijan Trtnik
Pokopan je bi v nedeljo, 16. junija, na pokopališču v San Martinu. Dobri Bog naj mu nakloni večni mir in pokoj!
Pokojnikovi prijatelji